Victims' rights - by country

As a victim of a crime you can benefit from a number of rights, and assistance from national authorities and organisations to advise and help you. These factsheets provide you with a range of information on what you can expect in every country in the European Union.

If you have suffered a crime, of course you will need to think about whether to report it. You may feel reluctant to do this, or worried about it, but if you do not report it, a police investigation is much less likely and the person who committed the crime is unlikely to be brought to account. Reporting the crime may also be important for your own practical reasons such as making an insurance claim.

You may have access to some rights whether you report the crime or not. However, once you have reported the crime you can benefit from a range of rights and additional support which might not otherwise be available to you. These will help to ensure that you can take full part in the proceedings and that you understand what is happening. They also aim at making the process as easy as possible for you.

When you report the crime to the police or as soon as possible thereafter, you might wish to check carefully what specific role(s) you may have in the proceedings - as victim, witness, civil claimant, civil party, private prosecutor, etc.   These roles vary from one country to another and some of them have rights attached to them that may be important later on in the process, for example with regard to whether or not you as a victim can appeal the outcome of a trial. Take note of the roles and deadlines as you read through these factsheets. Check with the police what roles exist and what deadlines – if any - you must respect to get the respective status. You may ask the authorities for clarifications in order to decide how best to protect your rights and legal interests.

Once you have reported a crime, authorities will work to bring justice to you and others. As part of this process, they may require your active cooperation until and perhaps after the end of the criminal proceedings if there is a prosecution. You have an important role in these proceedings and your assistance is very much appreciated.

The police will begin their investigation to establish enough evidence to prosecute the person who committed the crime. If the person is prosecuted and found guilty the judge will also determine the appropriate penalty for the offender.

As a victim, you have a number of legally guaranteed rights within or outside the criminal proceedings. In addition, some of your rights may extend to your family members and relatives. The European Union has taken steps to guarantee a minimum set of rights and certain standards along which Member States should align their laws.

The following factsheets will guide you through the most important steps of criminal proceedings in each Member State, explaining the rights you have and the basic rules you need to follow to exercise them. This information is not a substitute for legal advice and is intended to be for guidance only.

Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.

Any reference in these fact sheets to a person of the male sex shall be deemed also to constitute a reference to a person of the female sex, and vice versa, unless the context clearly indicates otherwise.

Last update: 08/10/2020

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.
The Commission is in the process of updating some of the content on this website in the light of the withdrawal of the United Kingdom from the European Union. If the site contains content that does not yet reflect the withdrawal of the United Kingdom, it is unintentional and will be addressed.

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Belgija

Za žrtev kaznivega dejanja veljate, če ste v dogodku, ki se po nacionalnem pravu šteje za kaznivo dejanje, utrpeli škodo, npr. če ste bili poškodovani ali je bilo poškodovano ali ukradeno vaše premoženje. Kot žrtev kaznivega dejanja imate zagotovljene nekatere individualne pravice, ki jih lahko uveljavljate pred sodnim postopkom, med njim in po njem.

Kazenski postopek v Belgiji sestavljata preiskava in glavna obravnava. V večini primerov preiskavo vodi državni tožilec, v nekaterih bolj zapletenih primerih pa preiskovalni sodnik. Med preiskavo se zberejo dokazi, da se ugotovi, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno in kdo ga je storil.

Po preiskavi se zadeva konča ali predloži sodišču v obravnavo. Sodišče na glavni obravnavi prouči zbrane dokaze in odloči, ali je obtoženec kriv ali ne. Če je spoznan za krivega, se mu lahko naloži kazen. Vendar pa lahko sodišče spozna obtoženca za nedolžnega in ga oprosti.

Kot žrtev imate številne pravice v vseh fazah kazenskega postopka. Če želite imeti bolj dejavno vlogo v postopku, lahko zaprosite, da vas registrirajo kot oškodovanca, ali pa vložite zahtevek kot civilna stranka v kazenskem postopku. V nekaterih primerih lahko kazenski postopek začnete sami, tako da storilca neposredno pozovete na sodišče ali vložite prijavo pri preiskovalnem sodniku ter hkrati zaprosite, da vas obravnavajo kot civilno stranko. Kot civilna stranka lahko zahtevate odškodnino od storilca kaznivega dejanja. Če so izpolnjeni nekateri pogoji (na primer, če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja, storilec ali zavarovalnica pa ne moreta popraviti škode), imate pravico do nadomestila od države.

V naslednjih informativnih listih so opisane različne faze kazenskega postopka in vaše pravice Povezava se odpre v novem oknumed preiskovanjem kaznivega dejanja, Povezava se odpre v novem oknuna glavni obravnavi in Povezava se odpre v novem oknupo (prvi) obravnavi. Na voljo so tudi informacije o Povezava se odpre v novem oknupomoči in podpori, do katere ste upravičeni.

Zadnja posodobitev: 18/12/2015

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

1 – MOJE PRAVICE MED PREISKOVANJEM KAZNIVEGA DEJANJA

Kako in kje lahko prijavim kaznivo dejanje?

Kaznivo dejanje lahko prijavite lokalni policiji, po možnosti na območju storitve kaznivega dejanja. V nujnem primeru se lahko s klicem na 112 kadar koli obrnete na policijo. V nenujnih primerih lahko odidete na najbližjo policijsko postajo. Naslovi policijskih postaj so navedeni na spletni strani lokalne policijske enote v Povezava se odpre v novem oknunizozemščini in Povezava se odpre v novem oknufrancoščini.

Če ste belgijski državljan ali rezident Belgije (npr. če vam je bila dodeljena pravica do stalnega prebivališča v Belgiji), lahko nekatera lažja kazniva dejanja (npr. vandalizem, krajo v trgovini in krajo kolesa) prijavite prek spleta v Povezava se odpre v novem oknunizozemščini, Povezava se odpre v novem oknufrancoščini ali Povezava se odpre v novem oknunemščini. Poleg tega lahko kdor koli, vključno s turisti, kazniva dejanja, povezana z internetom, prijavi prek spleta na temu namenjeni spletni strani, ki je na voljo v Povezava se odpre v novem oknunizozemščini, Povezava se odpre v novem oknufrancoščini, Povezava se odpre v novem oknunemščini in Povezava se odpre v novem oknuangleščini.

Pregon nekaterih kaznivih dejanj je mogoč samo, če žrtev vloži ovadbo (npr. zalezovanje, obrekovanje in žalitev).

Kaznivega dejanja vam ni treba prijaviti takoj, vendar je v vašem interesu, da to storite, da lahko policija čim prej zbere podrobne informacije o dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja ter morebitni škodi ali poškodbi, ki ste jo utrpeli. Upoštevajte tudi, da organi po določenem času ne bodo več mogli začeti pregona. To zastaranje ali zastaralni rok je določen z zakonom, razlikuje pa se glede na vrsto kaznivega dejanja in lahko traja od šestih mesecev do 15 let.

Policija vas bo zaslišala in sestavila uradno prijavo. Med zaslišanjem imate več pravic, ki ne prenehajo, tudi če boste pozneje dali drugo izjavo. Ne glede na to, ali ste zaslišani kot žrtev ali priča, vam mora policijski uradnik pred zaslišanjem pojasniti, da:

  • lahko zahtevate, naj se vsa vprašanja in odgovori zapišejo z vašimi besedami;
  • lahko zahtevate poseben preiskovalni ukrep ali zaslišanje točno določene osebe;
  • se lahko vaše izjave uporabijo kot dokaz na sodišču;
  • lahko brezplačno prejmete kopijo zapisa vašega zaslišanja. Zanjo morate zaprositi ob koncu zaslišanja. V večini primerov jo boste prejeli takoj.

Če govorite jezik, ki ni jezik postopka, bo policija zagotovila poklicnega tolmača, razen če lahko policijski uradnik vašo izjavo zapiše v vašem jeziku ali vas prosi, da izjavo v svojem jeziku zapišete sami.

Vaša izjava bo vključena v uradno prijavo, ki lahko vključuje naslednje informacije:

  • vaše ime, naslov, telefonsko številko in morebiten elektronski naslov;
  • podrobnosti o kaznivem dejanju – kdo je bil udeležen pri njem, kje, kdaj in kaj se je zgodilo, kakšne posledice ste utrpeli;
  • kontaktne podatke morebitnih prič;
  • opis vpletenih oseb, vključno z višino, postavo in obleko. Zelo koristne so tudi informacije, kot so starost, barva las in oblika pričeske, naglas in vse razpoznavne značilnosti, kot so znamenja, brazgotine, tetovaže ali rojstna znamenja;
  • poškodbe, ki ste jih utrpeli (zdravnik vam lahko napiše zdravniško potrdilo, ki ga lahko policiji izročite tudi več dni po prvi prijavi); zdravnika lahko zaprosite tudi za izjavo, da ste nezmožni za delo;
  • kakršno koli drugo (dejansko) premoženjsko škodo, ki ste jo utrpeli (koristno je, da škodo fotografirate).

V izjavi lahko navedete tudi, ali potrebujete kakršno koli praktično, socialno, psihološko ali pravno pomoč.

Policiji izročite kopije dokumentov, saj boste originalne dokumente morda potrebovali pozneje, na primer pri stikih z zavarovalnico.

Če ste žrtev spolnega nasilja, boste takoj, ko bo mogoče, zaslišani v posebni sobi, ki zagotavlja potrebno zasebnost.

Policija bo v večini primerov poslala uradno prijavo (proces-verbaal/procès-verbal) državnemu tožilstvu (parket/parquet). Državni tožilec bo nato odločil, ali naj policija začne preiskavo ali ne. To preiskavo lahko izvede državni tožilec (procureur des Konings/procureur du Roi) (standardna preiskava (opsporingsonderzoek/enquête pénale)), v bolj zapletenih primerih ali kadar so potrebni bolj vsiljivi ukrepi, kot so hišne preiskave, pa preiskovalni sodnik (sodna preiskava (gerechtelijk onderzoek/instruction judiciaire)). V nekaterih primerih se lahko policija odloči za samostojno preiskavo in pošlje celoten spis državnemu tožilstvu v nadaljnje ukrepanje (policijska preiskava (ambtshalve politioneel onderzoek/enquête policière d'office)). Pri številnih lažjih kaznivih dejanjih (kot je kraja kolesa) bo policija glede na okoliščine (npr. če ni sledi o storilcu) sestavila poenostavljeno uradno prijavo (vereenvoudigd proces-verbaal (VPV)/procès-verbal simplifié). Poenostavljena uradna prijava bo ostala na policijski postaji in ne bo poslana državnemu tožilstvu. Vsak mesec bo seznam vseh sestavljenih poenostavljenih uradnih prijav posredovan državnemu tožilcu, ki se bo tako seznanil z vašo zadevo. Če bodo prišle na dan nove informacije, ki bi lahko vplivale na zadevo (npr. če se odkrije storilec kaznivega dejanja), bo uradna prijava posredovana državnemu tožilcu, vas pa bo o tem ustrezno obvestila policija.

Kako lahko spremljam ravnanje organov po prijavi kaznivega dejanja?

Po prijavi kaznivega dejanja boste prejeli dokument, ki potrjuje vašo prijavo. Ta vsebuje referenčno številko zadeve, ime policista, ki vam je pomagal, in kontaktne podatke službe državnega tožilstva (na katero se lahko obrnete za nadaljnje informacije o zadevi).

Iz tega dokumenta bo jasno razvidno, ali se bo vaša prijava obravnavala kot standardna uradna prijava, policijska preiskava ali poenostavljena uradna prijava.

Kako lahko sodelujem v preiskavi kaznivega dejanja?

Če boste samo vložili prijavo pri policiji, vas bo državni tožilec v primeru pregona obvestil samo o datumu, uri in kraju sodne obravnave.

Če želite prejeti informacije o drugih ukrepih v zvezi z vašo prijavo, imate zakonsko pravico, da se evidentirate kot oškodovanec (benadeelde persoon/personne lésée). Izjavo, da ste oškodovanec, lahko osebno ali prek odvetnika predložite policistu, ki sestavi uradno prijavo, v tajništvu državnega tožilstva ali na policijski postaji ali s priporočenim pismom tajništvu državnega tožilstva. Ob prejemu dokumenta, ki potrjuje vložitev prijave, boste prejeli tudi obrazec za tako izjavo.

Kot oškodovanec boste pisno obveščeni o odločitvah državnega tožilca (npr. o odločitvi za končanje postopka in razlogih zanj ali odločitvi o začetku sodne preiskave) in datumu morebitne obravnave pred preiskovalnim sodnikom. Prav tako boste imeli pravico, da v spis vključite dokumente, ki se vam bodo zdeli koristni. Poleg tega boste lahko zahtevali dostop do spisa in njegovo kopijo.

Če želite vložiti odškodninski zahtevek ali uveljavljati še druge pravice, se morate vključiti kot zasebni tožilec v kazenskem postopku1 (burgerlijke partij/partie civile). To lahko storite z izrecno izjavo, ki jo v ta namen osebno ali prek odvetnika predložite v kateri koli fazi postopka. Kot zasebni tožilec lahko zahtevate vpogled v spis v zadevi in prejmete njegovo kopijo, zaprosite za dodatne preiskovalne ukrepe, zahtevate odškodnino, vlagate pritožbe zoper sprejete odločitve ter se posvetujete ali prejmete informacije o zaporni kazni storilca.

Kot zasebni tožilec v kazenskem postopku ali oškodovanec boste imeli pravico, da vas pri stikih z organi zastopa odvetnik. Preiskave v Belgiji so tajne, zato ne morete biti navzoči pri preiskavi (npr. pri zaslišanju osumljenca), razen ob obisku kraja kaznivega dejanja zaradi rekonstrukcije, ko je lahko navzoč tudi zasebni tožilec.

Ni vam treba dokazati niti obstoja kaznivega dejanja niti storilčeve krivde.

V tej fazi kazenskega postopka ne morete zahtevati povračila za izgubo ali škodo.

Ko je uradna prijava posredovana državnemu tožilstvu in se začne pregon, kazenskega postopka ne morete več ustaviti. Tako je tudi, če je pregon kaznivega dejanja mogoč samo, če žrtev vloži prijavo, kot je v primeru zalezovanja.

Kakšne pravice imam kot priča?

Med preiskavo boste najverjetneje zaslišani kot priča (getuige/témoin).

Če se kot priča počutite ogroženi, se vam lahko (pa tudi vašim družinskim članom in sorodnikom) v nekaterih okoliščinah odobrijo naslednji ukrepi za zaščito prič:

  • svetovanje o preventivnih ukrepih in pomoč pri njihovi uvedbi;
  • preventivni policijski obhodi;
  • snemanje dohodnih in odhodnih telefonskih klicev;
  • dodelitev tajne telefonske številke ali mobilnega telefona za nujne klice in zaščitene registrske tablice za vaš avtomobil;
  • fizično varovanje in
  • preselitev za največ 45 dni.

V zelo izjemnih primerih, če ste bili na primer žrtev ali priča kaznivega dejanja, ki ga je storila kriminalna združba, ali zelo hudega kaznivega dejanja, kot je ugrabitev mladoletne osebe ali umor, in zgoraj navedeni ukrepi ne zadoščajo za zagotovitev vaše varnosti, se lahko sprejmejo posebni zaščitni ukrepi. Ti vključujejo:

  • preselitev za več kot 45 dni in
  • spremembo identitete.

Zahtevate lahko povračilo za potne in nastanitvene stroške, ki ste jih kot priča imeli s predložitvijo izjave v okviru preiskave. Priče lahko zaprosijo tudi za poldnevno nadomestilo za odsotnost z dela. Ti stroški se plačajo iz državnega proračuna, vendar jih bo moral obtoženec povrniti, če bo spoznan za krivega.

Če vam je bil dodeljen zaščitni ukrep ali vas ni v državi, ste lahko zaslišani prek video- ali telekonference.

Sem mladoletna oseba. Ali imam kakšne dodatne pravice?

Če ste mlajši od 18 let in ste žrtev kaznivega dejanja, imate med zaslišanjem naslednje dodatne pravice:

  • da vas spremlja odrasla oseba, ki jo izberete sami, in
  • da zaslišanje poteka v primerni sobi.

Da vas ne bi bilo treba zaslišati večkrat, se lahko vaše zaslišanje zvočno ali slikovno posname. Če ste mlajši od 12 let, se lahko vaše zaslišanje slikovno posname, o čemer morate biti predhodno obveščeni. Če ste starejši od 12 let, se lahko vaše zaslišanje slikovno posname samo z vašim dovoljenjem. Ta zaslišanja potekajo v posebej opremljenih sobah.

