Nacionalna sodišča in drugi izvensodni organi

Bolgarija

Vsebino zagotavlja
Bolgarija

Nacionalna sodišča

Nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic

Varuh človekovih pravic

Specializirani organi za varstvo človekovih pravic

Drugo

Nacionalna sodišča

Zadeve v zvezi z zakonodajo EU o temeljnih pravicah lahko obravnava katero koli bolgarsko sodišče, saj je Listina o temeljnih pravicah del primarne evropske zakonodaje (uporablja se v enakem obsegu kot Lizbonska pogodba). Bolgarski državljani lahko zato vložijo pritožbo pri okrožnem sodišču (Окръжен съд) in se sklicujejo na Listino, če menijo, da se jim odrekajo njihove temeljne pravice. Enako velja za temeljne pravice, zagotovljene z bolgarsko ustavo, in določbe mednarodnih pogodb, katerih pogodbenica je Bolgarija.

Pritožbe zoper upravne odločbe je mogoče vložiti pri upravnih sodiščih in vrhovnem upravnem sodišču (Върховен административен съд).

Vsako sodišče v Bolgariji ima svoje spletno mesto, na katerem je prikazano, kako je organizirano in s čim se ukvarja. Spletno mesto vrhovnega sodnega sveta (Висшия съдебен съвет) vsebuje podroben seznam bolgarskih sodišč z njihovimi naslovi in spletnimi mesti (samo v bolgarščini).

Nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic

Glej oddelek o varuhu človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic

Varuh človekovih pravic Republike Bolgarije (Омбудсман на Република България)

Naslov:

Ul. George Washington No 22
Sofia 1202, Bolgarija
Telefon: +359 2 810 69 55
E-pošta: priemna@ombudsman.bg
Spletno mesto: http://www.ombudsman.bg/
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Varuh človekovih pravic s sredstvi, ki jih določa zakon, preiskuje dejanja ali opustitve državnih in občinskih organov ter njihovih uprav in oseb v javnih službah, s katerimi se kršijo pravice in svoboščine državljanov. Mandat varuha človekovih pravic je širok in zajema vse politične, ekonomske, državljanske, socialne, kulturne in druge pravice državljanov. Gre za organ, ki varuje pravice vseh državljanov, vključno z otroki, invalidi, manjšinami, tujimi državljani itd.

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Pritožbe je mogoče pri varuhu človekovih pravic vložiti po pošti, osebno, po elektronski pošti ali celo ustno. Vsaka pritožba se uradno evidentira. Pritožbe se obravnavajo v sprejemni pisarni (priemna) in tajništvu sodišča (delovodstvo). Sprejemna pisarna je začela delovati 5. januarja 2006 in je odprta vsak dan. Uradniki posameznike sprejmejo osebno ali odgovorijo na njihove telefonske klice. Ob četrtkih varuh človekovih pravic posameznike sprejema tudi osebno, po predhodnem naročilu, med 9.00 in 12.30.

  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Pritožbe lahko pri varuhu človekovih pravic vloži vsak posameznik ne glede na državljanstvo, spol, politično prepričanje ali veroizpoved. Anonimne pritožbe in pritožbe zaradi dogodkov, ki so se zgodili pred več kot dvema letoma, se ne obravnavajo. Varuh človekovih pravic lahko preiskave sproži na lastno pobudo, če meni, da je to v javnem interesu.

Pritožbe se vpišejo v evidenco, nato pa jih vodja urada varuha človekovih pravic posreduje ustreznemu oddelku glede na naravo pritožbe. Vodja oddelka zadevo dodeli osebi, odgovorni za zadevo, ki ima za preiskavo na voljo mesec dni. Za primere, v katerih je potrebna temeljitejša preiskava, je ta rok tri mesece. Oseba, odgovorna za zadevo, lahko pritožnika zaprosi za dodatne informacije ali pa od pristojnega upravnega organa zahteva izvedbo nekaterih postopkov ali zagotovitev določenih informacij. Nacionalni in občinski organi ter njihove uprave, pravni subjekti in posamezniki morajo prostovoljno zagotoviti informacije, s katerimi razpolagajo, ter sodelovati z varuhom človekovih pravic v zvezi s pritožbami, ki so mu bile poslane. Če se pritožba nanaša na zadevo, ki jo je mogoče nasloviti na višji upravni organ ali drugo specializirano institucijo (odbor ali agencijo), lahko varuh človekovih pravic pritožniku svetuje, naj se obrne na pristojno institucijo, razen če zadeva zahteva tudi proučitev s strani varuha človekovih pravic. Če varuh človekovih pravic ni pristojen za obravnavo zadeve, je ne prouči. O tem ustrezno obvesti pritožnika in ga napoti na ustrezen organ. Če se pritožnik strinja, lahko pritožbo temu organu predloži varuh človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic lahko kadar koli ponudi, da prevzame vlogo posrednika, da se doseže sporazumna rešitev. Tak predlog se pošlje pritožniku in organu oziroma osebi, zoper katero je bila vložena pritožba. Če se oba strinjata, varuh človekovih pravic po najboljših močeh pomaga pri reševanju spora, na primer tako, da vzpostavi stik ali pomaga pri pogajanjih med strankama.

  • Kratek opis možnih izidov postopka

Glede na ugotovitve, dosežene med preiskavo, se lahko poleg odgovora pritožniku pristojnemu organu predložijo tudi priporočila o ukrepih, ki jih lahko sprejme za odpravo razlogov ali ravnanj, zaradi katerih so bile kršene pravice osebe. Varuh človekovih pravic pogosto izdaja mnenja o posebnih vprašanjih, ki se nato objavijo na spletnem mestu ter posredujejo pristojnemu organu in medijem. Če se ugotovi, da je težava v obstoječem pravnem okviru, lahko varuh človekovih pravic izda priporočila Državnemu zboru in Svetu ministrov, da sprejmeta ustrezne zakonodajne spremembe. Če se ugotovi, da so zakoni v nasprotju z ustavo ter kršijo državljanske pravice in svoboščine, je varuh človekovih pravic pooblaščen, da zadevo predloži ustavnemu sodišču v obravnavo. Če opazi protislovja v sodni praksi, je pooblaščen, da zadevo predloži vrhovnemu kasacijskemu sodišču ali vrhovnemu upravnemu sodišču za izdajo predhodne odločbe.