Če ste žrtev spolne zlorabe, prostitucije ali pornografije, začne zastaralni rok za pregon teči šele, ko dopolnite 18 let.

Če ste žrtev kaznivega dejanja in mladoletna oseba, vas bo policija napotila tudi v specializirani zavod za otroke, ki so žrtve zlorab.

Zaščiteni boste tudi pred razkritjem identitete v medijih, to pomeni, da bosta prepovedana objava in razširjanje fotografij, risb in drugega gradiva, iz katerih bi bila razvidna vaša identiteta.

Katere informacije lahko dobim od policije ali organizacij za pomoč žrtvam med preiskovanjem kaznivega dejanja?

Policija vam bo zagotovila informacije o:

  • vrsti služb ali organizacij, na katere se lahko obrnete za pomoč;
  • postopkih, ki bodo sledili po vaši prijavi;
  • zahtevah za pridobitev odškodnine.

Te informacije se lahko zagotovijo v letakih in brošurah ali ustno. Brošure so na voljo v vseh treh uradnih jezikih (Povezava se odpre v novem oknunizozemščini, Povezava se odpre v novem oknufrancoščini in Povezava se odpre v novem oknunemščini). V praksi se lahko ustne informacije zagotovijo tudi v drugih jezikih (npr. angleščini).

Treba je vedeti, da boste o razvoju nekaterih dogodkov v zadevi obveščeni samo, če ste se evidentirali kot oškodovanec ali če ste se vključili kot zasebni tožilec v kazenskem postopku1. Ti dogodki so naslednji:

  • odločitev državnega tožilca, da vašo zadevo konča, in razlogi za to odločitev;
  • odločitev državnega tožilca, da vašo zadevo predloži preiskovalnemu sodniku v sodno preiskavo;
  • odločitev državnega tožilca, da storilcu predlaga sporazumno rešitev ali mediacijo, in
  • datum obravnave zadeve na sodišču.
  • Poleg tega boste imeli kot oškodovanec ali zasebni tožilec v postopku pravico zahtevati dostop do spisa in dobiti njegovo kopijo. To zahtevo je treba nasloviti na državno tožilstvo ali preiskovalnega sodnika med preiskavo.

Naredili boste lahko kopije spisa, vendar boste morali vsako kopijo plačati (približno 0,25–0,50 EUR na kopijo). Če pa vašo zadevo obravnava porotno sodišče (hof van assisen/cour d'assises), so kopije brezplačne.

Ali lahko dobim pravno pomoč?

Za prve napotke lahko zaprosite za primarno pravno pomoč (juridische eerstelijnsbijstand/aide juridique de première ligne), pri kateri odvetniki zagotavljajo brezplačne pravne nasvete ob določenih urah na določene dneve. Po potrebi vas lahko napotijo na specializirano službo ali organizacijo. Svetovanje je organizirano v sodnih poslopjih, na civilnih mirovnih sodiščih (vredegerecht/justice de paix), v oddelkih za pravno pomoč in nekaterih občinskih upravah itd. Oddelek za pravno pomoč (justitiehuis/maison de justice) lahko najdete v vsakem sodnem okrožju (njihovi kontaktni podatki so na voljo v Povezava se odpre v novem oknufrancoščini in Povezava se odpre v novem oknunizozemščini) ali pa se obrnete na eno od služb za pomoč žrtvam.

Za podrobne pravne nasvete, pomoč in zastopanje morate najeti odvetnika. To je lahko v okviru sistema sekundarne pravne pomoči (juridische tweedelijnsbijstand/aide juridique de deuxième ligne) v celoti ali deloma brezplačno, odvisno od vaših prihodkov. Različne kategorije oseb v posebnih okoliščinah, kot so mladoletne ali duševno prizadete osebe, so vedno upravičene do brezplačnega pravnega zastopanja.

Za sekundarno pravno pomoč se morate zglasiti na uradu za pravno pomoč (bureau voor juridische bijstand/bureau d’aide juridique) (podrobnosti v Povezava se odpre v novem oknufrancoščini in Povezava se odpre v novem oknunizozemščini), ki deluje na vsakem sodišču. Predložiti boste morali dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da spadate v eno od posebnih kategorij ali da imate nizke neto prihodke. Urad bo o odobritvi vaše vloge odločil v 14 dneh in vam poslal kontaktne podatke odvetnika, ki vam je bil dodeljen. Tudi odvetnika, ki ga izberete sami, lahko vprašate, ali je pripravljen delati na podlagi ureditve sekundarne pravne pomoči. Vaš odvetnik se bo v tem primeru obrnil na urad za pravno pomoč in zaprosil za odobritev vaše vloge.

Če imate skromna finančna sredstva, lahko v določenih okoliščinah zaprosite za oprostitev plačila različnih stroškov postopka (npr. stroškov sodnega izvršitelja in stroškov kopij iz seznama dokazov) v okviru ureditve pravne pomoči (rechtsbijstand/assistance judiciaire). Prošnjo za to morate vložiti pri uradu za pravno pomoč na kazenskem sodišču, ki obravnava zadevo. Če ste že zasebni tožilec v kazenskem postopku, lahko za to zaprosite pisno ali ustno pred kazenskim sodiščem, ki obravnava zadevo.

Priporočeno je tudi, da skrbno pregledate svoje zavarovalne police in preverite, ali vaše zavarovanje krije sodne stroške. Obrnite se na svojega zavarovalnega zastopnika.

Kako lahko dobim zaščito, če sem v nevarnosti?

Policija vam bo s sprejetjem splošnih zaščitnih ukrepov zagotovila takojšnjo fizično zaščito. Če se zaradi izjave, ki ste jo dali ali jo nameravate dati, počutite ogroženi in ste pripravljeni svojo izjavo potrditi na sodišču, vam lahko komisija za zaščito prič (Getuigenbeschermingscommissie/Commission de protection des témoins) zagotovi dodatno zaščito. Če državni tožilec (pri standardni preiskavi) ali preiskovalni sodnik (pri sodni preiskavi) meni, da potrebujete te zaščitne ukrepe, pošlje vlogo na komisijo za zaščito prič.

Če ste žrtev posilstva ali spolnega napada, boste zaščiteni pred razkritjem identitete v medijih. Vsakršno objavljanje ali razširjanje fotografij, risb ali drugih dokumentov, iz katerih bi lahko bila razvidna vaša identiteta, je kaznivo dejanje.

Če ste žrtev nasilja v družini in se bojite vrniti domov, bo policija vam (in vašim otrokom) priskrbela varno zatočišče.

Policijskega uradnika lahko tudi prosite, naj vaših osebnih podatkov ne vključi v uradno prijavo, čeprav se morate zavedati, da je policija zavezana take podatke dati tožilstvu, če se to od nje zahteva.

Samo če ste vi ali vaši bližnji zaradi dane izjave resno ogroženi, vam lahko preiskovalni sodnik (policija v tem primeru nima nikakršne pristojnosti) zagotovi popolno ali delno anonimnost. Preiskovalni sodnik pogosto zagotovi anonimnost na svojo pobudo, zanjo pa lahko zaprosite tudi sami. Če preiskovalni sodnik vašo prošnjo zavrne, se zoper to odločitev ne morete pritožiti.

Delna anonimnost pomeni, da vaša identiteta ne bo razkrita v uradnem zapisniku zaslišanja. Zagotoviti jo je mogoče pri standardni in sodni preiskavi.

Popolna anonimnost pomeni, da vaša identiteta ostane skrita ves čas trajanja kazenskega postopka; zagotoviti jo je mogoče samo, če:

  • poteka sodna preiskava, ki jo vodi preiskovalni sodnik;
  • zagotovitev delne anonimnosti ne zadošča za vašo zaščito;
  • menite, da boste z izjavo ogrozili sebe in svoje bližnje in da je lahko to upravičen razlog, da ne daste izjave, ter
  • je kaznivo dejanje storila kriminalna združba ali gre za hudo kaznivo dejanje (npr. ugrabitev mladoletne osebe ali umor).

Do katerih storitev in pomoči sem upravičen med preiskovanjem kaznivega dejanja?

Vsi zaposleni pri policiji in sodnih organih vam morajo priskrbeti vse potrebne informacije in vas po potrebi napotiti na specializirane službe. Pomoč žrtvam ponujajo različne specializirane službe. Med kazenskim postopkom ali celo po njem lahko zaprosite za naslednje storitve:

  • policija zagotavlja začetni sprejem, praktično pomoč, informacije, pripravo uradnih prijav in napotitev na ustrezne službe. Če vam zadevni policijski uradnik ne more zagotoviti optimalne podpore (npr. v izrednih razmerah ali zelo resnih okoliščinah), lahko vskočijo specializirane policijske službe za pomoč žrtvam (politionele slachtofferbejegening/assistance policière aux victimes) in vam zagotovijo potrebno podporo;
  • v uradih za sprejem žrtev (slachtofferonthaal/accueil des victimes) v oddelku za pravno pomoč lahko dobite specializirane informacije o zadevi. Oddelek za pravno pomoč je v vsakem sodnem okrožju (njihovi kontaktni podatki so na voljo v Povezava se odpre v novem oknufrancoščini in Povezava se odpre v novem oknunizozemščini). Ta urad vam lahko zagotovi potrebno podporo in pomoč ves čas trajanja sodnega postopka. Po potrebi in glede na težavo vas bo osebje v uradu za sprejem žrtev napotilo na bolj specializirane službe. Osebje v uradu za sprejem žrtev vam je lahko v oporo v čustveno napornih trenutkih med postopkom in vam pomaga pri dostopu do spisa, vam zagotovi pomoč med zaslišanjem na sodišču, vam pomaga pri vračilu dokazil ali vam zagotovi podporo med rekonstrukcijo kaznivega dejanja. Pomaga vam lahko tudi sestaviti izjavo priče, ki se bo uporabila v zvezi z izvršitvijo kazni;
  • službe za pomoč žrtvam (diensten slachtofferhulp/services d'assistance aux victimes) zagotavljajo nadaljnjo pomoč pri spopadanju s posledicami kaznivega dejanja: čustveno in psihološko oporo, informacije (o vaših pravicah, odškodnini, sojenju in razpoložljivosti pravne pomoči) ter pomoč pri navezovanju stikov z različnimi institucijami (kot so zavarovalnice, policija, sodni organi, odvetniki, bolnišnice itd.). Običajno vas na te službe napotijo policija ali sodni uradniki, lahko pa se nanje obrnete tudi sami.

Dostop do vseh teh služb je brezplačen in popolnoma prostovoljen.

Če ste žrtev trgovine z ljudmi, vam lahko pomagajo različne zasebne specializirane službe. Za usklajevanje teh služb in njihovo sodelovanje skrbi Povezava se odpre v novem oknucenter za enake možnosti in boj proti rasizmu (Centrum voor Gelijkheid van Kansen en voor Racismebestrijding/Centre pour l’Egalité des chances et la lutte contre le racisme). Če vam bo kot žrtvi trgovine z ljudmi2 dodeljena zaščita, boste upravičeni tudi do več posebnih ureditev glede prebivanja in delovnih dovoljenj.

Zdravniško pomoč lahko dobite, vendar jo boste morda morali plačati, razen če imate veljavno zdravstveno zavarovanje (čeprav lahko te stroške vključite v zahtevek za odškodnino). Državljani 27 držav članic EU, Islandije, Lihtenštajna, Norveške in Švice lahko uporabijo Povezava se odpre v novem oknuevropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.

Ali lahko dosežem poravnavo/spravo ali začnem postopek poravnavanja s storilcem?

Mediacija je mogoča v vseh fazah kazenskega postopka: na ravni policije (mediacija na ravni policije); na ravni občin (mediacija v povezavi z upravnimi sankcijami); na ravni državnega tožilstva pred odločitvijo o pregonu (mediacija v kazenskih zadevah) in potem ko se tožilstvo odloči za pregon (odškodninska mediacija). Odškodninska mediacija je mogoča tudi med izvršitvijo kazni in po njej.

Mediacija je mogoča za vse vrste kaznivih dejanj. Državni tožilec, preiskovalni sodnik in obravnavni sodnik vas morajo obvestiti o možnostih za mediacijo. Mediacijo lahko zahtevate tudi sami.

Mediacija na ravni policije (politionele schadebemiddeling/médiation policière) se omogoči v primerih lažjih kaznivih dejanj (npr. za pisanje grafitov, manjše tatvine in vandalizem), da se poravna premoženjska škoda. Ta vrsta mediacije je na voljo v policijskih okrožjih Leuven, Mechelen in Bruselj. Mediacija se izvede, preden se uradna prijava pošlje državnemu tožilstvu. Državni tožilec je obveščen o rezultatih mediacije, in če je bil dosežen sporazum, se zadeva po navadi konča.

Mediacija v povezavi z upravnimi sankcijami3 se omogoči pred naložitvijo upravne sankcije. Obvezna je, če je storilec mlajši od 16 let. Mediacija je namenjena predvsem povračilu povzročene škode, izvajajo pa jo uradne osebe lokalnih organov.

Mediacijo v kazenskih zadevah (bemiddeling in strafzaken/médiation pénale) lahko predlaga državni tožilec, če meni, da se kaznivo dejanje kaznuje z največ dveletno zaporno kaznijo. Ta vrsta mediacije se izvede pred odločitvijo o pregonu storilca, vodi pa jo osebje oddelka za pravno pomoč. Kot žrtev kaznivega dejanja bo za vas v glavnem zanimiva mediacija za povračilo škode. Državni tožilec lahko predlaga enega ali več dodatnih ukrepov v zvezi s storilcem (psihološko zdravljenje ali terapijo, usposabljanje ali delo v splošno korist). Če se bosta storilec in žrtev sporazumela o odškodnini in če bo storilec upošteval morebitne dodatne naložene ukrepe, se bo pregon končal (kar pomeni, da državni tožilec zadeve ne bo več mogel predložiti sodišču). Če storilec ne upošteva pogojev, se lahko zadeva predloži sodišču. Za tako vrsto mediacije je potrebno vaše sodelovanje, in če vanj ne boste privolili, bo zadeva vrnjena državnemu tožilcu, ta pa bo ponovno odločil o tem, ali začeti pregon ali ne.

Odškodninska mediacija (herstelbemiddeling/médiation réparatrice) poteka ločeno od kazenskega postopka in ga ne nadomešča. Sodni organi zato ostanejo še naprej odgovorni za odločanje o kazenskem pregonu ter izreku in izvršitvi kazni. To pa vam ne preprečuje, da mediacije ne bi začeli kadar koli v postopku, to pomeni, preden je zadeva predložena sodišču, med obravnavanjem zadeve na sodišču ali po tem, ko je sodnik izrekel kazen. Mediacijo lahko zahteva vsak, ki ga kazenska zadeva neposredno zadeva. To pomeni, da lahko mediacijo zahteva ne samo žrtev ali storilec, ampak tudi na primer partner, družinski član ali sorodnik. Odškodninsko mediacijo izvajata dve nevladni organizaciji, Povezava se odpre v novem oknuSuggnomè za flamsko regijo in Povezava se odpre v novem oknuMédiante za valonski del države. Lokalne oddelke imata v vsakem sodnem okrožju. Sporazum, dosežen z odškodninsko mediacijo, je zaupen, sodišču pa se pošlje samo s soglasjem obeh strank. Sodišče mora odškodninsko mediacijo navesti v sodbi, ni pa mu treba upoštevati doseženega sporazuma.

Mediacija je na voljo tudi v zadevah v zvezi z mladoletniki, odškodninska mediacija pa je mogoča na ravni državnega tožilstva in ravni samih sodišč za mladoletnike. Skupinsko posvetovanje (herstelgericht groepsoverleg (hergo)/concertation restauratrice en groupe) lahko odredi samo sodišče za mladoletnike. Pričakuje se, da bo sodnik dal prednost ukrepu mediacije (in ne obsodbi storilca, ki je mladoletna oseba) in stranki v sporu obvestil o tej možnosti. Če odškodninska mediacija pripelje do sporazuma med žrtvijo in storilcem, ga mora praviloma odobriti sodnik. Vsebine sporazuma ne sme spreminjati, lahko pa zavrne njegovo priznanje, če njegova vsebina jasno ogroža javno varnost. Mediacijo in skupinsko posvetovanje organizirajo lokalne nevladne organizacije, ki delujejo na področju pomoči mladoletnikom.

Kako se bo postopek nadaljeval po koncu preiskave?

Odločitve, sprejete po koncu preiskave, se razlikujejo glede na to, ali gre za sodno ali standardno preiskavo.

Pri standardni preiskavi lahko državni tožilec:

  • zadevo konča;
  • storilcu predlaga sporazumno rešitev (minnelijke schikking/résolution à l’aimable) – če se bo storilec strinjal s predlogom in vam povrnil škodo, se bo zadeva končala;
  • predlaga mediacijo v kazenskih zadevah (bemiddeling in strafzaken/médiation dans les affaires pénales);
  • zadevo predloži sodišču.

Kot oškodovanec ali zasebni tožilec v kazenskem postopku boste obveščeni o odločitvi državnega tožilca.

Če pride do sodne preiskave, mora preiskovalni sodnik spis poslati predobravnavnemu oddelku sodišča (raadkamer/chambre du conseil). Sodne obravnave v predobravnavnem oddelku potekajo za zaprtimi vrati: novinarji in javnost ne smejo biti navzoči. Vi in vaš odvetnik sta lahko navzoča, prijatelji in sorodniki pa ne. Predobravnavni oddelek lahko:

  • zadevo konča, če meni, da ni dovolj dokazov zoper obdolženca ali da kaznivo dejanje ni bilo storjeno;
  • zadevo predloži v obravnavo sodišču, če meni, da je dovolj dokazov za privedbo obdolženca na sodišče;
  • namesti storilca v specializirano psihiatrično ustanovo, če je duševno bolan ali ima tako resno motnjo v duševnem razvoju, da ne more nadzorovati svojih dejanj; v tem primeru lahko obdolženec zahteva javno obravnavo;
  • sodbo odloži: predobravnavni oddelek lahko sodbo odloži samo, če storilec prej še ni bil obsojen na več kot šest mesecev zaporne kazni; določil bo največ petletno preskusno obdobje, v katerem bo moral storilec izpolniti številne pogoje; če bo med preskusnim obdobjem kaznivo dejanje ponovil ali ne bo izpolnil pogojev, se lahko sodišče odloči za ponovni začetek postopka.

Če se bo predobravnavni oddelek odločil za namestitev osumljenca v psihiatrično ustanovo ali odložitev sodbe, se bo njegova odločitev štela za enakovredno redni sodbi kazenskega sodišča, zato bo odločil tudi o vaši zasebni odškodninski tožbi.

Kot oškodovanec ali zasebni tožilec v kazenskem postopku1 boste obveščeni o datumu obravnave. O datumu obravnave boste obveščeni tudi, če bo vaša zadeva predložena kazenskemu sodišču.

Ali se lahko pritožim, če se zadeva konča, ne da bi o njej odločalo sodišče?

Zoper odločitev državnega tožilca o končanju zadeve se ne morete pritožiti. Odvisno od dejstev in okoliščin zadeve ter razlogov za njeno končanje je še vedno mogoče zahtevati odškodnino na kazenskih sodiščih (poleg postopka pred civilnimi sodišči):

  • pri lažjih kaznivih dejanjih (contravention/overtreding) ali deliktih (délit/wanbedrijf) lahko storilca neposredno pozovete pred sodišče. Za to morate sodnega izvršitelja zaprositi, da storilcu vroči sodni poziv;
  • vložite lahko tudi kazensko ovadbo pri preiskovalnem sodniku in hkrati vložite tožbo kot zasebni tožilec v kazenskem postopku1; preiskovalni sodnik mora nato začeti sodno preiskavo. Za to morate preiskovalnemu sodniku izrecno navesti, da vlagate tožbo kot zasebni tožilec v kazenskem postopku. To lahko storite pisno ali ustno. Preiskovalni sodnik sestavi uradno prijavo, s katero potrdi, da ste zasebni tožilec v postopku. Upoštevajte, da lahko preiskovalni sodnik v takem primeru od vas zahteva, da položite varščino za kritje stroškov postopka. Njeno višino določi sodnik. Prav tako morate upoštevati, da se lahko predobravnavni oddelek sodišča po koncu preiskave še vedno odloči, da zadeve ne bo predložil sodišču, če na primer ne bo dovolj dokazov zoper obtoženca. Na glavni obravnavi morate potrditi svoj status zasebnega tožilca v postopku.

Če je storilec mladoletna oseba, ga ne morete niti neposredno pozvati pred sodišče niti vložiti ovadbe kot zasebni tožilec v kazenskem postopku.

Kot zasebni tožilec v kazenskem postopku1 se lahko zoper vse odločitve predobravnavnega oddelka, vključno z odločitvijo, da zoper obtoženca ne boste začeli pregona, pritožite pri oddelku za obtožnice pritožbenega sodišča (Kamer van inbeschuldigingstelling/Chambre des mises en accusation). Zoper odločitev oddelka za obtožnice pritožbenega sodišča se ne morete niti pritožiti niti ne morete pozneje sami pozvati storilca pred sodišče.

Če o odškodnini odloči predobravnavni oddelek (če je storilec nameščen v psihiatrični ustanovi ali če je sodba odložena), se lahko pritožite zoper dodeljeno odškodnino, ne pa tudi zoper kazensko sodbo. Pritožiti se morate v 15 dneh (ali v treh dneh, če je storilec v priporu v predkazenskem postopku) v registraturi sodišča. Oddelek za obtožnice pritožbenega sodišča bo nato proučil vaš zahtevek za odškodnino.

Če iz katerega koli razloga niste bili udeleženi v kazenskem postopku, lahko vložite tožbo pri civilnih sodiščih. To možnost imate tudi, če se tožilstvo odloči za ustavitev kazenskega postopka. Zasebno tožbo vložite pri civilnem sodišču s pozivom osebi, ki je povzročila škodo, razen če so vse stranke pripravljene priti prostovoljno. Če je vključena zavarovalnica (npr. po prometni nesreči), lahko pozovete tudi zavarovalnico. Postopek na civilnih sodiščih se bistveno razlikuje od kazenskega postopka. Če želite vložiti tožbo pri civilnem sodišču (burgerlijke rechtbank/tribunal civil) (če na primer niste bili udeleženi v kazenskem postopku ali če je bila vaša zadeva končana), morate biti pripravljeni dokazati, da je bilo storjeno protipravno dejanje. Če je v teku kazenski postopek, mora civilno sodišče prekiniti postopek, ki ga obravnava, dokler kazensko sodišče ne razsodi. Ugotovitve iz kazenskega postopka so za civilno sodišče zavezujoče. Z vložitvijo tožbe pri civilnih sodiščih nastanejo tudi stroški.

Sem tujec. Kako so zaščitene moje pravice in interesi?

Kot tujec uživate vse pravice, pojasnjene zgoraj. Imate pa tudi nekatere dodatne pravice, s katerimi naj bi se olajšalo vaše sodelovanje v kazenskem postopku.

Pravico imate zahtevati brezplačnega tolmača, če ne znate uradnega jezika kraja. Prav tako lahko svojo izjavo napišete sami (ali pa prosite policista, naj izjavo zapiše v vašem maternem jeziku). Če vas ni v državi, vas lahko državni tožilec ali preiskovalni sodnik zasliši prek video- ali telekonference.

Če ste prosilec za azil, imate samodejno pravico, da zaprosite za brezplačnega odvetnika v okviru sistema sekundarne pravne pomoči.

Več informacij:

  • Okrožnica kolegija generalnih tožilcev COL 5/2009 o uporabi enotnih potrdil o prijavi, navodilih policiji o izročitvi teh potrdil in spremembi okrožnice COL 8/2005, spremenjena različica z dne 20. decembra 2012
  • Okrožnica z dne 26. septembra 2008 o uvedbi multidisciplinarnega sodelovanja v zvezi z žrtvami trgovine z ljudmi in/ali žrtvami hujših oblik tihotapljenja ljudi – v Povezava se odpre v novem oknunizozemščini
  • Okrožnica COL 16/2012 z dne 12. novembra 2012 – skupna okrožnica ministra za pravosodje, ministra za notranje zadeve in kolegija generalnih tožilcev o sprejemu žrtev na tožilstvih in sodiščih
  • Okrožnica COL 17/2012 z dne 12. novembra 2012 – skupna okrožnica ministra za pravosodje, ministra za notranje zadeve in kolegija generalnih tožilcev o spoštljivem ravnanju z umrlimi, obveščanju o smrti, spoštljivem slovesu in čiščenju kraja kaznivega dejanja v zadevah, v katere so vključeni sodni organi
  • Okrožnica COL 18/2012 iz decembra 2012 – skupna okrožnica ministra za pravosodje, ministra za notranje zadeve in kolegija generalnih tožilcev o začasnih prepovedih vstopa v stanovanje v primeru nasilja v družini
  • Kraljevi odlok z dne 18. decembra 2003 o pogojih za deloma ali v celoti brezplačno sekundarno pravno pomoč – v Povezava se odpre v novem oknunizozemščini
  • Kraljevi odlok z dne 16. maja 2004 o boju proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju ljudi – v Povezava se odpre v novem oknunizozemščini
  • Kraljevi odlok z dne 13. junija 1999 o organizaciji oddelkov za pravno pomoč ministrstva za pravosodje – v Povezava se odpre v novem oknunizozemščini in Povezava se odpre v novem oknufrancoščini
  • Kraljevi odlok z dne 28. decembra 1950 o splošnih pravilih o sodnih stroških v kazenskih zadevah
  • Sporazum o sodelovanju med državo in flamsko skupnostjo z dne 7. aprila 1998 na področju skrbi za žrtve – v Povezava se odpre v novem oknunizozemščini
  • Sporazum v obliki protokola z dne 5. junija 2009 med državo, flamsko skupnostjo, francosko skupnostjo, odborom francoske skupnosti in skupnim odborom skupnosti o skrbi za žrtve – v nizozemščini in francoščini
  • Sporazum v obliki protokola z dne 5. junija 2009 med državo, francosko skupnostjo in valonsko regijo o skrbi za žrtve – v nizozemščini in francoščini
  • Sporazum v obliki protokola z dne 5. junija 2009 med državo in nemško govorečo skupnostjo o skrbi za žrtve – v nizozemščini, francoščini in nemščini
1. Zasebni tožilec v kazenskem postopku

Zasebno tožbo lahko pri kazenskem sodišču vložite kadar koli med kazenskim postopkom, tudi če kaznivega dejanja niste prijavili policiji. Kot zasebni tožilec v kazenskem postopku imate poleg običajnih pravic žrtve tudi pravico, da:

zahtevate odškodnino;
vas zasliši sodišče;
se vam po koncu postopka povrnejo stroški;
med sodnim postopkom zahtevate tolmača;
če se vaša zasebna tožba šteje za dopustno in utemeljeno, dobite tudi številne pravice v kazenskem postopku, ne da bi morali pri sodišču za izvršitev kazni vložiti zahtevek za priznanje statusa žrtve.
Če je državno tožilstvo že začelo postopek, se lahko kot zasebni tožilec v kazenskem postopku vanj vključite na podlagi izrecne izjave. To lahko storite v kateri koli fazi preiskave in dejanske obravnave na sodišču, ni pa to več mogoče v fazi pritožbe. Pri lažjih kaznivih dejanjih (contravention/overtreding) ali deliktih (délit/wanbedrijf) lahko vložite zasebno tožbo pri preiskovalnem sodniku, ki mora nato začeti kazensko preiskavo. Upoštevajte, da lahko predobravnavni oddelek po koncu preiskave še vedno prosto odloči, da ni dovolj dokazov za privedbo domnevnega storilca pred sodišče.
Če želite odškodnino, boste morali dokazati škodo, ki ste jo utrpeli. Sodišče bo proučilo dopustnost vašega zahtevka in mu ugodilo ali ga zavrnilo.
Kot zasebni tožilec v kazenskem postopku imate pravico, da zadevo predložite oddelku za obtožnice pritožbenega sodišča, če kazenska preiskava v enem letu po začetku še ni končana. To vam zagotavlja posreden nadzor nad potekom preiskave.
2. Zaščita žrtve trgovine z ljudmi
Belgija od začetka 90. let prejšnjega stoletja žrtvam trgovine z ljudmi ponuja status rezidentov. Do statusa „zaščitene žrtve trgovine z ljudmi“ so upravičene naslednje kategorije žrtev:
žrtve trgovine z ljudmi (tj. trgovine v zvezi z različnimi oblikami spolnega izkoriščanja, izkoriščanja prosjačenja, gospodarskega izkoriščanja, odstranitve organov, prisilnih kaznivih dejanj);
žrtve tihotapljenja ljudi (tj. pomoč pri nezakonitih migracijah za ustvarjanje dobička), če obstajajo oteževalne okoliščine. Do tega statusa so upravičene žrtve nasilja ali žrtve, katerih življenje je ogroženo.
S priznanjem statusa žrtve trgovine z ljudmi postanete upravičeni do posebnih ureditev v zvezi z dovoljenji za prebivanje in delo, če:
prekinete stike z osumljenimi storilci;
sprejmete obvezno pomoč, ki jo ponuja pooblaščena organizacija, specializirana za zagotavljanje sprejemnih zmogljivosti in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, in
sodelujete s sodnimi organi, tako da daste izjavo ali vložite prijavo.
3. Upravne sankcije
Upravne sankcije naložijo lokalni organi in niso kazenske sankcije. Lokalni organi so pristojni, da nekatere prekrške in motnje kaznujejo z upravnimi sankcijami (z globami, zaprtjem stavb ali prostorov ali začasnim odvzemom dovoljenj ali licenc). Občina lahko te sankcije naloži za kršitev svojih predpisov, nekatere oblike vandalizma itd. Pregon ni neposredno odvisen od državnega tožilca.
Zadnja posodobitev: 18/12/2015

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

2 – MOJE PRAVICE MED GLAVNO OBRAVNAVO

Kako sem lahko vključen v sojenje?

Katere so moje pravice, ki jih imam kot priča?

Sem mladoleten. Imam zato dodatne pravice?

Lahko dobim brezplačno pravno pomoč?

Kako lahko dobim zaščito, če sem v nevarnosti?

Kako lahko uveljavljam premoženjskopravni zahtevek zoper storilca ali dobim odškodnino od države?

Obstajajo možnosti za dosego poravnave ali za uvedbo poravnavanja med storilcem in mano?

Sem tujec. Kako so zaščitene moje pravice in moji interesi?

Več informacij

Kako sem lahko vključen v sojenje?

Kot oškodovanec ali zasebni tožilec v kazenskem postopku1 (partie civile/burgerljke partij) boste pisno obveščeni o datumu obravnave na sodišču. Če tega še niste storili, lahko v tej fazi še vedno vložite zasebno tožbo pri kazenskem sodišču; to lahko storite kadar koli do predložitve končnih stališč. Če nimate pravnega zastopnika in želite med obravnavo v kazenski zadevi vložiti zasebno tožbo, morate storiti naslednje:

  • priti pravočasno;
  • se zglasiti pri sodnem uradniku (huissier de justice/zittingsdeurwachter) in preveriti, ali ste v pravi sodni dvorani;
  • pristopiti k predsedujočemu sodniku, ko ta izreče ime obtoženca, zoper katerega želite uveljavljati odškodnino;
  • sodniku izročiti zahtevek skupaj z vsemi potrebnimi dokazili o škodi, ki ste jo utrpeli;
  • izročiti kopijo zahtevka obtoženčevemu zagovorniku;
  • sami obdržati izvirnike dokumentov;
  • predsedujoči sodnik vas bo morda zaprosil za dodatne informacije in nato naredil uradni zaznamek o vaši odškodninski tožbi.

Sodne obravnave so običajno odprte za splošno javnost. To pomeni, da se lahko postopka udeleži katera koli oseba, starejša od 14 let. V sodni dvorani so lahko torej navzoči vaši prijatelji, sosedje in svojci, novinarji in vse druge zainteresirane osebe. Samo v izjemnih okoliščinah (npr. pri spolnih kaznivih dejanjih) bo obravnava potekala za zaprtimi vrati. To pomeni, da javnosti in novinarjem ne bo dovoljen vstop v sodno dvorano. Sodnika lahko zaprosite za obravnavo za zaprtimi vrati. Zakon to izrecno dovoljuje v primeru žrtev nekaterih spolnih kaznivih dejanj, kot je posilstvo ali kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Sodnik lahko odredi obravnavo za zaprtimi vrati tudi, če je to v interesu mladoletne osebe ali zaradi varstva zasebnosti strank. Vendar bo sodnik sodbo vedno razglasil na javni obravnavi.