Specializirani organi za varstvo človekovih pravic

Nacionalni organ za enakost (Орган по въпросите на равенството)

1. Komisija za boj proti diskriminaciji (Комисия за защита от дискриминация)

Naslov:

Bul. Dragan Tsankov No 35
Sofia 1125, Bolgarija
Telefon: +359 2 807 30 30
Telefaks: +359 2 807 30 58
E-pošta: kzd@kzd.bg
Spletno mesto: http://www.kzd-nondiscrimination.com/
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Komisija za boj proti diskriminaciji (Комисия за защита от дискриминация)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Zadeve je mogoče Komisiji za boj proti diskriminaciji predložiti:

  • na podlagi pisne pritožbe prizadete osebe ali oseb;
  • na lastno pobudo Komisije za boj proti diskriminaciji;
  • na podlagi informacij, pridobljenih od fizičnih ali pravnih oseb oziroma državnih ali javnih organov.

Pritožbo je treba pri Komisiji za boj proti diskriminaciji vložiti v treh letih od storitve kršitve. Če so dogodki starejši od treh let, se pritožba ne obravnava, če pa preiskava že poteka, se postopek v zadevi konča. Če je bila zadeva že predložena sodišču, Komisija za boj proti diskriminaciji ne začne postopka. Če se pritožba umakne ali če pritožnik napake ne popravi v roku, ki ga je določila Komisija za boj proti diskriminaciji, se postopek v zadevi konča.

Pritožba mora vsebovati:

  • ime pritožnika;
  • kontaktni naslov ali registrirani naslov pritožnika;
  • opis okoliščin, na katerih temelji pritožba: v primeru dejanj, ki jih je oseba storila v svojem imenu, dejanja ali opustitve, ki so bile storjene, in kdaj, kje in kdo jih je storil; v primeru zaposlenih pri toženi stranki, glede katerih dejanj ali opustitev, ki izhajajo iz njenih zakonskih ali pogodbenih obveznosti in so povezane z njenimi dejavnostmi, tožena stranka odgovarja za storjeno diskriminacijo);
  • specifične podrobnosti o zahtevanem pravnem sredstvu: to mora spadati v okvir pristojnosti Komisije za boj proti diskriminaciji, ki so določene v zakonu o zaščiti pred diskriminacijo. Pritožniki morajo predložiti dokaze, na primer listine ali druge specifične dokaze, ki bi jih po njihovem mnenju morala proučiti Komisija za boj proti diskriminaciji (navesti morajo na primer osebe, ki naj bi bile zaslišane kot priče, in lokacijo pisnih dokazov, ki jih imajo tretje osebe, ki ne sodelujejo v postopku);
  • datum in podpis pritožnika ali njegovega zastopnika.
  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Predsednik Komisije za boj proti diskriminaciji dodeli spis senatu, ki je specializiran za zadevno vrsto diskriminacije. Senat med svojimi člani imenuje predsednika in poročevalca. Poročevalec zbere pisne dokaze, potrebne za dokumentiranje dejstev. Preiskava mora biti končana v 30 dneh. Pri zapletenih primerih lahko predsednik Komisije za boj proti diskriminaciji ta rok podaljša še za 30 dni. Ko je preiskava končana, poročevalec predstavi svoje ugotovitve predsedniku senata. Predsednik določi datum javne obravnave in stranke povabi, naj se je udeležijo.

Komisija za boj proti diskriminaciji ima pooblastila, da:

  • zahteva dokumente in druge informacije, povezane s preiskavo;
  • od oseb, ki so predmet preiskave, zahteva pojasnila;
  • zasliši priče.

Dolžnost vseh posameznikov ter državnih in lokalnih organov je sodelovati s Komisijo za boj proti diskriminaciji, tako da ji zagotovijo informacije in dokumentacijo ter pisna pojasnila, kadar se to od njih zahteva. V nasprotnem primeru se jim lahko naloži denarna kazen.

  • Kratek opis možnih izidov postopka

Predsednik senata na prvem sestanku stranki pozove k sporazumni rešitvi spora. Če to storita, se doseženi sporazum odobri s sklepom in postopek v zadevi se konča. Če stranki dosežeta delno rešitev spora, se postopek nadaljuje v zvezi z delom, glede katerega sporazum ni bil dosežen. Sporazum je izvršljiv in Komisija za boj proti diskriminaciji nadzoruje njegovo upoštevanje.

Če sporazuma ni mogoče doseči, Komisija za boj proti diskriminaciji v 14 dneh po javni obravnavi vsebinsko odloči o zadevi.

Komisija za boj proti diskriminaciji lahko v odločbi:

  • ugotovi, ali je bila kršitev storjena ali ne;
  • opredeli storilca in žrtev;
  • naloži kazen in/ali zavezujoče upravne ukrepe, če ugotovi, da je bila kršitev storjena.

Zavezujoči upravni ukrepi, ki jih lahko sprejme Komisija za boj proti diskriminaciji, so:

  • delodajalcem in javnim uslužbencem lahko zagotovi zavezujoča navodila za odpravo kršitev protidiskriminacijske zakonodaje;
  • razveljavi lahko nezakonite odločbe ali pravila, ki jih izdajo delodajalci in ki povzročajo ali bi lahko povzročila diskriminacijo.