Če želite uveljavljati odškodnino na kazenskem sodišču (z vložitvijo zasebne tožbe v kazenskem postopku), morate dokazati škodo, ki ste jo utrpeli. Sodnik bo vašo zasebno tožbo obravnaval na koncu postopka. Med glavno obravnavo morate imeti zastopnika. Če se želite izogniti neposrednemu stiku z obtožencem, se lahko postopka v vašem imenu udeleži vaš odvetnik (nikakor pa ni mogoče zavrniti navzočnosti obtoženca v sodni dvorani). Osebno morate biti navzoči samo, če ste poklicani kot priča.

Svojih stališč ne morete ločeno predložiti državnemu tožilcu.

Katere so moje pravice, ki jih imam kot priča?

Če ste med preiskavo dali izjavo, to še ne pomeni, da boste pozvani za potrditev izjave na sodišču. Izjema je, če zadevo obravnava porotno sodišče2 (cour d'assises/hof van assisen).

Če pa ste pozvani, da se obravnave udeležite osebno, in vam je bil dodeljen zaščitni ukrep ali vas ni v državi, lahko na vprašanja odgovarjate prek video- ali telekonferenčne povezave. Po potrebi se vam lahko popači glas in zakrije obraz.

Kot priča ste upravičeni do nadomestila, ki vključuje fiksni znesek (nadomestilo za udeležbo na obravnavi) in kilometrino (nadomestilo za potne stroške). Za pridobitev tega nadomestila se morate obrniti na registraturo (greffe/griffie) sodišča, pred katerim ste pričali, ter predložiti sodne pozive, ki ste jih prejeli od sodnega uradnika, in dokazilo o istovetnosti. Nadomestilo se vam lahko v registraturi izplača takoj, in sicer med uradnimi urami.

Sem mladoleten. Imam zato dodatne pravice?

Kot mladoletna oseba boste zaščiteni pred razkritjem vaše identitete. Vsakršno objavljanje ali razširjanje fotografij, risb ali drugih dokumentov, iz katerih bi lahko bila razvidna vaša identiteta, je kaznivo dejanje.

Če ste bili zaslišani prek avdiovizualnih sredstev, se vam obravnave ni več treba udeležiti osebno, razen če sodnik odloči, da je to nujno za ugotovitev resnice. V takem primeru vam mora odrediti, da se obravnave udeležite osebno, in navesti razloge za tako odločitev. Vendar lahko sodnika zaprosite za obravnavo za zaprtimi vrati. Zakon to izrecno dovoljuje, če ste žrtev nekaterih spolnih kaznivih dejanj, kot je posilstvo ali kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Sodnik lahko odredi obravnavo za zaprtimi vrati tudi, če je to v interesu mladoletne osebe ali zaradi varstva zasebnosti strank.

Lahko dobim brezplačno pravno pomoč?

Če ste vložili zasebno tožbo kot zasebni tožilec v kazenskem postopku, se lahko obravnave udeležite osebno ali izberete pravnega zastopnika.

Za prvo pravno mnenje se lahko posvetujete s skupino za primarno pravno pomoč (aide juridique de première ligne/juridische eerstelijnsbijstand), katere odvetniki zagotavljajo brezplačne pravne nasvete ob določenih urah na določene dneve in ki vas lahko po potrebi napoti na specializirane službe. Svetovanje je organizirano v poslopjih sodišč, na civilnih mirovnih sodiščih, v oddelkih za pravno pomoč, občinskih upravah itd. Oddelki za pravno pomoč (maisons de justice/justitiehuizen) so v vsakem sodnem okrožju (kontaktni podatki so na voljo v Povezava se odpre v novem oknufrancoščini ali Povezava se odpre v novem oknunizozemščini), lahko pa se obrnete tudi na službo za pomoč žrtvam.

Za podrobne pravne nasvete, pomoč in zastopanje morate najeti odvetnika. Ta pomoč je lahko v okviru ureditve sekundarne pravne pomoči deloma ali v celoti brezplačna, odvisno od vaših prihodkov. Različne kategorije oseb v posebnih okoliščinah, kot so mladoletne ali duševno prizadete osebe, so vedno upravičene do brezplačnega pravnega zastopanja.

Če želite zaprositi za sekundarno pomoč, se morate obrniti na Povezava se odpre v novem oknuurad za pravno pomoč (Bureau d'Aide Juridique/Bureau voor Juridische Bijstand), ki deluje na vsakem sodišču. Predložiti boste morali dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da spadate v eno od posebnih kategorij ali da imate nizke neto prihodke. Urad bo o odobritvi vaše vloge odločil v 14 dneh in vam poslal kontaktne podatke odvetnika, ki vam je bil dodeljen. Tudi odvetnika, ki ga izberete sami, lahko vprašate, ali je pripravljen delati na podlagi ureditve sekundarne pravne pomoči. Vaš odvetnik se bo v tem primeru obrnil na urad za pravno pomoč in zaprosil za odobritev vaše vloge.

Če imate skromna finančna sredstva, lahko v nekaterih okoliščinah zaprosite za oprostitev plačila različnih stroškov postopka (npr. stroškov sodnega izvršitelja in stroškov kopij iz seznama dokazov) v okviru ureditve pravne pomoči. Prošnjo za to morate vložiti pri uradu za pravno pomoč na kazenskem sodišču, ki obravnava zadevo. Če ste že zasebni tožilec v kazenskem postopku (glej spodaj), lahko za to zaprosite pisno ali ustno pred kazenskim sodiščem, ki obravnava zadevo.

Priporočeno je tudi, da skrbno pregledate svoje zavarovalne police in preverite, ali vaše zavarovanje krije sodne stroške. Obrnite se na svojega zavarovalnega zastopnika.

Med sodnim postopkom vam lahko pomaga osebje oddelka za pravno pomoč ali službe za pomoč žrtvam.

Kako lahko dobim zaščito, če sem v nevarnosti?

Če ste med kazenskim postopkom ogroženi in vam je državni tožilec dodelil delno ali popolno anonimnost med fazo preiskave, lahko na glavni obravnavi na vprašanja odgovarjate prek video- ali telekonference. Po potrebi se vam lahko popači glas in zakrije obraz.

Če ste kot priča pozvani na sodišče in med preiskavo niste pričali, lahko sodnik odredi, da se v zapisniku obravnave ne sme navesti vaša identiteta.

Če ste žrtev posilstva ali spolnega napada, boste zaščiteni pred razkritjem identitete v medijih. Vsakršno objavljanje ali razširjanje fotografij, risb ali drugih dokumentov, iz katerih bi bila lahko razvidna vaša identiteta, je kaznivo dejanje.

Če obtoženec ni v priporu in vas skrbi, da bi pred začetkom vašega zaslišanja prišli v neposreden stik z njim, je priporočljivo, da se obrnete na osebje oddelka za pravno pomoč. Nekatera sodišča imajo posebne čakalnice za žrtve, da bi se izognili takim stikom.

Kako lahko uveljavljam premoženjskopravni zahtevek zoper storilca ali dobim odškodnino od države?

Če želite v kazenski zadevi uveljavljati finančno odškodnino, morate vložiti zasebno tožbo v kazenskem postopku. V zahtevku lahko navedete vse vrste škode, ki ste jo utrpeli, kot so telesne poškodbe in z njimi povezani zdravstveni stroški, nepremoženjska škoda, premoženjska škoda (npr. izguba prihodka, ponavljanje študijskega letnika, izguba zaposlitve in škoda na vozilih ali obleki), pogrebni stroški itd.

Če bo storilec spoznan za krivega, bo kazensko sodišče odločilo o vaši zasebni tožbi in ugotovilo, da ste upravičeni do odškodnine. Nato bo obravnavalo vsebino odškodninskega zahtevka.

Če iz katerega koli razloga niste bili udeleženi v kazenskem postopku, lahko vložite tožbo pri civilnih sodiščih. To možnost imate tudi, če se tožilstvo odloči za ustavitev kazenskega postopka. Zasebno tožbo vložite pri civilnem sodišču s pozivom osebi, ki je povzročila škodo, razen če so vse stranke pripravljene priti prostovoljno. Če je vključena zavarovalnica (npr. po prometni nesreči), lahko pozovete tudi zavarovalnico. Postopek na civilnih sodiščih se bistveno razlikuje od kazenskega postopka. Na primer, sami morate dokazati odgovornost nasprotne stranke za škodo, čeprav lahko to storite s predložitvijo kopij dokazil iz kazenske zadeve, tudi če je bil postopek ustavljen. Če je v teku kazenski postopek, mora civilno sodišče prekiniti postopek, ki ga obravnava, dokler kazensko sodišče ne razsodi. Ugotovitve iz kazenskega postopka so za civilno sodišče zavezujoče. Upoštevajte, da vložitev tožbe pri civilnem sodišču pomeni tudi stroške.

Če državni tožilec predlaga odstop od kazenskega pregona (sporazumna rešitev ali mediacija v kazenskih zadevah), je to še en način, kako dobiti nadomestilo od storilca. Odškodnino lahko od storilca dobite tudi z mediacijo. Na primer, v večini primerov boste prejeli odškodnino, če državni tožilec storilcu predlaga mediacijo v kazenskih zadevah ali sporazumno rešitev.

Vendar ni vedno mogoče dobiti odškodnine od storilca (npr. če storilca ni mogoče odkriti ali pridržati) ali izterjati polne odškodnine od zavarovalnice. Če ste bili žrtev naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, lahko v nekaterih okoliščinah prejmete nadomestilo od države. Za več informacij o morebitnem nadomestilu od države preverite informativne strani Evropske pravosodne mreže o nadomestilu za žrtve v Belgiji (na voljo v Povezava se odpre v novem oknufrancoščini, Povezava se odpre v novem oknunizozemščini, Povezava se odpre v novem oknunemščini in Povezava se odpre v novem oknuangleščini ter v drugih jezikih).

Če bo obtoženec spoznan za krivega, bo moral povrniti stroške vaše zasebne tožbe, vključno z deležem honorarja vašega odvetnika. Sodišče določi ustrezno višino nadomestila, ko razsodi v zadevi.

Če se je postopek začel, ker ste obtoženca pozvali neposredno ali začeli kazenski postopek z vložitvijo kazenske ovadbe in zasebne tožbe, obtoženec pa je nato razglašen za nedolžnega, vam lahko sodišče naloži plačilo vseh ali določenega dela stroškov, ki sta jih priglasila država in obtoženec.

Obstajajo možnosti za dosego poravnave ali za uvedbo poravnavanja med storilcem in mano?

Odškodninsko mediacijo (médiation réparatrice/herstelbemiddeling) lahko zahtevate kadar koli med postopkom: pred predložitvijo zadeve sodišču, med njeno obravnavo na sodišču in po tem, ko sodišče izreče kazen. Odškodninska mediacija poteka ločeno od kazenskega postopka in ga ne nadomešča. Sodni organi zato ostanejo še naprej odgovorni za odločanje o kazenskem pregonu ter izreku in izvršitvi kazni.

Odškodninske mediacije ne izvaja država, temveč dve nepridobitni organizaciji, Povezava se odpre v novem oknuSuggnomè v Flandriji in Povezava se odpre v novem oknuMédiante v Valoniji. Lokalne oddelke imata v vsakem sodnem okrožju.

Sporazum, dosežen z odškodninsko mediacijo, je zaupen, sodišču pa se pošlje samo s soglasjem obeh strank. Sodišče mora odškodninsko mediacijo navesti v sodbi, ni pa mu treba upoštevati doseženega sporazuma.

Sodnik sodišča za mladoletnike lahko s sodbo odredi odškodninsko mediacijo ali skupinsko posvetovanje (concertation restauratrice en groupe/hergo).

Sem tujec. Kako so zaščitene moje pravice in moji interesi?

Če ste zasebni tožilec v kazenskem postopku1 ali priča, vendar ne govorite jezika, ki se uporablja v postopku, bo imenovan tolmač. Vendar pravnih listih ni mogoče prevesti brezplačno.

Več informacij:

1. Zasebni tožilec v kazenskem postopku
Zasebno tožbo lahko pri kazenskem sodišču vložite kadar koli med kazenskim postopkom, tudi če kaznivega dejanja niste prijavili policiji. Kot zasebni tožilec v kazenskem postopku imate poleg običajnih pravic žrtve tudi pravico, da:
  • zahtevate odškodnino;
  • vas zasliši sodišče;
  • se vam po koncu postopka povrnejo stroški;
  • med sodnim postopkom zahtevate tolmača;
  • če se vaša zasebna tožba šteje za dopustno in utemeljeno, dobite tudi številne pravice v kazenskem postopku, ne da bi morali pri sodišču za izvršitev kazni vložiti zahtevek za priznanje statusa žrtve.
Če je državno tožilstvo že začelo postopek, se lahko kot zasebni tožilec v kazenskem postopku vanj vključite na podlagi izrecne izjave. To lahko storite v kateri koli fazi preiskave in dejanske obravnave na sodišču, ni pa to več mogoče v fazi pritožbe. Pri lažjih kaznivih dejanjih (contravention/overtreding) ali deliktih (délit/wanbedrijf) lahko vložite zasebno tožbo pri preiskovalnem sodniku, ki mora nato začeti kazensko preiskavo. Upoštevajte, da lahko predobravnavni oddelek po koncu preiskave še vedno prosto odloči, ali je dovolj dokazov za privedbo domnevnega storilca pred sodišče.
Če želite odškodnino, boste morali dokazati škodo, ki ste jo utrpeli. Sodišče bo proučilo dopustnost vašega zahtevka in mu ugodilo ali ga zavrnilo.
Kot zasebni tožilec v kazenskem postopku imate pravico, da zadevo predložite oddelku za obtožnice sodišča, če kazenska preiskava v enem letu po začetku še ni končana. To vam zagotavlja posreden nadzor nad potekom preiskave.

2. Porotno sodišče
Porotno sodišče (kontaktni podatki na voljo v Povezava se odpre v novem oknunizozemščini in Povezava se odpre v novem oknufrancoščini) je začasno kazensko sodišče, ki ga je mogoče sklicati v kateri koli provinci in bruseljskem okrožju. Porotna sodišča so pristojna za obravnavo vseh hujših kaznivih dejanj (crimes/misdaden, tj. umora in drugih hujših kaznivih dejanj, ki se kaznujejo s petletnim do dosmrtnim odvzemom prostosti), političnih deliktov in tiskovnih deliktov (razen tistih, v ozadju katerih sta rasizem ali ksenofobija). V nasprotju z rednim kazenskim sodiščem je treba porotno sodišče na novo določiti za vsako novo zadevo. Predseduje mu sodnik pritožbenega sodišča. Predsedniku pomagata dva sodnika prvostopenjskega sodišča. Poroto sestavlja 12 oseb širše javnosti, ki se določijo z žrebom, pri čemer sta lahko istega spola največ dve tretjini prvotnih porotnikov. Porotniki morajo imeti volilno pravico ter uživati vse državljanske in politične pravice, stari morajo biti od 28 do 65 let, biti morajo pismeni in ne smejo imeti kazenskih obsodb na zaporno kazen, daljšo od štirih mesecev, ali na opravljanje družbeno koristnega dela, daljšega od 60 ur. Porota sama odloči, ali je obtoženec kriv ali nedolžen. O izreku kazni porotniki odločijo skupaj s poklicnimi sodniki. Zoper sodbe porotnega sodišča se je mogoče pritožiti samo na podlagi pravnih razlogov pri kasacijskem sodišču.
Zadnja posodobitev: 18/12/2015

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

3 – MOJE PRAVICE PO (PRVI) OBRAVNAVI

Ali se lahko pritožim zoper naloženo kazen ali razglasitev obtoženca za nedolžnega?

Ali je mogoča nadaljnja pritožba?

Kakšne so moje pravice po pravnomočnosti sodbe sodišča?

Več informacij

Ali se lahko pritožim zoper naloženo kazen ali razglasitev obtoženca za nedolžnega?

Če ste vložili zahtevek kot civilna stranka v kazenskem postopku (partie civile/burgerlijke partij), se lahko pritožite, če sodišče zavrne vaš odškodninski zahtevek ali če menite, da je dodeljena odškodnina premajhna. Ne morete se pritožiti, če obtoženec ni spoznan za krivega ali če menite, da mu je bila naložena premila kazen. (To lahko stori državni tožilec.)

Odločite se hitro, ker je v kazenskih postopkih praviloma vsako pritožbo treba vložiti v 15 dneh. Pritožbo je treba vložiti v tajništvu (greffe/griffie) sodišča, ki je izreklo sodbo, ki se izpodbija. Dodatne informacije lahko dobite v sodnem tajništvu. V primeru pritožbe bo zadevo obravnavalo višje sodišče. Prejeli boste obvestilo o času in kraju. Pritožbeni postopek je zelo podoben postopku na prvi stopnji. Ni se vam treba še enkrat registrirati kot civilna stranka v postopku. Vendar se ne morete prvič registrirati kot civilna stranka, ko je zadeva v pritožbenem postopku.

Celovite pritožbe, tj. glede vprašanj dejanskega stanja in pravnih vprašanj (appel/hoger beroep), ni mogoče vložiti zoper sodbo porotnega sodišča, vendar se lahko vloži pritožba zgolj glede pravnih vprašanj pri kasacijskem sodišču (pourvoi/voorziening).

Ali je mogoča nadaljnja pritožba?

Zoper sodbo, izdano na podlagi celovite pritožbe (appel/hoger beroep), ni mogoča nadaljnja celovita pritožba.

Celovite pritožbe ni mogoče vložiti zoper sodbo porotnega sodišča, vendar se lahko vloži pritožba glede pravnih vprašanj pri Povezava se odpre v novem oknukasacijskem sodišču.

Kasacijsko sodišče ne odloča o dejstvih; preizkusi samo, ali je podana kršitev določb kazenskega postopka in ali je prišlo do napačne uporabe ali razlage zakona. Kasacijsko sodišče lahko zgolj potrdi ali razveljavi sodbo. Ne more izvesti novih dokazov ali ponovno presojati v zadevi. Če sodbo razveljavi, vrne zadevo v novo sojenje pred drugim sodiščem iste stopnje, kot je sodišče, ki je izdalo izpodbijano sodbo. Sodba kasacijskega sodišča ne zavezuje sodišča, pred katerim poteka novo sojenje.

Kakšne so moje pravice po pravnomočnosti sodbe sodišča?

Pomembno je, da se od samega začetka zavedate, da kot žrtev ne boste avtomatično obveščeni o sodbi sodišča (razen če ste vložili zahtevek kot civilna stranka v kazenskem postopku). Če (vi ali vaš odvetnik) niste bili prisotni, ko je bila izrečena sodba na sodišču, se morate obrniti na sodišče ali zaprositi osebje pravnega centra (maison de justice/justitiehuis) za informacije.

Kot žrtev lahko pod določenimi pogoji zaprosite, da vas obvestijo ali zaslišijo v zvezi z načinom prestajanja kazni, na primer glede prostega izhoda iz zapora, omejenega pridržanja, elektronskega nadzora, začasne izpustitve zaradi izgona ali izročitve drugi državi ali glede pogojnega odpusta.

Če ste s civilnim zahtevkom uspeli, lahko pod določenimi pogoji zaprosite, da vas obvestijo ali zaslišijo, če se obsojencu odobri posebna ureditev za prestajanje kazni.

Drugače lahko pri sodišču za izvrševanje kazni (tribunal d’application des peines/strafuitvoeringsrechtbank) zaprosite, da vas prizna kot žrtev. Vaš zahtevek bo sprejet, če sodišče odloči, da imate zakoniti interes.

Pod določenimi pogoji imate kot žrtev naslednje pravice:

  • da ste obveščeni o odločitvah v zvezi z izvrševanjem kazni (vključno s prostim izhodom iz zapora, elektronskim nadzorom, pogojnim odpustom itd.),
  • da predlagate posebne pogoje, ki se lahko določijo za obsojenca,
  • da ste zaslišani v zvezi s posebnimi pogoji, ki se lahko določijo za obsojenca v vašem interesu.

Primeri:

  • zaprosite lahko za zaslišanje pred sodiščem za izvrševanje kazni v zvezi s pogoji, ki se lahko določijo za obsojenca, če je elektronski nadzor dovoljen,
  • sodišče lahko zaprosite, da vas obvesti, če je obsojencu odobren pogojni odpust,
  • zaprosite lahko, da vas obvestijo, če minister za pravosodje obsojencu odobri prosti izhod.

Če želite uveljavljati katero koli od teh pravic, morate izpolniti obrazec za izjavo žrtve in ga vložiti ali poslati v tajništvo sodišča za izvrševanje kazni ali v pravni center.

Na obravnavah sodišča za izvrševanje kazni vam lahko vedno pomaga ali vas zastopa odvetnik. Prav tako lahko zaprosite za pomoč pri eni od uradno priznanih organizacij za podporo žrtvam, služb za pomoč žrtvam ali sprejemnih pisarn za žrtve na sodišču, na primer če se nameravate udeležiti sodne obravnave.

Dodatne informacije vam lahko zagotovijo pravni center, sprejemne pisarne za žrtve in vaš odvetnik.

Med izvrševanjem kazni in po prestani kazni lahko vedno uporabite storitve mediacije, in sicer ne glede na to, ali obsojenec prestaja kazen v zaporu ali izven zapora.

Več informacij:

  • Zakon o zunanjem pravnem položaju oseb, obsojenih na kazen zapora, in o pravicah žrtev v zvezi z načinom prestajanja kazni – v Povezava se odpre v novem oknufrancoščini ali nizozemščini
Zadnja posodobitev: 18/12/2015

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

4 – POMOČ IN PODPORA ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ

Lokalna in zvezna policija

Zvezna javna služba za pravosodje

Komisija za finančno pomoč žrtvam naklepnih nasilnih dejanj

Centri za socialno delo

Laične službe za pomoč strankam v postopku

Socialni in psihološki center

Centri za pomoč otrokom

Skupine za pomoč otrokom

Služba za pomoč mladostnikom

Lokalna in zvezna policija

Lokalna in zvezna policija sta podrejeni ministru za notranje zadeve. Lokalna policija skrbi za osnovni red in mir ter deluje po načelu v skupnost usmerjenega policijskega dela. Zvezna policija je odgovorna za bolj specializirane policijske naloge.

Lokalna in zvezna policija

  • zagotavljata vljuden in spoštljiv sprejem žrtev;
  • ponujata praktično pomoč žrtvam kaznivih dejanj, jim zagotavljata informacije in jih napotita na ustrezne službe;
  • zagotavljata, da sta v izjavah prič pravilno navedena njihova identiteta in podatek, ali želijo biti obveščene o kazenskem postopku;
  • lahko kmalu po vložitvi prijave vzpostavita stik z žrtvijo.

STIKI:

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuibznet@ibz.fgov.be

Zvezna javna služba za pravosodje

Zvezno javno službo za pravosodje sestavlja več oddelkov in odborov, ki skrbijo za interese žrtev, vključno z generalnim direktoratom za zakonodajo, temeljne pravice in svoboščine ter generalnim direktoratom za oddelke za pravno pomoč.

Generalni direktorat za zakonodajo, temeljne pravice in svoboščine

  • pripravlja zakonodajne predloge;
  • svetuje ministru za pravosodje in drugim akterjem, pripravlja odgovore na parlamentarna vprašanja in sodeluje pri mednarodnih pogajanjih;
  • tesno sodeluje z drugimi oddelki, kot je generalni direktorat za oddelke za pravno pomoč, in zunanjimi sodelavci.

Generalni direktorat za oddelke za pravno pomoč

  • vodi 28 oddelkov za pravno pomoč (maisons de justice/justitiehuizen) pod okriljem ministra za pravosodje (Flandrija in Valonija jih imata po 13, Bruselj pa ima dva, enega, na katerem se uporablja francoščina, in enega, na katerem se uporablja nizozemščina);
  • v vsakem oddelku za pravno pomoč je specializirano osebje, ki sestavlja urad za sprejem žrtev.

STIKI:

Zvezna javna služba za pravosodje: Spletno mesto: Povezava se odpre v novem oknuhttps://justitie.belgium.be

Kontaktni podatki oddelkov za pravno pomoč so na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Komisija za finančno pomoč žrtvam naklepnih nasilnih dejanj

Komisija za finančno pomoč žrtvam naklepnih nasilnih dejanj (Commission pour l’aide financière aux victimes d'actes intentionnels de violence/Commissie voor financiële hulp aan slachtoffers van opzettelijke gewelddaden) je bila ustanovljena z zakonom z dne 1. avgusta 1985. Ima pomembno vlogo pri zagotavljanju državne finančne pomoči žrtvam nasilnih kaznivih dejanj.

Komisija

  • zagotavlja finančno pomoč žrtvam naklepnih nasilnih dejanj in v nekaterih primerih njihovim družinam;
  • zagotavlja postopek za finančno pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki so se zgodila v drugi državi članici Evropske unije;
  • lahko dodeli pomoč tudi, če napadalec ni znan ali ni odgovoren za svoja dejanja;
  • ne more zagotoviti pomoči, če je kaznivo dejanje posledica površnosti ali malomarnosti.

STIKI:

Spletno mesto: Povezava se odpre v novem oknuhttps://justice.belgium.be/fr

Centri za socialno delo

V Flandriji in Bruslju je 11 centrov za socialno delo (Centra Algemeen Welzijnswerk — CAWs), od katerih ima vsak oddelek, ki pomaga žrtvam nasilja.

Centri

  • so prek podpornega organa, ki se imenuje Steunpunt Algemeen Welzijnswerk, člani mreže Victim Support Europe;
  • so odprti za vse, ki imajo vprašanje ali težavo;
  • zagotavljajo službo za pomoč žrtvam v Flandriji in Bruslju;
  • ponujajo psihosocialno pomoč žrtvam in njihovim družinam, preživelim svojcem ljudi, ki so storili samomor, žrtvam katastrof in njihovim družinam ter žrtvam prometnih nesreč in njihovim družinam;
  • zagotavljajo psihološko, praktično in pravno pomoč žrtvam.

STIKI:

Spletno mesto: http://Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.archipel.be/

Kontaktni podatki vseh 25 centrov CAW so na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Laične službe za pomoč strankam v postopku

V Valoniji laične službe za pomoč strankam v postopku (Services Laïques d'Aide aux Justiciables) zagotavljajo pomoč ne samo žrtvam, ampak tudi na primer zapornikom in nekdanjim zapornikom.

Te službe

  • so razdeljene na pet lokalnih podružnic, po eno v vsaki provinci v Valoniji;
  • financira francosko govoreča skupnost;
  • zagotavljajo psihološko, psihiatrično in socialno pomoč osumljencem kaznivih dejanj, ki so na prostosti ali v zaporu, obsojenim storilcem, žrtvam in družinam oseb iz teh skupin;
  • imajo strokovno osebje, ki deluje v multidisciplinarnih skupinah.

STIKI:

Spletno mesto: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.ulb.ac.be/

Kontaktni podatki lokalnih podružnic so na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Socialni in psihološki center

Socialni in psihološki center (Sozial-Psychologisches Zentrum – SPZ) je organizacija, ki deluje v nemško govorečem delu države in ponuja pomoč žrtvam kaznivih dejanj.

Center

  • je nevladna organizacija, ki deluje v nemško govorečem delu Belgije;
  • ima podružnici v mestih St. Vith in Eupen;
  • ponuja individualni pristop vsem žrtvam kaznivih dejanj, ki ga zagotavlja multidisciplinarna skupina, sestavljena iz psihologov, terapevtov, socialnih delavcev in psihiatra.

STIKI:

SPZ Eupen: Povezava se odpre v novem oknuinfo.eupen@spz.be

SPZ St. Vith: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.ulb.ac.be/

Centri za pomoč otrokom

Centri za pomoč otrokom (Vertrouwenscentra Kindermishandeling) so specializirani centri, ki so jih je ustanovili flamski organi in ki si po svoje prizadevajo za zagotovitev varnosti in dobrega počutja otroka.

Centri

  • imajo podružnice v vseh flamskih provincah in v Bruslju;
  • so sestavljeni iz multidisciplinarnih skupin, ki opravljajo psihosocialne, izobraževalne in socialne naloge;
  • zagotavljajo svetovanje in pomoč ob sumu zlorabe otrok;
  • zagotavljajo brezplačno pomoč in informacije;
  • lahko ukrepajo v vseh primerih, ko so otroci žrtve aktivnega ali pasivnega fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja;
  • omogočajo anonimno prijavo vseh primerov zlorabe otrok.

STIKI:

Spletno mesto: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.kindinnood.org/

Kontaktni podatki centrov so na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Skupine za pomoč otrokom

Združenje skupin za pomoč otrokom (Fédération des Équipes SOS-Enfants) zagotavlja posebno pomoč otrokom v Valoniji, ki so žrtve zlorab.

Skupine za pomoč otrokom

  • preprečujejo in obravnavajo posamezne primere zlorab otrok;
  • izvedejo multidisciplinarno oceno otroka in njegovega okolja;
  • zagotavljajo psihiatrično, psihološko in socialno pomoč otrokom in njihovim družinam;
  • si nenehno prizadevajo za razširjanje znanja na področju obravnave in preprečevanja primerov zlorab.

STIKI:

Spletno mesto: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.federationsosenfants.be/

Služba za pomoč mladostnikom

Služba za pomoč mladostnikom (Jugendhilfedienst – JHD) zagotavlja specializirano pomoč mladoletnim žrtvam kaznivih dejanj v nemško govorečem delu Belgije.

Služba

  • zagotavlja svetovanje in pomoč otrokom, ki so žrtve zlorab;
  • ponuja pomoč otrokom, mladostnikom in njihovim staršem v nemško govorečem delu Belgije;
  • po potrebi zadeve predloži državnemu tožilcu ali sodišču za mladoletnike.

STIKI:

Spletno mesto: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.dglive.be/desktopdefault.aspx/tabid-300/537_read-3830/

Zadnja posodobitev: 18/12/2015

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Češka

Kot oškodovanec (poškozený, pojem, ki se uporablja v zakonu o kazenskem postopku (trestní řád) za žrtev kaznivega dejanja) boste obravnavani, če ste utrpeli škodo, ki nastane zaradi dejanja, ki ga kazenski zakonik (trestní zákon) določa za kaznivo dejanje. Nastala škoda je lahko različna, na primer v obliki poškodovanja ali kraje določenega predmeta. Kot oškodovanec uživate določene pravice pred sodnim postopkom, med njim ali po koncu sodnega postopka.

Na Češkem se kazenski postopek začne s preverjanjem dejstev in preiskavo. V tej fazi postopka zadevo obravnava policija pod nadzorom tožilstva. Če so v tej fazi postopka zbrani zadostni dokazi o tem, da je prišlo do storitve kaznivega dejanja in da je to kaznivo dejanje storila določena oseba, tožilec sprejme odločitev o vložitvi obtožnice in postopek se nadaljuje pred sodiščem. V sodni fazi kazenskega postopka sodišče pretehta dokaze in na njihovi podlagi ugotovi, če je obtoženec kriv kaznivega dejanja ali ne. Če sodišče ugotovi, da je obtoženec storil kaznivo dejanje, mu izreče kazen. V nasprotnem primeru je obtoženec oproščen. Kazenski postopek se lahko nadaljuje s pravnimi sredstvi pred sodiščem višje stopnje, če je bil vložen premoženjskopravni zahtevek.

Kot oškodovanec lahko v kateri koli fazi postopka vstopite vanj.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 16/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov (tj. policija, državni tožilec) po tistem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar preden ga prijavim?

Od prvega stika s policijo boste prejeli informacije, na podlagi katerih boste lahko ustrezno uveljavljali svoje pravice. Tako boste prejeli informacije o:

  • organu, pri katerem lahko vložite prijavo, in njegove kontaktne podatke;
  • tem, na koga se lahko obrnete s prošnjo za strokovno pomoč in pod katerimi pogoji je strokovna pomoč brezplačna; prav tako boste prejeli kontaktne podatke strokovnjakov, ki tako pomoč zagotavljajo;
  • pogojih, pod katerimi ste upravičeni do ukrepov za zagotavljanje vaše varnosti;
  • tem, kje dobiti več informacij o zadevi, v kateri ste žrtev;
  • fazah kazenskega postopka in vaši vlogi v njem;
  • organu, pri katerem lahko zahtevate več informacij, in njegove kontaktne podatke;
  • pogojih, pod katerimi ste upravičeni do finančne pomoči;
  • najbližjih zatočiščih, centrih za posredovanje ali drugih podobnih ustanovah, na katere se lahko obrnete;
  • najbližjem ponudniku zdravstvenih storitev, na katerega se lahko obrnete;
  • tem, kako zahtevati odškodnino, če je vaše pravice kršil javni organ;
  • ukrepih, ki jih lahko zahtevate za zaščito svojih interesov, če prebivate v drugi državi članici EU;
  • drugih pravicah, ki jih imate na podlagi zakona o žrtvah kaznivih dejanj.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Zagotovljene so vam enake pravice kot državljanom Češke in osebam, ki prebivajo na Češkem. Če izjavite, da ne govorite češko, boste informacije o vaših pravicah dobili v jeziku, ki ga razumete, ali v uradnem jeziku države, katere državljan ste.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Če vložite prijavo na policiji, morate prejeti vse informacije, ki morajo biti zagotovljene ob prvem stiku s policijo, kot so navedene zgoraj.