Komisija za boj proti diskriminaciji v skladu z zakonom zagotavlja upoštevanje svojih odločb.

Zoper odločbe Komisije za boj proti diskriminaciji se je mogoče pri upravnem sodišču v Sofiji pritožiti v 14 dneh.

2. Nacionalni svet za enakost spolov (Националния съвет по равнопоставеността на жените и мъжете към Министерския съвет)

Naslov:

Council of Ministers
bul. Dondukov No 1
Sofia 1594, Bolgarija
Spletno mesto: https://saveti.government.bg/web/cc_19/1
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Nacionalni svet za enakost spolov v okviru Sveta ministrov (Националния съвет по равнопоставеността на жените и мъжете към Министерския съвет)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Nacionalni svet za enakost spolov zagotavlja, da vladni organi in nevladne organizacije skupaj oblikujejo in izvajajo nacionalno politiko enakosti spolov, in sicer z omogočanjem posvetovanj, sodelovanja in usklajevanja.

  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Nacionalni svet za enakost spolov:

  • svetuje Svetu ministrov;
  • proučuje osnutke zakonodajnih in drugih aktov v zvezi z enakostjo spolov in izdaja mnenja o njih;
  • proučuje osnutke sklepov, ki jih pripravi Svet ministrov, in izda mnenje o tem, ali so skladni s politiko enakosti spolov ali ne;
  • usklajuje ukrepe državnih organov in nevladnih organizacij pri izvajanju nacionalne politike enakosti spolov in mednarodnih obveznosti Bolgarije na tem področju;
  • predlaga nacionalne ukrepe na področju enakosti spolov bodisi samostojno bodisi skupaj s Komisijo za boj proti diskriminaciji;
  • vzdržuje stike s kolegi v tujini in mednarodnimi organizacijami, ki imajo podobne naloge in delujejo na podobnih področjih;
  • pomaga socialnim partnerjem in nevladnim organizacijam pri izvajanju nacionalnih in regionalnih projektov na področju enakosti spolov in uskladitve družinskih/starševskih odgovornosti s poklicnimi dejavnostmi ter spremlja rezultate;
  • organizira raziskave v zvezi z vprašanji, ki vplivajo na njegove dejavnosti.
  • Kratek opis možnih izidov postopka

Oblikovanje in izvajanje nacionalne politike enakosti spolov.

Organ za varstvo podatkov

1. Komisija za varstvo osebnih podatkov (Комисията за защита на личните данни)

Naslov:

Bul. Prof. Tsvetan Lazarov No 2
Sofia 1592, Bolgarija
Telefon: +359 2 91 53 518
Telefaks: +359 2 91 53 525
E-pošta: kzld@cpdp.bg
Spletno mesto: http://www.cpdp.bg/
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Komisija za varstvo osebnih podatkov (Комисията за защита на личните данни)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Komisija za varstvo osebnih podatkov pomaga vladi pri izvajanju politike varstva osebnih podatkov.

Pristojna je za obravnavo pritožb v zvezi s kršitvami pravic iz zakona o varstvu osebnih podatkov.

  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Kršitve pravic iz zakona o varstvu osebnih podatkov lahko Komisiji za varstvo osebnih podatkov prijavi vsakdo, in sicer v enem letu od odkritja kršitev in najpozneje v petih letih od njihovega nastanka. Ko je pritožba predložena Komisiji za varstvo osebnih podatkov, se dodeli direktoratu za pravne postopke in nadzor, ki Komisiji za varstvo osebnih podatkov poda svoje mnenje o razvrstitvi in dopustnosti pritožbe. Komisija za varstvo osebnih podatkov se nato sestane za zaprtimi vrati ter odloči, ali je pritožba dopustna in kateri postopek je treba uporabiti. Začne lahko preiskavo, zbere dokaze ali pridobi mnenja tretjih oseb. Če se ugotovi, da je pritožba dopustna, so vpletene stranke o tem ustrezno obveščene. Določi se datum javne obravnave stranke in druge zainteresirane strani pa so pozvane, naj se je udeležijo. Komisija za varstvo osebnih podatkov odloči v 30 dneh od prejema pritožbe. Kopija odločbe se pošlje zadevnim strankam in drugim zainteresiranim stranem. Komisija za varstvo osebnih podatkov lahko kršitelju izda zavezujoča navodila, določi rok, v katerem je treba odpraviti razlog za kršitev, ali naloži upravno kazen. Zoper odločbo se lahko v 14 dneh po vročitvi vloži pritožba pri vrhovnem upravnem sodišču.

  • Kratek opis možnih izidov postopka

Posamezniki, pravni subjekti ali vladni organi lahko Komisijo za varstvo osebnih podatkov zaprosijo, da poda svoje mnenje o osnutku zakonodaje v zvezi z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Komisija za varstvo osebnih podatkov lahko upravljavcem osebnih podatkov izda zavezujoča navodila

in odredi začasno prepoved obdelave osebnih podatkov, kadar so bili kršeni standardi varstva osebnih podatkov.

Drugi specializirani organi

1. Nacionalni svet za etnične manjšine in vključevanje (Националния съвет по етническите и интеграционните въпроси към Министерски съвет)

Naslov:

Council of Ministers
bul. Dondukov No 1
Sofia 1594, Bolgarija
Telefon: +359 2 940 36 22
Telefaks: +359 2 940 21 18
E-pošta: Rositsa.Ivanova@government.bg – sekretarka
Spletno mesto: http://www.nccedi.government.bg/
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Nacionalni svet za etnične manjšine in vključevanje v okviru Sveta ministrov (Националния съвет по етническите и интеграционните въпроси към Министерски съвет)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Ta organ in njegov sekretariat obravnavata vsa etnična vprašanja.