Če vložite prijavo pri državnem tožilcu, morate vedno prejeti informacije o:

  • tem, kje lahko zahtevate strokovno pomoč in pod katerimi pogoji je ta brezplačna; prejeli boste tudi kontaktne podatke strokovnjakov, ki tako pomoč zagotavljajo;
  • pogojih, pod katerimi ste upravičeni do ukrepov za zagotavljanje vaše varnosti;
  • tem, kje dobiti več informacij o zadevi, v kateri ste žrtev.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Če ne govorite češko, lahko pri stikih z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj uporabljate svoj materni jezik ali jezik, za katerega ste navedli, da ga govorite.

Če je mogoče, vam bo na vašo zahtevo izročen prevod pravnomočne odločbe, s katero se postopek zaključi. Na vašo obrazloženo zahtevo se vam lahko zagotovi tudi prevod drugih dokumentov, če je to potrebno za uveljavljanje vaših pravic v postopku.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Organi morajo žrtve obveščati na razumljiv način ter pri tem upoštevati njihovo starost, intelektualno zrelost in sposobnost izražanja volje, pismenost in zdravje, vključno z njihovim psihološkim stanjem. Če je mogoče, mora razgovore z otroki in invalidi opravljati oseba, ki je za to posebej usposobljena.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Podporo žrtvam zagotavlja več skupin subjektov. Med njimi so državni centri službe za probacijo in mediacijo ter zasebni subjekti, ki jih ministrstvo za pravosodje pooblasti za zagotavljanje pravnih informacij in/ali izvajanje restorativnih programov, in subjekti, ki so na podlagi zakona o socialnih storitvah pooblaščeni za zagotavljanje storitev psihološkega in socialnega svetovanja. Pravno pomoč žrtvam zagotavljajo tudi nekateri odvetniki. Navedeni subjekti so vpisani v register ponudnikov pomoči žrtvam, ki ga vodi ministrstvo za pravosodje in je dostopen z njegovega spletišča na spletnem naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.justice.cz/.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Da, ob prvem stiku s policijo boste samodejno obveščeni o podpori žrtvam. Prejeli boste kontaktne podatke organov, ki zagotavljajo pomoč.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Na splošno velja, da organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ne smejo objavljati informacij, ki niso neposredno povezane s kaznivim dejanjem. V predkazenskem postopku se ne smejo razkrivati informacije, na podlagi katerih bi bila lahko razkrita vaša identiteta. Posebej je zaščitena zasebnost oseb, mlajših od 18 let. Na vašo zahtevo se informacije o vašem zasebnem življenju (naslovu prebivališča in naslovu za dostavo, kraju dela ali poslovanja ter o vašem zasebnem, družinskem in premoženjskem stanju) hranijo tako, da imajo do njih dostop le organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, policisti in uradniki službe za probacijo in mediacijo, ki sodelujejo pri zadevi. Na voljo se lahko dajo le, če je to potrebno za doseganje namena kazenskega postopka ali da lahko oseba, zoper katero poteka kazenski postopek, ustrezno uveljavlja svojo pravico do obrambe.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Ne, strokovna pomoč je na voljo še pred začetkom kazenskega postopka. Prejmete jo lahko še pred prijavo kaznivega dejanja, če je to potrebno in če je pomoč hitra.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Za zaščito žrtev je več možnosti.

Policija vam lahko zagotovi kratkotrajno zaščito, če vam grozi telesna poškodba ali druga resna grožnja. To lahko zajema osebno zaščito, spremembo bivališča ali svetovalne in preprečevalne dejavnosti. Policija lahko obtoženemu tudi odredi, naj za deset dni zapusti gospodinjstvo, ki si ga deli z vami, in se mu ne približuje, če obstaja nevarnost napada na vaše življenje ali zdravje.

Če je varnost žrtve ogrožena, policist izvede dejanja ali sprejme ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve. Uradniki službe za prestajanje kazni zapora, vojaške policije in občinske policije imajo enake obveznosti.

V resnejših primerih ste pod nekaterimi pogoji upravičeni do posebne zaščite, ki se zagotavlja pričam in drugim osebam, ki bi jim verjetno lahko grozila telesna poškodba ali druga resna grožnja, povezana s kazenskim postopkom. Taka zaščita zajema osebno zaščito, spremembo bivališča in pomoč pri socialnem vključevanju v novo okolje, zakritje prave identitete itd. To je zelo resen ukrep, ki bi ga bilo treba uporabiti le, kadar je to nujno potrebno.

Sodišča in državni tožilci zagotavljajo zaščito v obliki preventivnih ukrepov v kazenskem postopku, na primer s prepovedjo obtožencu, da vzpostavlja stik z žrtvijo, ali prepovedjo vstopa v skupno gospodinjstvo, v katerem živi žrtev. Podobne preventivne ukrepe lahko sprejme tudi sodišče v civilnem postopku. Če je treba obtoženca pridržati zaradi zaščite vas kot žrtve ali oškodovanca, ga je mogoče pridržati, če obstaja utemeljen sum, da bo ponovil, dokončal ali storil kaznivo dejanje, ki ga je pripravljal ali s katerim je grozil.

Poleg tega imate pravico zahtevati, da se v kazenskem postopku sprejmejo ukrepi za preprečevanje vaših stikov z domnevnim storilcem.

Če tako zahtevate, imate pravico prejeti informacije o odpustu ali pobegu obdolženca iz pridržanja, zapora ali centra za varnostno pridržanje ter druge podobne informacije.

Pod nekaterimi pogoji lahko kot priča pričate z zakrito identiteto.

Pravosodni organ lahko za vašo zaščito izda tudi evropsko odredbo o zaščiti.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito zagotavljajo zgoraj navedeni organi, zlasti policija in sodišča na podlagi svojih odločitev.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj vedno ocenijo okoliščine. Če se izkaže, da obstaja kakršna koli nevarnost, sprejmejo potrebne ukrepe.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, da se ugotovi, ali obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj morajo vedno ravnati tako, da se prepreči nadaljnja škoda žrtvi kot posledica kaznivega dejanja ali sekundarna škoda.

Če je organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj kršil vaše pravice ali če jih niste mogli v celoti uveljavljati, imate pravico zahtevati povračilo škode. Predvsem imate pravico zahtevati pregled ravnanja policijskega organa ali tožiti za odškodnino za škodo oziroma za razumno nadomestilo za nematerialno škodo, ki jo je med izvajanjem pooblastil povzročil javni organ.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive žrtve?

Posebno ranljive žrtve so otroci, starejši ali invalidi in žrtve nekaterih kaznivih dejanj, kot so trgovina z ljudmi, teroristični napadi, spolna kazniva dejanja zoper človekovo dostojanstvo ali nekatera nasilna kazniva dejanja. Posebno ranljive žrtve lahko seveda izkoristijo vse zgoraj navedene možnosti zaščite, pogosto pa velja, da mora pristojni organ načeloma odobriti prošnjo posebno ranljive žrtve. Obseg pravic posebno ranljivih žrtev je na splošno širši; to pa se ne nanaša neposredno na zaščito žrtev, ki je odvisna bolj od tega, ali žrtvi grozi nevarnost telesne poškodbe ali drugo resno tveganje.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Da, kot otrok (oseba, mlajša od 18 let) ste posebno ranljiva žrtev in imate posebne pravice. Med njimi so pravica do brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku, pravica, da razgovore vodi usposobljena oseba na posebno obziren način, omejitev ponavljanja razgovorov ali pravica preprečiti neposreden vizualni stik s storilcem ter omejitev izjem, ki se nanašajo na nekatere druge pravice, ki jih imajo vse žrtve.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če ste utrpeli škodo zaradi smrti družinskega člana zaradi kaznivega dejanja, se štejete za žrtev in vam pripadajo pravice, ki jih imajo žrtve.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

V tem primeru se sami ne štejete za žrtev. Lahko pa na žrtvino željo postanete njen zaupnik. Žrtev ima pravico, da jo med kazenskim postopkom in pojasnjevanjem spremlja zaupnik, ki ga je mogoče izločiti le v izjemnih primerih.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Pod katerimi pogoji? Ali bom med mediacijo na varnem?

Da. Mediacijo zagotavlja služba za probacijo in mediacijo, ki je eden od ponudnikov pomoči žrtvam. Mediacija je brezplačna in temelji na soglasju obeh strani, torej žrtve in storilca. Izvaja jo strokovnjak za reševanje sporov, ki do obeh strani pristopa prijazno in nepristransko ter pomaga iskati rešitev. Služba za probacijo in mediacijo je enota državne organizacije, katere cilj je med drugim z mediacijo poiskati učinkovito in družbeno koristno rešitev sporov, povezanih s kaznivimi dejanji; služba kot taka žrtvi zagotavlja varnost med mediacijskimi pogajanji.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Glavne določbe vsebuje zakon št. 45/2013 o žrtvah kaznivih dejanj. Vpogled v zbirko zakonov je mogoč vsak delovni dan pri katerem koli občinskem ali regionalnem organu (vključno z mestno hišo v Pragi). Kot ostala zakonodaja je tudi ta zakon na voljo na spletu, na primer Povezava se odpre v novem oknuna portalu javne uprave ali spletišču ministrstva za notranje zadeve.

Zadnja posodobitev: 16/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Kaznivo dejanje lahko prijavite pri katerem koli policijskem organu ali državnem tožilstvu pisno, ustno v poročilu ali v elektronski obliki. V okviru prijave kaznivega dejanja morate izkazati, kateri so dokazi, da je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Če to zahtevate v prijavi kaznivega dejanja, vas mora pristojni organ v enem mesecu od prijave obvestiti o sprejetih ukrepih. Kot žrtev ste načeloma oškodovanec in imate kot tak pravico do vpogleda v spis. Prosite lahko tudi za informacije o stanju postopka. Te informacije vam mora zagotoviti pristojni organ; to ne velja, če bi take informacije lahko škodile namenu kazenskega postopka.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Da. Pravno pomoč lahko prejmete že pred začetkom kazenskega postopka, med postopkom in po njegovem zaključku. Pravno pomoč zagotavljajo odvetniki. Brezplačno pravno pomoč lahko v kazenskem postopku prejmejo zlasti ranljive žrtve. Poleg tega se lahko pravna pomoč zagotovi brezplačno ali po nižji ceni žrtvi, ki je utrpela hudo škodo zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ali preživeli osebi žrtve, ki je umrla zaradi kaznivega dejanja, pri čemer morajo te osebe dokazati, da nimajo dovolj sredstev. Druge žrtve imajo pravico do pravne pomoči proti plačilu.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Če ste v kazenskem postopku oškodovanec in zahtevate odškodnino za škodo ali nepremoženjsko škodo ali povračilo zaradi neupravičene obogatitve ter je vašemu zahtevku vsaj delno ugodeno, vam mora obsojena oseba povrniti stroške, ki ste jih imeli z razumnim uveljavljanjem tega zahtevka v postopku. Če vložite predlog za takšno nadomestilo, mu lahko sodišče še vedno ugodi, tudi če je bil vaš zahtevek neuspešen.

Če ste priča, ste upravičeni do nadomestila za priče. To nadomestilo morate zahtevati v treh dneh po razgovoru.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Temu lahko nasprotujete z vložitvijo pritožbe. Pritožba je pravno sredstvo zoper odločitve policijskega organa in nekatere odločitve državnega tožilca v predkazenskem postopku, ki so v obliki sklepa. Tako lahko kot oškodovanec na primer nasprotujete sklepu o ustavitvi postopka in sklepu o ustavitvi pregona.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Da. Kot oškodovanec boste obveščeni o tem, kdaj bo potekal postopek pred sodiščem.

Kakšna je moja uradna vloga v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Češki pravni red razlikuje med izrazom „žrtev“ in izrazom „oškodovanec“. Oškodovanec je ena od strank v kazenskem postopku. Izraz načeloma zajema vse žrtve, razen tistih, ki so žrtve zaradi družinskega razmerja z osebo, ki je umrla zaradi kaznivega dejanja.

Zato boste v češkem sodnem sistemu žrtev in oškodovanec (in zato stranka v kazenskem postopku; to v zgoraj navedenem primeru ne velja) – kot žrtev lahko zahtevate odškodnino za škodo, nepremoženjsko škodo ali neupravičeno obogatitev. Načeloma boste tudi priča. V češkem pravnem redu zasebni pravni ukrepi ne obstajajo, zato ne morete biti zasebni tožilec.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Pravice žrtev so urejene predvsem v zakonu o žrtvah kaznivih dejanj, opisane pa so v drugih odgovorih.

Oškodovanec ima številne pravice v skladu z Povezava se odpre v novem oknuzakonom št. 141/1961, tj. zakonikom o kazenskem postopku, vključno z možnostjo, da zahteva odškodnino za škodo in nepremoženjsko škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, ali povračilo zaradi neupravičene obogatitve, ali možnostjo, da se pritoži zoper izrek odločbe o odškodnini za škodo ali nepremoženjsko škodo ali povračilu zaradi neupravičene obogatitve. Oškodovanec ima tudi pravico do predložitve predlogov za dodatne dokaze, vpogleda v spise, udeležbe na sodni obravnavi, udeležbe na javni seji o pritožbah, izražanja mnenja o zadevi pred koncem postopka, sodelovanja pri pogajanjih glede sporazuma o krivdi in kazni ter udeležbe na javni seji o njegovi odobritvi, pravico, da ga zastopa zastopnik, ter pravico do vložitve pritožb in vlog v posebnih primerih.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji? Pod katerimi pogoji?

Da, izjavo o vplivu kaznivega dejanja na vaše življenje lahko podate v kateri koli fazi kazenskega postopka, tako ustno kot pisno. Kot žrtev, tj. kot ena od strank v postopku, lahko iščete, predstavite in predlagate dokaze.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Na vašo zahtevo boste prejeli informacije:

  • o tem, da se kazenski postopek ni začel;
  • o stanju kazenskega postopka;
  • o kvalifikaciji dejanja, katerega je oseba obtožena;
  • o času in kraju javne obravnave zadeve pred sodiščem;

prejeli pa boste tudi končno odločitev o zaključku postopka.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Da, kot oškodovanec imate pravico do vpogleda v spis. V predkazenskem postopku pa vam lahko državni tožilec ali policijski organ to pravico zaradi resnih razlogov odreče.

Zadnja posodobitev: 16/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Da, vendar se lahko kot žrtev pritožite samo zoper izrek odločitve o odškodnini zaradi škode, nepremoženjske škode ali povračila neupravičene obogatitve.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Glej druge odgovore.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Podpora (strokovna pomoč) se lahko zagotavlja tudi po koncu sodnega postopka, in sicer za čas, ki je potreben, da se doseže njen namen. Posebna zaščita (navedena zgoraj) lahko pogosto pomeni trajno spremembo načina življenja in se zato po svoji naravi zagotavlja tudi po koncu kazenskega postopka.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Na vašo zahtevo boste prejeli končno odločitev, ki vsebuje informacije o kazni in njeni obliki. Če zahtevate odškodnino zaradi škode, nepremoženjske škode ali neupravičene obogatitve, vam bo sodba vedno vročena.

Poleg tega vam bo zavod za prestajanje kazni zapora ali ustanova za pridržanje oziroma zdravljenje in varstvo na vašo zahtevo dala določene dodatne informacije, zlasti o:

  • izpustitvi ali pobegu obsojenca iz zapora, pridržanja ali iz ustanove za zdravljenje in varstvo;
  • odpustu prestajanja zaporne kazni;
  • izročitvi obsojenca tuji državi ali njegovi premestitvi v državo članico EU.

Če je bil obtoženec izpuščen ali je pobegnil in ste kot priča v nevarnosti, morajo pristojni organi takoj obvestiti policijo, ki bo sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev vaše varnosti in vas o tem obvestila.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Da, glej zgoraj.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Kadar koli med kazenskim postopkom imate pravico do izjave o dozdajšnjem vplivu kaznivega dejanja na vaše življenje.

Vendar niste upravičeni do pritožbe zoper odločbo o pogojnem odpustu ali o dobrem vedenju pogojno obsojene osebe.

Zadnja posodobitev: 16/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, z odškodninskim zahtevkom, z vstopom v postopek)?