Čeprav sekretariat nima posebnega oddelka za obravnavo pritožb ali zahtev, jih njegovi strokovnjaki obravnavajo po potrebi.

  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Nacionalni svet za etnične manjšine in vključevanje je posvetovalni in usklajevalni organ, ki Svetu ministrov pomaga pri oblikovanju in izvajanju politike v zvezi z etničnimi manjšinami in njihovim vključevanjem.

Lajša sodelovanje med državnimi organi in nevladnimi organizacijami, ki branijo interese etničnih manjšin in spodbujajo medetnične odnose.

Poleg tega usklajuje in nadzoruje izvajanje nacionalnega akcijskega načrta za Desetletje vključevanja Romov 2005–2015 ter zavez, ki so jih sprejeli vsi državni organi v skladu s svojo operativno pristojnostjo v zvezi z Desetletjem vključevanja Romov.

Vsaka pokrajina ima svoj svet za etnične manjšine in vključevanje, ki sodeluje z guvernerjem pokrajine. To so posvetovalni in usklajevalni organi, ki podpirajo izvajanje politike na področju etničnih vprašanj in vprašanj vključevanja na ravni okrožja.

Občinski sveti lahko ustanovijo svoje lokalne svete za etnične manjšine in vključevanje.

  • Kratek opis možnih izidov postopka

Sekretariat Nacionalnega sveta za etnične manjšine in vključevanje ima široke upravne naloge, odgovoren pa je tudi za ohranjanje operativnih povezav in zagotavljanje metodološke podpore pokrajinskim in lokalnim svetom za sodelovanje na področju etničnih vprašanj in vprašanj vključevanja.

2. Agencija za invalidne osebe (Агенция за хора с увреждания)

Naslov:

Ul. Sofroni Vrachanski No 104-106
Sofia 1233, Bolgarija
Telefon: +359 2 940 80 95, 832 90 73
Telefaks: +359 2 832 41 62
E-pošta: ahu@mlsp.government.bg
Spletno mesto: https://ahu.mlsp.government.bg
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Agencija za invalidne osebe (Агенция за хора с увреждания)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Agencija v glavnem obravnava vloge za vključitev v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov in naprav ter register specializiranih družb, ki jih upravljajo invalidne osebe v korist invalidnih oseb ter obravnavajo pravice invalidnih oseb. Upravlja tudi projekte za različne programe, ki jih financira agencija.

  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Vloge se evidentirajo v avtomatiziranem informacijskem sistemu „Dokman“, nato pa jih izvršni direktor posreduje vodji urada agencije in njenim direktorjem, ki jih dodelijo ustreznim osebam, odgovornim za obravnavo zadev.

  • Kratek opis možnih izidov postopka

Vloga se obravnava ali se pošlje odgovor.

3. Državna agencija za zaščito otrok (Държавната агенция за закрила на детето)

Naslov:

Ul. Triaditsa No 2
Sofia 1051, Bolgarija
Telefon: +359 2 933 90 10, +359 2 933 90 16
Telefaks: +359 2 980 24 15
E-pošta: sacp@sacp.government.bg
Spletno mesto: http://sacp.government.bg/
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Državna agencija za zaščito otrok (Държавната агенция за закрила на детето)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Otrokove pravice iz Konvencije ZN o otrokovih pravicah so v Bolgariji zagotovljene na podlagi zakona o zaščiti otrok, sprejetega leta 2000, in v okviru Državne agencije za zaščito otrok, ustanovljene leta 2001. Zato Bolgarija staršem in skrbnikom zagotavlja ustrezno pomoč ter vzpostavlja infrastrukturo institucij in služb za varstvo otrok.

Za zaščito otrok v Bolgariji so odgovorni:

  • predsednik Državne agencije za zaščito otrok (Държавната агенция за закрила на детето), ki mu pomaga pri opravljanju njegovih nalog;
  • podružnice za socialnovarstvene storitve;
  • ministri za: delo in socialno politiko, notranje zadeve, izobraževanje, mlade in znanost, pravosodje, zunanje zadeve, kulturo in zdravje ter lokalni župani.
  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Z zakonom o zaščiti otrok je ogroženim otrokom zagotovljena posebna zaščita. Vsak otrok ima pravico biti zaščiten pred nasiljem, na primer pred tem, da je prisiljen opravljati dejavnosti, ki škodujejo njegovemu telesnemu, duševnemu, moralnemu ali učnemu razvoju; pred vzgojnimi metodami, ki ogrožajo njegovo dostojanstvo; pred telesnim in duševnim ali drugim nasiljem in prisilo, ki sta v nasprotju z njegovimi koristmi; pred izkoriščanjem za prosjačenje, prostitucijo, razširjanje pornografije in zbiranje nezakonitega dohodka ali pred izpostavljanjem spolnim zlorabam.

Bolgarija je uvedla naslednje ukrepe za zaščito otrok:

  • v družinskem okolju: svetovanje, pomoč, pravna pomoč, psihološko svetovanje in socialnovarstvene storitve. Te ukrepe izvaja Agencija za socialnovarstvene storitve na zahtevo otrokovih staršev, skrbnikov, negovalcev ali samega otroka ali na lastno pobudo. Storitve zagotavlja Agencija za socialnovarstvene storitve ali drugi izvajalci;
  • zunaj družinskega okolja: namestitev otroka v družino sorodnikov ali tesnih prijateljev ali v rejniško družino, socialnovarstvene storitve, ki se izvajajo na naslovu stalnega prebivališča otroka ali v specializirani ustanovi. Take ukrepe odredi sodišče. Agencija za socialnovarstvene storitve poskrbi za začasno nastanitev, dokler sodišče ne izda odredbe;
  • šele ko se izjalovijo vsi poskusi, da bi otroka namestili v družinsko okolje, je ta nameščen v specializirano ustanovo.
  • Kratek opis možnih izidov postopka

Državna agencija za zaščito otrok zagotavlja spoštovanje otrokovih pravic z:

  • inšpekcijskimi pregledi v javnih in zasebnih šolah, vrtcih in vzgojno-varstvenih zavodih ali oddelkih njihovih služb, bolnišnicah, podružnicah za socialnovarstvene storitve, pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev za otroke in nepridobitnih organizacijah, dejavnih na področju zaščite otrok, da se zagotovi varstvo otrokovih pravic;
  • nadziranjem centrov, ki zagotavljajo posebno oskrbo za otroke;
  • zagotavljanjem upoštevanja minimalnih standardov pri socialnovarstvenih storitvah. Agencija za vse navedeno izda zavezujoča navodila za odpravo kršitev. Neupoštevanje zavezujočega navodila se kaznuje z globo ali denarno kaznijo, ki se naloži po dolgem postopku. Če preiskava pokaže, da je bila kršena pravica otroka, agencija najprej izda zavezujoče navodilo (posamični upravni akt), zoper katerega je mogoče v zakonskem roku 14 dni pri sodišču vložiti pritožbo. Če pritožba ni vložena, začne zavezujoče navodilo učinkovati. Po izteku navodila mora kršitelj agencijo obvestiti, da ga je upošteval.

4. Državna agencija za begunce (Държавна агенция за бежанците при Министерския съвет)

Naslov:

Bul. Knyaginya Maria Luiza No 114 B
Serdika
1233 Sofia, Bolgarija
Telefon: +359 2 80 80 901 – predsednik
Telefaks: +359 2 295 59 905
E-pošta: sar@saref.government.bg
Spletno mesto: http://www.aref.government.bg/
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Državna agencija za begunce (Държавна агенция за бежанците)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Prošnje za azil in združitev družine se obravnavajo v skladu z zakonom o azilu in beguncih (člen 34 ureja združitev družine). Zoper vse odločbe o azilu in združitvi družine je mogoče na podlagi tega zakona vložiti pritožbo. Vse druge vloge se urejajo na podlagi notranjega poslovnika agencije za priznanje zaščite.

  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Glavni zakon, ki ureja pravice prosilcev za azil, beguncev in oseb, ki zaprosijo za humanitarni status (subsidiarno zaščito), v Bolgariji je zakon o azilu in beguncih. Ta zakon skupaj z zakonikom o upravnem postopku in zakonom o tujih državljanih v Bolgariji določa pravni okvir za bolgarski azilni sistem.

V skladu z zakonom o azilu in beguncih obstajajo štiri vrste posebne zaščite:

  • azil: predsednik Bolgarije ga prizna tujim državljanom, ki so preganjani zaradi svojih prepričanj ali delovanja v podporo mednarodno priznanim pravicam in svoboščinam;
  • status begunca;
  • humanitarni status (ki je enakovreden subsidiarni zaščiti iz člena 15 direktive o pogojih – 2004/83/ES);
  • začasna zaščita: dodeljena pod določenimi pogoji v času množičnega dotoka beguncev.
  • Državna agencija za begunce je odgovorna za obravnavanje prošenj za status begunca ali humanitarni status. Njen predsednik je edini uradnik v Bolgariji, ki lahko prizna status begunca ali humanitarni status.

Trenutno se vse prošnje za status begunca obravnavajo v begunskih centrih v Sofiji in vasi Banja blizu Nove Zagore.

Prosilci za azil se morajo osebno zglasiti na agenciji. Prošnje, vložene na meji ali pri kakem drugem organu, je treba nemudoma posredovati agenciji.

Prosilci za azil se registrirajo na dan vložitve prošnje pri agenciji.

Agencija mora prosilcem za azil zagotoviti informacije o postopku, njihovih pravicah in obveznostih ter organizacijah, ki zagotavljajo pravno in socialno pomoč. Te informacije je treba predložiti v jeziku, ki ga razumejo, tolmač pa jim jih prebere tik pred evidentiranjem njihove prošnje. V tem jeziku prejmejo tudi izvod s temi informacijami. Prosilci morajo izpolniti obrazec, v katerem navedejo samo svoje biološke značilnosti. Prošnja se nato obravnava v skladu z dublinskim postopkom. Prosilcu za azil se odvzamejo prstni odtisi, ki se vnesejo v sistem Eurodac, in postavi se mu več standardnih vprašanj o njegovi poti.

Če je za obravnavo prošnje odgovorna Bolgarija, se obravnava po skrajšanem postopku, v skladu s katerim je za sprejetje odločitve odgovoren oddelek, ki je preveril prosilca (pooblaščenec predsednika). Ta oddelek lahko azil zavrne, če niso izpolnjena merila iz zakona o azilu in beguncih, zadevo lahko konča ali pa spis pošlje v nadaljnjo obravnavo po standardnem postopku.

Če se odločitev ne sprejme v treh dneh, se prošnja samodejno obravnava po standardnem postopku. Odločitev oddelka za preverjanje morajo potrditi pristojni uradniki. Po potrebi se lahko spis vrne v nadaljnjo preiskavo. Ko je odločitev potrjena, se uradno pisno sestavi, nato jo potrdi oddelek za metodologijo, podpiše več uradnikov in se predloži v podpis predsedniku agencije.

  • Kratek opis možnih izidov postopka

Priznanje statusa begunca, humanitarnega statusa ali zavrnitev prošnje za azil.

5. Stalna komisija za človekove pravice in policijsko etiko (Постоянна комисия по правата на човека и полицейската етика)

Naslov:

Ministry of the Interior
Ul 6 Septemvri No 29
Sofia 1000, Bolgarija
Telefon: + 359 2 982 50 00 – centrala
Spletno mesto: http://www.mvr.bg/
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Stalna komisija za človekove pravice in policijsko etiko (Постоянна комисия по правата на човека и полицейската етика)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Ta komisija je most med ministrstvom za notranje zadeve in organizacijami civilne družbe ter ima kot taka pomembno vlogo. Podružnice ima v pokrajinskih uradih ministrstva.