Žrtev lahko odškodnino od storilca kaznivega dejanja zahteva v civilnem postopku; žrtev lahko odškodninski zahtevek tudi pridruži kazenskemu pregonu storilca kaznivega dejanja (adhezijski postopek).

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Če storilec namerno ne izpolni obveznosti plačila odškodnine, ki jo naloži sodišče, lahko oseba, ki ima zahtevek (žrtev), sodišču predlaga izpolnitev obveznosti z izvršbo. V skladu z zakonom, ki bo začel veljati 1. januarja 2018, bodo žrtve kaznivih dejanj upravičene tudi do zahteve, da svojo pravico do odškodnine uveljavljajo od države iz sredstev, ki jih je ta izterjala od storilca prek premoženjskih sankcij.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Kakšni so pogoji za dostop do mediacije?

Češka republika ne izplačuje nobenih predplačil za izpolnitve, ki izhajajo iz obveznosti storilca, da nadomesti škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem. Češki pravni sistem strogo ločuje pravico žrtve do odškodnine za škodo, ki jo je povzročil storilec, ki se obravnava kot odškodninska odgovornost, in pravico do finančne pomoči v skladu z zakonom št. 45/2013 o žrtvah kaznivih dejanj, ki je denarni prejemek, ki ga zagotavlja država za zmanjšanje socialnih posledic viktimizacije.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Kot je navedeno zgoraj, država ne plača odškodnine v strogem pomenu besede (ne posega v premoženjske obveznosti storilca in jih ne prevzema), temveč žrtvam kaznivih dejanj zagotavlja finančno pomoč. V skladu z Zakonom št. 45/2013 o žrtvah kaznivih dejanj se finančna pomoč lahko izplača žrtvam, ki so zaradi kaznivega dejanja utrpele najmanj zakonsko določeno škodo za zdravje, žrtvam spolnih kaznivih dejanj zoper človekovo dostojanstvo, mučenim otrokom in osebam (iz z zakonom določene skupine), katerim je zaradi kaznivega dejanja nekdo umrl. Ta pomoč je najpogosteje v zneskih, ki se gibljejo od 10 000 CZK (približno 370 EUR) do 200 000 CZK (približno 7 400 EUR), in se bodisi določi z zakonsko določeno pavšalno stopnjo bodisi ustreza znesku dokazanih izgubljenih dohodkov in stroškov zdravljenja ali, kadar je to primerno, stroškom specialistične terapije za zmanjšanje nastale nepremoženjske škode. O vlogah za izplačilo finančne pomoči odloča ministrstvo za pravosodje, vložiti pa jih je treba v dveh letih od dneva, ko je žrtev izvedela za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, najpozneje pa v petih letih od datuma storitve kaznivega dejanja.

Ali sem upravičen do nadomestila, če storilec ni bil obsojen?

Odškodnine za škodo, ki jo je povzročil storilec (tj. odškodninske odgovornosti), ni mogoče uveljavljati, če storilec kaznivega dejanja ni bil obsojen zgolj zato, ker je neznan, tj., če ni osebe, ki bi bila odgovorna, ali pa ji odškodninska odgovornost ni bila dokazana, ali če storilec ni kazensko odgovoren za svoja ravnanja, tj. obtožena oseba ni odgovorna za škodo, povzročeno z dejanji, ki jih ne stori, ki niso kazniva dejanja ali za katera ni odgovorna. Nasprotno pa lahko oseba postane upravičena do finančne pomoči države (glej zgoraj) celo pred obsodbo storilca kaznivega dejanja; žrtev je do tega upravičena tudi takrat, ko storilec ni znan ali za svoja ravnanja ni kazensko odgovoren, pod pogojem, da ni nobenega dvoma, da je žrtev utrpela škodo zaradi dejanj, ki so po svoji naravi kazniva dejanja (ali če je zaradi posledic kaznivega dejanja umrl sorodnik žrtve).

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi z svojim odškodninskim zahtevkom?

Zakon št. 45/2013 o žrtvah kaznivih dejanj ne dopušča, da bi ministrstvo za pravosodje odobrilo predplačila za finančno pomoč, o kateri se še odloča; nujne življenjske potrebe žrtev se zadovoljujejo drugače, prek sistema državne socialne oskrbe ali podpore.

Zadnja posodobitev: 16/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Če sem žrtev kaznivega dejanja, na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Subjekti, na katere se lahko obrnete, so navedeni v registru ponudnikov pomoči žrtvam kaznivih dejanj. Register je na voljo na spletišču ministrstva za notranje zadeve na povezavi Povezava se odpre v novem oknuhttp://portal.justice.cz/Justice2/MS/ms.aspx?o=23&j=33&k=6115&d=330753.

Register ima štiri oddelke, ki vsebujejo informacije o vseh vrstah ponudnikov pomoči žrtvam, in sicer o:

  1. izvajalcih storitev socialnega varstva;
  2. akreditiranih ponudnikih pravnih informacij ali restitutivnih programov;
  3. odvetnikih in
  4. centrih službe za pogojne kazni in mediacijo.

V registru so razmeroma podrobne informacije o ponudnikih pomoči žrtvam kaznivih dejanj, po njem pa je mogoče iskati te ponudnike po njihovem imenu in okrožju, na voljo pa je tudi napredno iskanje z uporabo drugih kriterijev.

Telefonska linija za podporo žrtvam

+420 116006 (Telefonska linija za podporo žrtvam – univerzalna linija, ki se uporablja tudi v drugih državah članicah EU)

Je podpora žrtvam brezplačna?

Strokovna pomoč je v določenem obsegu brezplačna za posebej ranljive žrtve, ki jo potrebujejo. Take žrtve v določenem obsegu prejmejo tudi brezplačno pravno pomoč. Druge žrtve niso upravičene do brezplačne strokovne pomoči, vendar se lahko taka pomoč brezplačno zagotovi po lastni presoji ponudnika. Pomoč, ki jo zagotavlja služba za pogojne kazni in mediacijo, pa je vedno brezplačna.

Kakšne oblike podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Služba za pogojne kazni in mediacijo, ki je državni organ, žrtvam zagotavlja pravne informacije, psihološko podporo in programe restitutivne programe, kot je mediacija, ki vam lahko pomagajo pri reševanju vašega položaja s pomočjo neformalnih izvensodnih pogajanj s storilcem. Deluje 74 centrov službe za pogojne kazni in mediacijo. Nahajajo se v vseh predelih Češke republike in svoje storitve zagotavljajo brezplačno.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Odvisno od svoje narave, nevladne organizacije in posamezniki zagotavljajo pravne informacije, psihološko in socialno svetovanje, pravno pomoč ali programe restitutivne programe.

Zadnja posodobitev: 16/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Estonija

Kot žrtev kaznivega dejanja boste obravnavani, če ste neposredno utrpeli telesno poškodbo ali premoženjsko oziroma nepremoženjsko škodo, ki izvira iz škodnega dejanja; npr. če ste bili poškodovani ali če so vam ukradli ali poškodovali osebno lastnino ipd. na podlagi dogodka, ki v skladu z nacionalno zakonodajo šteje za kaznivo dejanje. Kot žrtvi kaznivega dejanja vam predpisi priznavajo nekatere individualne pravice pred sodnim postopkom, med njim ali po koncu sodnega postopka.

V Estoniji se kazenski postopek začne s postopkom preiskave, ki ga praviloma vodi policija ali tožilstvo in v katerem se zoper domnevnega storilca zberejo dokazi o storjenem kaznivem dejanju. Če so zbrani dokazi zadostni, se začne postopek pred sodiščem. Ta postopek se konča, ko sodišče domnevnega storilca obsodi ali oprosti. V primeru obsodbe sodišče odloči tudi premoženjskopravnem zahtevku. Če je bil domnevni storilec oproščen, se tak zahtevek zavrže. V tem primeru se povrnitev utrpele škode lahko zahteva v okviru civilnega postopka. Sodišče lahko premoženjskopravnemu zahtevku ugodi v celoti ali delno, postopek ustavi ali zahtevek zavrne. Odločitev se v primeru nestrinjanja lahko izpodbija s pritožbo, ki se vloži pred sodiščem višje stopnje.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 01/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov (tj. policija, državni tožilec) po tistem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar preden ga prijavim?

Od organov boste dobili informacije:

  • o tem, kako prijaviti kaznivo dejanje, in
  • o storitvah za podporo žrtvam, ki so na voljo brez prijave kaznivega dejanja.

Navodila so na voljo tudi na spletišču Povezava se odpre v novem oknuodbora za policijo in mejno stražo.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Vaše pravice bodo zaščitene ne glede na državo EU, v kateri postanete žrtev kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje lahko prijavite in po potrebi prejmete storitve za podporo žrtvam v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, in v državi, v kateri prebivate.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Po prijavi kaznivega dejanja ste upravičeni do naslednjih informacij:

  • na zahtevo morate prejeti pisno potrditev, da ste prijavili kaznivo dejanje;
  • v desetih dneh morate prejeti obvestilo o odločitvi glede tega, ali se bo kazenski postopek začel ali ne;
  • če se bo začel kazenski postopek, vas bodo kot žrtev zaslišali in vprašali, ali želite prejeti informacije o prijetju in izpustitvi osumljenca ter o času in kraju sojenja; poleg tega
  • vas bo državni tožilec, ko bo predhodna preiskava zadeve zaključena, obvestil, da imate pravico do vpogleda v vsebino kazenskega spisa.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Vsakdo, ki ne razume ali ne govori estonščine, je med postopkom upravičen do tolmačenja. Na zahtevo ste upravičeni do prevoda vsakega besedila, ki je bistveno za razumevanje odločitve o koncu kazenskega postopka ali sodbe sodišča ali za zagotovitev poštenosti postopka.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Organi morajo zagotoviti, da razumete, kar vam je pojasnjeno, in da vas oni razumejo. V ta namen so na policijski postaji ali uradu tožilstva na voljo informativni listi v lahko razumljivem jeziku in usposobljeni strokovnjaki. Vedno ste upravičeni tudi do tolmača za znakovni jezik.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Storitve za podporo žrtvam zagotavlja Povezava se odpre v novem oknuestonski zavod za socialno zavarovanje.

Če ste žrtev nasilja nad ženskami, se lahko za pomoč obrnete tudi na Povezava se odpre v novem oknuvarne hiše za ženske.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Policija vas bo obvestila o službah za podporo žrtvam in vas po potrebi napotila na delavca za podporo žrtvam. Veliko policijskih postaj ima vedno prisotnega delavca za podporo žrtvam.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Vse informacije, zbrane med kazenskim postopkom, so zaupne in se pred javno obravnavo ne dajo na voljo javnosti. Sodišče lahko tudi odloči, da bo vaše sojenje zaprto za javnost, in v tem primeru informacije, obravnavane na sojenju, prav tako ne bodo dostopne javnosti.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Ne, vsakdo ima dostop do splošne podpore žrtvam, ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje prijavljeno ali ne. Vendar pa obstajajo posebne storitve za podporo žrtvam, kot je odškodnina žrtvam nasilja ali nadomestilo za psihološko podporo, do katerih lahko dostopate samo po prijavi kaznivega dejanja.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Tožilca lahko zaprosite, da sodišču predlaga, da se osumljencu izda začasna prepoved približevanja. Z začasno prepovedjo približevanja se osumljencu odredi, da ne obiskuje krajev, ki jih določi sodišče, in da se ne približuje osebam, ki jih določi sodišče, ali komunicira z njimi.

Zaščiteni ste lahko tudi z ukrepi za zaščito prič, ki jih policija uporabi na zahtevo tožilstva.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Če ste v nevarnosti, se obrnite na policijo, ki vam bo zagotovila varnost.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Policija mora oceniti vsak primer in zagotoviti, da se prepreči vsakršna škoda.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Od vseh organov, ki vodijo postopek, se vedno zahteva, da upoštevajo vaše interese in vam med kazenskim postopkom preprečijo sekundarno viktimizacijo.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive žrtve?

Če ste žrtev hudega kaznivega dejanja, se vam lahko dovoli, da niste zaslišani pred sodiščem; druga možnost je, da ste zaslišani na daljavo ali da se na zaslišanju pred sodiščem uporabi pregrada, ki vas skriva pred pogledom obtoženca.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Pri zaslišanju žrtve, ki je mladoletna oseba, lahko organ, ki vodi postopek, vključi uradno osebo za zaščito otrok, socialnega delavca ali psihologa. To je obvezno v resnih primerih, če oseba, ki vodi postopek, ni prejela ustreznega usposabljanja.

Če ste mladoletna oseba in žrtev ter so vaši interesi v nasprotju z interesi vašega zakonitega zastopnika ali vaših staršev, vam lahko organ, ki vodi postopek, brezplačno imenuje odvetnika za pravno pomoč.

Mladoletne osebe z duševnimi motnjami, otroci, ki so mlajši od 10 let, ali otroci, ki so mlajši od 14 let in žrtve nasilja v družini ali spolnega nasilja, se ne zaslišijo pred sodiščem. Namesto tega se policijski razgovor z mladoletno osebo posname na videoposnetku in se lahko uporabi kot dokaz pred sodiščem.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je vaš družinski član umrl zaradi kaznivega dejanja, imate med postopkom vse pravice žrtve.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je bil vaš družinski član žrtev kaznivega dejanja, ste podobno kot žrtev po potrebi upravičeni do storitev za podporo žrtvam.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Pod katerimi pogoji? Ali bom v času mediacije na varnem?

Z vašim soglasjem in soglasjem osumljenca se lahko tožilstvo odloči končati kazenski postopek s spravnim postopkom (mediacijo). Storitve na področju sprave zagotavlja delavec za podporo žrtvam.

Pravico imate, da se kadar koli odločite za izstop iz spravnega postopka.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakon o podpori žrtvam

Zadnja posodobitev: 01/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Kaznivo dejanje lahko prijavite s klicem na policijsko številko za klic v sili 112 (če prav tako nujno potrebujete policijsko pomoč), predložitvijo pisnega poročila na najbližji policijski postaji ali pošiljanjem e-sporočila ustrezni policijski prefekturi. Več informacij o tem, kako prijaviti kaznivo dejanje, je na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Po prijavi kaznivega dejanja boste obveščeni o kakršnih koli nadaljnjih postopkih (npr. zaprošeni boste, da pridete na zaslišanje, zagotovite informacije o morebitnih pričah, pomagate pri zbiranju dokazov itd.). Po potrebi boste prejeli tudi informacije o morebitni podpori žrtvam in drugih zaščitnih ukrepih.

Po vašem zaslišanju si zapišite številko kazenske zadeve in preiskovalca, ki je pristojen za zadevo. Tako boste pozneje lažje zahtevali informacije od policije.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Med postopkom imate pravico do odvetnika. Če nimate sredstev za pooblastitev odvetnika, lahko pri sodišču vložite zahtevek za državno pravno pomoč.

Vse žrtve, ki so mladoletne in katerih interesi so v nasprotju z interesi njihovih zakonitih zastopnikov, so upravičene do brezplačne državne pravne pomoči.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Žrtve in priče so upravičene do nadomestila za stroške, ki so jim nastali, ali prihodke, ki jih niso prejele zaradi kazenskega postopka. Vložite lahko na primer zahtevek za povračilo potnih stroškov ali izgube zaslužka, ki vam je nastala zaradi pričanja. Če želite vložiti zahtevek za povračilo stroškov, obvestite o tem organ, ki vas je povabil, in prejeli boste navodila za vložitev zahtevka.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Ko se kazenski postopek zaključi, se vam ali vašemu zastopniku nemudoma pošlje izvod ustrezne odločbe. Kot žrtev lahko v 10 dneh po prejemu odločbe o zaključku kazenskega postopka zahtevate dostop do kazenskega spisa. V teh 10 dneh imate tudi pravico zahtevati, da tožilstvo pregleda odločbo.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Kot žrtev ste stranka v postopku pod enakimi pogoji kot druge stranke in ste lahko vključeni v sodni postopek.