Komisija pregleda vse dokumente v zvezi z varstvom človekovih pravic, ki jih prejmejo oddelki ministrstva.

  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Delo komisije vključuje dejavno sodelovanje z organizacijami civilne družbe, spodbujanje pozitivnih policijskih praks in usklajevanje z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva Bolgarije v EU. Deluje v skladu z delovnim načrtom, ki se letno posodablja. Letni delovni načrt vključuje naslednje dejavnosti:

  • proučevanje izvajanja ustrezne zakonodaje in predlaganje izboljšav;
  • spodbujanje etičnega ravnanja in spoštovanja človekovih pravic pri vsakodnevnem delu policije;
  • usposabljanje policijskih uradnikov na področju človekovih pravic.
  • Kratek opis možnih izidov postopka
  • Spoštujejo se pravice osumljencev v policijskem pridržanju;
  • spoštuje se etični kodeks;
  • izvajajo se preverjanja za zagotovitev upoštevanja zakonodaje ter pravil in predpisov ministrstva, vključno s tistimi, ki se nanašajo na policijsko etiko in človekove pravice.

6. Odbor nacionalne skupščine za človekove pravice, veroizpoved ter pritožbe in peticije državljanov (Комисия по правата на човека, вероизповеданията, жалбите и петициите на гражданите към Народното събрание)

Naslov:

Pl. Narodno Sabranie No 2 (Hemicycle)
Pl. Knyaz Aleksandar I No 1 (komisije in kabineti poslancev)
Sofia 1169, Bolgarija
Centrala: +359 2 939 39
Telefaks: +359 2 981 31 31

E-pošta: infocenter@parliament.bg
E-pošta: humanrights@parliament.bg
Spletno mesto: https://www.parliament.bg

  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Odbor nacionalne skupščine za človekove pravice, veroizpoved ter pritožbe in peticije državljanov (Комисия по правата на човека, вероизповеданията, жалбите и петициите на гражданите към Народното събрание)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Dejavnosti odbora zajemajo zakonodajo v zvezi s človekovimi pravicami in veroizpovedjo ter druge zadeve, ki vključujejo vprašanja, ki so jih predložili državljani, nevladne organizacije, združenja in fundacije v obliki pritožb, zahtev, namigov, peticij, predlogov itd.

Vsebinsko področje je zelo raznoliko in zajema vse vidike družbe, ki jih sodišča ne obravnavajo. Večina pritožb se nanaša na socialne probleme, pravosodni sistem, pravice potrošnikov, dejanja in opustitve organov v okviru Ministrstva za notranje zadeve, splošne in podrobne odločitve v zvezi z načrtovanjem mest, nezakonito gradnjo ter ponovno uvedbo lastništva kmetijskih in gozdnih zemljišč. Potekajo prizadevanja za sodelovanje v zvezi z vprašanji izobraževanja in zdravstvenega varstva, dejanji in opustitvami lokalnih organov in lokalnih oblasti, verskimi vprašanji, pritožbami v zvezi z ukrepi državnih organov, diskriminacijo in vprašanji etničnih manjšin itd.

  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Odbor je neposredna povezava bolgarskega parlamenta z bolgarskimi državljani. Njegova vloga je natančno opredeljena. Njegov poslovnik podrobno določa način evidentiranja, pošiljanja in arhiviranja velikega števila pritožb, prošenj, peticij in predlogov, ki se pošljejo odboru po pošti ali elektronski pošti in/ali jih prejme tajništvo Državnega zbora, ter kako je treba zabeležiti vsako fazo v postopku. Vsak dokument dobi referenčno številko, se vpiše v poseben register in dodeli osebi, odgovorni za obravnavo zadeve, ki dokument prouči in pošlje odgovor ali po potrebi spis pravočasno posreduje ustreznemu organu. Odbor je zlasti pozoren na to, ali lokalni in nacionalni organi izpolnjujejo zakonsko predpisane roke za odgovor, ki so določeni v zakoniku o upravnem postopku. Osebe, ki obravnavajo zadeve v okviru odbora, po telefonu svetujejo v zvezi s procesnimi pravicami in pojasnijo, v katerih zadevah lahko pomagajo.

Anonimne peticije se ne obravnavajo.

  • Kratek opis možnih izidov postopka

Državljani dobijo nasvete in pomoč pri uveljavljanju državljanskih pravic, zagotovljenih z bolgarsko ustavo.

7. Generalni direktorat za izvrševanje kazenskih sankcij v okviru Ministrstva za pravosodje (Главна дирекция ‘Изпълнение на наказанията’)

Naslov:

Bul. General N. Stoletov No 21
Sofia 1309, Bolgarija
Telefon: +359 2 813 91 90
Telefaks: +359 2 931 15 74
E-pošta: mailto:gdin_ias@abv.bg, gdin@gdin.bg
Spletno mesto: http://www.gdin.bg/
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Generalni direktorat za izvrševanje kazenskih sankcij v okviru Ministrstva za pravosodje (Главна дирекция ‘Изпълнение на наказанията’)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Pritožbe zapornikov se večinoma nanašajo na disciplinske ukrepe, premestitve v drug zapor, razmere v zaporu, življenjske razmere, zdravstveno oskrbo in ravnanje osebja zapora.

  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Zoper disciplinske ukrepe, naložene na podlagi člena 101 zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in pripora, se je mogoče pritožiti v sedmih dneh po uradnem obvestilu, in sicer pri generalnem direktorju za izvrševanje kazenskih sankcij, če jih je izdal direktor zapora ali drugega zavoda za izvrševanje ukrepov odvzema prostosti, ali pri ministru za pravosodje, če jih je izdal generalni direktor. Zoper osamitev se je mogoče v treh dneh po uradnem obvestilu pritožiti pri okrajnem sodišču, na območju katerega je zapor.

Več kot dvomesečno osamitev brez pravice do sodelovanja v skupinskih dejavnostih (člen 120 zakona) mora naložiti generalni direktor za izvrševanje kazenskih sankcij, zoper njo pa se je mogoče pritožiti pri ustreznem okrožnem sodišču v treh dneh po uradnem obvestilu.

Premestitve odredi generalni direktor za izvrševanje kazenskih sankcij, zoper njih pa se je mogoče v 14 dneh po uradnem obvestilu pritožiti pri ministru za pravosodje.

Odločbe o naložitvi strožjih omejitev gibanja izda komisija za izvrševanje kazenskih sankcij (člen 74(1) zakona), zoper njih pa se je mogoče v 14 dneh po uradnem obvestilu pritožiti pri okrožnem sodišču, na območju katerega je zapor.

Na podlagi člena 1(1) zakona o odgovornosti za škodo, ki so jo državljanom povzročile država in občine, pritožbe v zvezi z življenjskimi razmerami, zdravstveno oskrbo in ravnanjem osebja zapora obravnavajo upravna sodišča v skladu z zakonikom o upravnem postopku. Zoper odločbe se je mogoče pritožiti enkrat. Zahtevke na podlagi člena 71(1) zakona o varstvu pred diskriminacijo obravnavajo okrajna sodišča ali Komisija za boj proti diskriminaciji. Ta postopek je urejen z zakonikom o civilnem postopku, pritožbo zoper odločbe pa je mogoče vložiti dvakrat. Zoper odločbe komisije se je mogoče pritožiti pri vrhovnem upravnem sodišču v skladu z zakonikom o upravnem postopku.

  • Kratek opis možnih izidov postopka

Pravnomočne upravne odločbe in sodbe sodišč so zavezujoče, izvajajo pa jih generalni direktorat in njegovi regionalni oddelki.

8. Nacionalna komisija za boj proti trgovini z ljudmi (Национална комисия за борба с трафика на хора към Министерския съвет)

Naslov:

Blvd G. M. Dimitrov No 52, 1797 Sofia, Bolgarija
Telefon: +359 2 807 80 50
Telefaks: +359 2 807 80 59
E-pošta: office@antitraffic.government.bg
Spletno mesto: http://antitraffic.government.bg/
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Nacionalna komisija Ministrskega sveta za boj proti trgovini z ljudmi (Национална комисия за борба с трафика на хора към Министерския съвет)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Namige o trgovini z ljudmi lahko sekretariatu komisije predložijo žrtve same ali kdo drug v njihovem imenu.

Komisija obravnava tudi pritožbe posameznikov o njenem upravnem delovanju. Roki za obravnavo takih pritožb so določeni z zakonom.

  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Komisija namige posreduje ustrezni vladni službi v nadaljnje ukrepanje, preiskavo in/ali razjasnitev. V skladu s členom 20 zakona o trgovini z ljudmi je žrtvam zagotovljena anonimnost in varstvo njihovih osebnih podatkov. Če je žrtev mladoletna, mora komisija takoj obvestiti Državno agencijo za zaščito otrok, ki ukrepa v skladu z zakonom o zaščiti otrok.

V skladu s členom 4(4) zakona o trgovini z ljudmi se lahko sestankov komisije udeležijo predstavniki neprofitnih pravnih subjektov in mednarodnih organizacij z uradi v Bolgariji, ki so dejavni na področju trgovine z ljudmi. V ta namen morajo v skladu s členom 12 notranjega poslovnika komisije predložiti pisno prošnjo in nekatera dokazila.

  • Kratek opis možnih izidov postopka

Če so predloženi dokumenti nepopolni ali vsebujejo napake, lahko komisija pozove k njihovi dopolnitvi ali popravku v določenem roku. Predsednik komisije ali pooblaščeni uradnik v 30 dneh po prejemu vloge in dokazil izda odločbo, zoper katero se je mogoče pritožiti pri vrhovnem upravnem sodišču.

9. Osrednja komisija za mladoletniško prestopništvo (Централната комисия за борба срещу противообществените прояви на малолетните и непълнолетните към Министерския съвет)

Naslov:

Bul. Knyaz Dondukov No 9, 4th floor
Sofia 1000, Bolgarija
Telefon: +359 2 981 11 33
Telefaks: +359 2 987 40 01
Spletno mesto: http://www.ckbppmn.government.bg/obshti/funktzii.html
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Osrednja komisija za preprečevanje mladoletniškega prestopništva (Централната комисия за борба срещу противообществените прояви на малолетните и непълнолетните към Министерския съвет)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Naloge komisije:

  • usklajevanje dela vladnih organov in neprofitnih pravnih subjektov pri preprečevanju mladoletniškega prestopništva in boju proti njemu;
  • upravljanje in nadziranje dela lokalnih komisij za mladoletniško prestopništvo po vsej državi;
  • analiziranje in združevanje statističnih podatkov, proučevanje trendov in priprava napovedi;
  • sodelovanje pri pripravi zakonodaje v zvezi s težavami, s katerimi se soočajo mladoletniki;
  • ozaveščanje javnosti o težavnem vedenju mladostnikov;

obveščanje javnosti o okoliščinah, ki bi lahko povzročile prestopniško vedenje, izobraževalnih ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti, stanju mladoletniškega prestopništva v državi in smeri, v katero se razvija.

  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Lokalne komisije za mladoletniško prestopništvo so odgovorne za pripravo, vodenje in nadziranje prizadevanj na občinski ravni, namenjenih preprečevanju in zmanjševanju nesocialnega vedenja mladoletnikov.

Imajo tudi pooblastila za obravnavo primerov mladoletniškega prestopništva. Kazenski zakonik vsebuje poglavje z naslovom „Posebne določbe za mladoletne osebe“, ki ustreza členu 40 Konvencije ZN o otrokovih pravicah in pravilu 11 Pekinških pravil. V skladu s tem poglavjem se prednost daje vzgojnim ukrepom iz člena 13 zakona o mladoletniškem prestopništvu. Taki ukrepi se sprejmejo zunaj kazenskopravnega sistema ter imajo izključno vzgojno in socialno funkcijo. Vključujejo svetovanje za odpravo vedenjskih težav, spodbujanje tesnejšega sodelovanja staršev in podporo poklicnih pedagogov.

  • Kratek opis možnih izidov postopka

Na podlagi analize vzrokov težavnega vedenja se sprejmejo ustrezni ukrepi. Če je vključeno zanemarjanje, se lahko ukrepa tudi proti staršem.

10. Nacionalni urad za pravno pomoč (Национално бюро за правна помощ)

Naslov:

Ul. Razvigor No 1
Sofia 1421, Bolgarija
Telefon: +359 2 81 93 200
Telefaks: +359 2 865 48 12
E-pošta: nbpp@nbpp.government.bg
Spletno mesto: https://mjs.bg
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Nacionalni urad za pravno pomoč (Национално бюро за правна помощ)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Prošnje za pravno pomoč je treba predložiti predsedniku urada.

  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Do pravne pomoči so upravičeni:

  • osebe, ki prejemajo mesečne socialne prejemke ali so do njih upravičene;
  • osebe, nameščene v specializiranih socialnovarstvenih ustanovah, ali
  • rejniške družine ali sorodniki ali bližnji prijatelji, ki skrbijo za otroka v skladu z zakonom o zaščiti otrok.

Prosilec mora predložiti:

  • izvirnik izjave direktorja lokalne podružnice Agencije za socialnovarstvene storitve (znane tudi kot direktorat za socialnovarstvene storitve), s katero se potrjuje, da je prosilec ob vložitvi prošnje prejemal mesečne socialne prejemke v skladu s členom 9 izvedbenih določb zakona o socialni pomoči;

ali

  • izvirnik izjave direktorja lokalne podružnice Agencije za socialnovarstvene storitve, s katero se potrjuje, da je prosilec upravičen do mesečnih socialnih prejemkov

in

  • izjavo, v kateri so podrobno opisana finančna sredstva njegove družine.
  • Kratek opis možnih izidov postopka

Predsednik urada bodisi odobri pravno pomoč bodisi jo zavrne.

Zoper odločbe urada se je mogoče pritožiti pri upravnem sodišču v Sofiji v skladu z zakonikom o upravnem postopku.

11. Nacionalni svet za podporo in nadomestilo žrtvam kaznivih dejanj (Национален съвет за подпомагане и компенсация на пострадали от престъпления)

Naslov:

Ministry of Justice
ul. Slavyanska No 1
Sofia 1040, Bolgarija
Telefon: +359 2 9 237 359
Telefaks: +359 2 980 62 93
E-pošta: compensation@justice.government.bg
Spletno mesto: https://www.compensation.bg
  • Ime enote/institucionalnega organa, ki sprejema vloge/pritožbe/zahtevke zaradi kršitve pravic (po potrebi)

Nacionalni svet za podporo in nadomestilo žrtvam kaznivih dejanj (Национален съвет за подпомагане и компенсация на пострадали от престъпления)

  • Kratek opis vlog/pritožb/zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Svet obravnava vloge za finančno nadomestilo, določeno z zakonom o podpori in nadomestilu žrtvam kaznivih dejanj. Do nadomestila so upravičene žrtve, ki so utrpele finančno škodo zaradi terorističnega dejanja, umora, naklepnega kaznivega dejanja, s katerim je bila povzročena huda telesna poškodba, posilstva ali spolnega napada, zaradi katerega se je resno poslabšalo zdravje žrtve, trgovine z ljudmi, kaznivih dejanj, storjenih v imenu organizirane kriminalne mreže, in drugih naklepnih kaznivih dejanj, s katerimi je bila povzročena smrt ali huda telesna poškodba (člen 3(3) zakona). Kaznivo dejanje je moralo biti storjeno po 30. juniju 2005. Zakon določa nadomestilo za naslednjo škodo, ki je neposredna posledica kaznivega dejanja:

1. zdravstvene stroške, razen tistih, ki se povrnejo iz nacionalnega sklada zdravstvenega zavarovanja;

2. izgubo dohodka;

3. pravne stroške;

4. izgubo sredstev za preživljanje;

5. pogrebne stroške;

6. drugo materialno škodo.

Predložiti je treba dokazila.

  • Kratek opis postopka, v skladu s katerim se obravnavajo vloge/pritožbe/zahtevki

Žrtve kaznivih dejanj iz člena 3(3) zakona o podpori in nadomestilu žrtvam kaznivih dejanj lahko zahtevke za finančno nadomestilo predložijo guvernerju svoje pokrajine ali svetu v dveh mesecih po začetku učinkovanja pravnega akta sodnega organa iz člena 12 zakona. Svet mora zahtevek proučiti v treh mesecih po prejemu.

  • Kratek opis možnih izidov postopka

Svet se sestane najmanj enkrat vsake tri mesece, da odloči o zahtevkih za nadomestilo. Njegove odločbe se sprejmejo z navadno večino navzočih, vsebovati morajo razloge za sprejetje ali zavrnitev, zoper njih pa ni mogoče vložiti pritožbe.

Drugo

Podatkovna zbirka NVO – http://www.ngobg.info/bg/search/advanced.html

Zadnja posodobitev: 20/07/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.