Kakšna je moja uradna vloga v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Če je bilo zoper vas storjeno kaznivo dejanje, ste žrtev v kazenskem postopku. Vendar imate tudi pravico, da v okviru istega postopka vložite civilno tožbo.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

V skladu z zakonikom o kazenskem postopku ima žrtev pravico:

  1. izpodbijati zavrnitev uvedbe ali zaključka kazenskega postopka;
  2. vložiti civilno tožbo prek preiskovalnega organa ali tožilstva;
  3. pričati ali zavrniti pričanje proti bližnjim osebam;
  4. pričati;
  5. predložiti zahtevke in pritožbe;
  6. proučiti zapisnik postopka ter podati izjave o pogojih, poteku, rezultatih in zapisniku postopka (vaše izjave se bodo zapisale);
  7. po predhodni preiskavi zadeve proučiti vsebino kazenskega spisa;
  8. sodelovati na sodni obravnavi;
  9. dati ali zavrniti soglasje za uporabo postopka poravnave ter podati mnenje o obtožnici in kazni ter o znesku odškodnine, določenem v obtožnici in civilni tožbi;
  10. dati soglasje k uporabi začasne prepovedi približevanja in zahtevati uporabo prepovedi približevanja;
  11. zahtevati, da jo zasliši oseba istega spola v primeru spolnega nasilja, nasilja na podlagi spola ali kaznivega dejanja, storjenega v odnosih z bližnjimi, razen kadar zaslišanje opravi tožilec ali sodnik ali če bi to oviralo potek postopka.

Žrtev mora:

  1. priti na razgovor, kadar jo povabi preiskovalni organ, tožilstvo ali sodišče;
  2. sodelovati v postopku in upoštevati navodila preiskovalnega organa, tožilstva in sodišča.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Med sojenjem imate pravico podati izjave in izraziti svoje mnenje. Pravico imate, da na sodišču pričate, če tožilstvo zahteva, da ste zaslišani.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Sodišče vas bo obvestilo o času in kraju sodnih sej, obveščeni boste tudi o odločbi sodišča, ki vam bo poslana po pošti, razen če ste ob razglasitvi odločbe osebno navzoči na sodišču.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Sodne spise lahko pregledate na tožilstvu po zaključku predhodne preiskave ali kazenskega postopka. Tožilstvo vas bo obvestilo o tej pravici in vam dalo navodila o tem, kako pregledati spise.

Zadnja posodobitev: 01/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Kot stranka v postopku imate pravico vložiti pritožbo zoper sodbo pri okrožnem sodišču v 30 dneh po izreku.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Pravico imate, da ste obveščeni o predčasnem odpustu obsojenega storilca kaznivega dejanja, če ste to zahtevali med postopkom.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Potek kazenskega postopka ne vpliva na to, kako dolgo lahko prejemate storitve za podporo žrtvam. Po zaključku kazenskega postopka lahko še naprej prejemate storitve za podporo žrtvam brez posebnih časovnih omejitev.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Obveščeni boste o sodbi sodišča, v kateri je navedena dolžina kazni, ki je bila izrečena osumljencu. Obveščeni boste tudi o predčasnem odpustu obsojenega storilca kaznivega dejanja, če to zahtevate.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Če boste to zahtevali med zaslišanjem, boste obveščeni, če bo obsojenec odpuščen ali če bo pobegnil iz zapora.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Med postopkom za predčasni odpust se vas lahko zaprosi za mnenje, vendar se zoper take odločitve ne morete pritožiti.

Zadnja posodobitev: 01/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, s civilnim zahtevkom, z vstopom v postopek)?

Zoper obtoženca lahko v okviru kazenskega postopka vložite civilno odškodninsko tožbo. Civilno tožbo lahko vložite v 10 dneh po pregledu kazenske zadeve. Tožilstvo lahko tudi zaprosite za podaljšanje tega roka.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Če obsojeni storilec kaznivega dejanja ne plača zneska, ki mu je bil naložen s sodno odločbo, se lahko obrnete na sodnega izvršitelja, ki bo organiziral postopek izvršbe.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Ne, država ne plačuje odškodnin, ki so jih dolžni plačati obsojeni storilci kaznivih dejanj.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Če ste blizu osebi, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla, ali če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja in ste zaradi kaznivega dejanja utrpeli zdravstvene težave, ki trajajo najmanj štiri mesece, lahko od države zaprosite za odškodnino za naslednje vrste škode:

  1. škodo zaradi nezmožnosti za delo ali zmanjšane delovne sposobnosti;
  2. stroškov, ki so nastali zaradi škode za zdravje žrtve;
  3. škodo, ki je nastala zaradi smrti žrtve;
  4. škodo zaradi poškodb očal, zobne proteze, kontaktnih leč ali drugih naprav, ki nadomeščajo telesne funkcije, ali oblačil;
  5. pogrebne stroške za žrtev.

Če želite biti upravičeni do nadomestila, morate kaznivo dejanje prijaviti policiji v 15 dneh po tem, ko je bilo storjeno, ali po tem, ko ste ga imeli možnost prijaviti.

Zahtevek za nadomestilo je treba predložiti estonskemu zavod za socialno zavarovanje v treh letih po tem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, ali v treh letih od smrti žrtve, razen če:

  1. je bila vzdrževana oseba seznanjena s smrtjo žrtve več kot eno leto po datumu smrti in je zahtevek vložen v treh letih od dne seznanitve s smrtjo žrtve;
  2. je prosilec za nadomestilo utrpel zdravstvene težave, ki so trajale več kot eno leto, in zaradi svojega zdravstvenega stanja ni mogel pravočasno predložiti zahtevka, zahtevek pa je vložen v treh letih od izboljšanja zdravstvenega stanja;
  3. je podlaga za vložitev zahtevka za nadomestilo spolno kaznivo dejanje zoper mladoletnika in je zahtevek vložen v treh letih po tem, ko je žrtev postala odrasla oseba, razen če je bil razlog za kazenski postopek očiten že preden žrtev je postala odrasla oseba.

Ali sem upravičen do odškodnine, če storilec ni bil obsojen?

Za državno odškodnino za žrtve kaznivih dejanj lahko zaprosite, če se v kazenskem postopku ne ugotovi, kdo je storil kaznivo dejanje zoper vas.

Če je bil obtoženec pred sodiščem oproščen, vi pa ste še vedno prepričani, da vam je ta oseba povzročila škodo, lahko vložite civilno tožbo.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi z svojim odškodninskim zahtevkom?

Odločitev o priznanju odškodnine žrtvi nasilja se lahko odloži do odločitve okrajnega sodišča, če:

  1. ni gotovo, da je prosilec upravičen do odškodnine od osebe, odgovorne za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, ali
  2. je jasno, da je oseba, ki je odgovorna za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, pripravljena in sposobna plačati odškodnino.

V primeru odloga priznanja odškodnine lahko estonski zavod za socialno zavarovanje na zahtevo prosilca za odškodnino izplača predplačilo, če je prosilec očitno upravičen do odškodnine in je v težkem ekonomskem položaju.

Zadnja posodobitev: 01/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Če sem žrtev kaznivega dejanja, na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

  1. Povezava se odpre v novem oknuOddelek za podporo žrtvam pri estonskem zavodu za socialno zavarovanje
  2. Povezava se odpre v novem oknuPodporni centri za ženske
  3. Povezava se odpre v novem oknuUprava policije in mejne straže

Telefonska linija za podporo žrtvam

  1. Telefonska linija za podporo žrtvam: 6121360 ali 16106 (od ponedeljka do petka od 9.00 do17.00 ure).
  2. Telefonska linija za podporo otrokom: 16111 (za obveščanje o otrocih, ki potrebujejo pomoč; vsak dan, cel dan).

Ali je podpora žrtvam brezplačna?

Da, storitve za podporo žrtvam so brezplačne.

Kakšne oblike podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Državne storitve za podporo žrtvam zajemajo:

  1. svetovanje žrtvam;
  2. pomoč žrtvam pri komuniciranju z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter pravnimi osebami;
  3. zagotavljanje varne nastanitve;
  4. zagotavljanje priprave in dostave hrane;
  5. zagotavljanje dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev;
  6. zagotavljanje potrebne materialne pomoči;
  7. zagotavljanje potrebne psihološke pomoči;
  8. zagotavljanje storitev prevajanja in tolmačenja, ki so potrebne za prejemanje storitev za podporo žrtvam;
  9. zagotavljanje drugih storitev, potrebnih za fizično in psihosocialno rehabilitacijo žrtev.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Izvajalci državnih storitev za podporo žrtvam vas lahko napotijo na ustrezne nevladne organizacije.

Povezava se odpre v novem oknuVarne hiše za ženske

Zadnja posodobitev: 01/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Grčija

Kot žrtev kaznivega dejanja boste obravnavani, če ste utrpeli škodo, npr. ste bili poškodovani ali je bilo poškodovano ali ukradeno vaše premoženje, zaradi ravnanja, ki v skladu z grško zakonodajo šteje za kaznivo dejanje. Kot žrtev kaznivega dejanja vam zakonodaja podeljuje nekatere individualne pravice, in sicer pred, med in po sojenju.

Kazenski postopek se v Grčiji začne s preiskavo kaznivega dejanja (dierévnisi). Včasih je preiskava razdeljena na predhodno preiskavo (prokatarktikí exétasi) in sodno preiskavo (anákrisi). Namen predhodne preiskave je raziskati okoliščine primera in ugotoviti, ali je treba začeti kazenski postopek ali ne.

Preiskavo opravljajo policija in uradniki sodišča – državni tožilec (eisangeléas), preiskovalni sodnik (anakritís) ali oba. Ob koncu preiskave policist, ki vodi primer, vse zbrane dokaze posreduje tožilcu. Tožilec nato preuči opravljeno delo in zadevo skupaj s svojimi priporočili posreduje sodišču v nadaljnjo obravnavo zadeve.

Po pregledu spisa zadeve in priporočil tožilca sodišče zadevo bodisi obravnava bodisi zaključi.

Na sojenju sodišče upošteva vse zbrane dokaze in odloči o krivdi obtoženca. Če je obtoženec spoznan za krivega, je obsojen in se mu naloži kazen. Če je obtoženec ni spoznan za krivega, se oprosti.

Dodatne informacije so na voljo na naslednjih povezavah:

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 24/06/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov (tj. policija, državni tožilec) po tistem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar preden ga prijavim?

Ob prvem stiku s policijo ali drugim pristojnim organom vam ti brez nepotrebnega odlašanja in s katerimi koli razpoložljivimi sredstvi zagotovijo informacije o pogojih dopustnosti prijave kaznivega dejanja ter pravici, pridružiti se civilnemu postopku kot civilna stranka, ki zahteva odškodnino (politikós enágon); o tem, kako in pod katerimi pogoji lahko prejmete pravno pomoč, vložite zahtevek za odškodnino ali dobite prevod ali se vam zagotovi tolmačenje; o razpoložljivih storitvah restorativne pravičnosti in organih, ki vam lahko pomagajo pri popravi škode z mediacijo med vami in storilcem; o tem, kako in pod katerimi pogoji se vam lahko povrnejo izdatki, nastali zaradi vašega sodelovanja v kazenskem postopku; in kako se lahko pritožite zoper neki organ, če menite, da vaše pravice niso bile upoštevane.

Poleg informacij o vaših pravicah v kazenskem postopku boste prejeli tudi naslednje informacije:

o dostopu do zdravstvene oskrbe in morebitne specialistične podpore, vključno s psihološko pomočjo in nadomestno nastanitvijo, ter tem, kako in pod katerimi pogoji je mogoče uporabiti zaščitne ukrepe.

Če prebivate v drugi državi članici EU, prejmete posebne informacije o tem, kako in pod katerimi pogoji lahko uveljavljate svoje pravice.

Obseg in vsebina danih informacij se razlikujeta glede na vaše zahteve in osebni položaj ter vrsto in naravo kaznivega dejanja. Med postopkom se po presoji pristojnega organa in glede na vaše potrebe zagotovijo dodatne in podrobnejše informacije (člen 57 zakona št. 4478/2017 o pravici do informacij od prvega stika s pristojnim organom (člen 4 Direktive 2012/29/EU)).

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če živite v drugi državi članici EU in ne v tisti, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, boste pozvani, da podate izjavo takoj po prijavi kaznivega dejanja. To je v skladu z določbami zakonika o kazenskem postopku (Kódikas Poinikís Dikonomías) mogoče izvesti z uporabo komunikacijske tehnologije, na primer videokonference, telefona ali spleta (člen 233(1) zakonika o kazenskem postopku).

Če živite v Grčiji, kaznivo dejanje pa je bilo storjeno v drugi državi članici EU, lahko kaznivo dejanje prijavite pri državnem tožilcu pri ustreznem sodišču prve stopnje (eisangeléas plimmeleiodikón) glede na kraj vašega prebivališča, ta pa vašo prijavo brez nepotrebnega odlašanja prek državnega tožilca pri pritožbenem sodišču (eisangeléas efetón) posreduje pristojnemu organu za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj zadevne države članice, razen če so za zadevo pristojna grška sodišča. Če se uporablja grško pravo in se kazenski postopek začne v Grčiji, tožilcu ni treba vaše prijave posredovati državi članici, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno. V takem primeru tožilec pri prvostopenjskem sodišču, ki obravnava vašo zadevo, brez nepotrebnega odlašanja prek tožilca pri pritožbenem sodišču obvesti pristojni organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v državi članici, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, da se vam zagotovi prejem ustreznih informacij in da se spodbuja medsebojna pravna pomoč.

(Člen 64 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev s prebivališčem v drugi državi članici (člen 17 Direktive 2012/29/EU))

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ob vložitvi prijave kaznivega dejanja vas mora pristojni uradnik obvestiti, da imate pravico prejeti kopijo svoje prijave.

(Člen 58 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev ob prijavi (člen 5 Direktive 2012/29/EU))

Ob vložitvi prijave kaznivega dejanja se ji dodeli edinstvena vpisna številka (arithmós vivlíou mínysis). Z njo lahko spremljate stanje svoje zadeve, tako da preverite register, ki ga vodi tožilstvo, ali se obrnete na pristojni urad za prijave. Zahtevate in prejmete lahko tudi potrdilo o stanju zadeve (pistopoiitikó poreías), v katerem se navede trenutna faza postopka (na primer vodi se preiskava, s katero se preverja veljavnost prijave, ali vodi se predhodna preiskava) in opiše rezultat vsake faze (na primer tožilec je opustil postopek; vložena je bila obtožnica in storilec mora pred sodišče – v takem primeru se vam sporočijo čas in kraj sojenja ter vsebina obtožnice; poteka predsodna preiskava (kyría anákrisi) ali izdana je bila odločba o zavrnitvi obtožnice ali zaključku pregona; izrečena je bila sodba, če ste se kazenskega postopka udeležili kot civilna stranka, ki zahteva odškodnino).

(Člen 59 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev do prejema informacij o njihovi zadevi (člen 6 Direktive 2012/29/EU))

Če je za vašo zadevo pristojno prvostopenjsko sodišče v Atenah (Protodikeío Athinón), lahko od takrat, ko pride zadeva pred sodišče, vaš odvetnik spremlja njeno stanje na spletišču atenske odvetniške zbornice (Dikigorikós Sýllogos AthinónPovezava se odpre v novem oknuhttp://www.dsa.gr/). Ta možnost žrtvam samim ni na voljo, saj so potrebne poverilnice.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Če ne razumete ali govorite grško, lahko kaznivo dejanje prijavite v jeziku, ki ga razumete, ali pa prejmete ustrezno jezikovno pomoč, ki je vedno odvisna od pogojev, določenih v zakoniku o kazenskem postopku ali drugih posebnih kazenskih zakonih – o tem vas bodo ustrezno obvestili pristojni uradniki. Zahtevate lahko brezplačen prevod vaše prijave.

(Člen 58 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev ob prijavi (člen 5 Direktive 2012/29/EU).)

Če morate kadar koli med postopkom pričati kot priča in vaše govorjenje ali razumevanje grščine ni zadovoljivo, se vam brez odlašanja zagotovi tolmačenje. Pravica do tolmačenja zajema zagotavljanje ustrezne pomoči osebam z motnjami sluha ali govora. Če je ustrezno, se lahko uporabi komunikacijska tehnologija, na primer videokonferenca, telefon ali splet, razen če oseba, ki vas sprašuje med pričanjem, meni, da je fizična prisotnost tolmača nujna (člen 233(1) zakonika o kazenskem postopku).

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Ob prvem stiku z vami policija ali drugi organi z vami ustno ali pisno komunicirajo v preprostem in dostopnem jeziku, pri čemer upoštevajo vaše osebne značilnosti, kot so predvsem vaša starost, zrelost, intelektualne in duševne sposobnosti, izobrazba, jezikovne veščine, morebitne motnje sluha ali govora, in ali ste morda v hudi čustveni stiski, ki vpliva na vašo zmožnost razumevanja drugih ali zmožnost, da drugi razumejo vas. Vodnik po vaših pravicah je na voljo v pisni obliki v najpogostejših jezikih in Braillovi pisavi (člen 56(2) zakona št. 4478/2017 (člen 3 Direktive 2012/29/EU)). Poleg tega se vam zagotovi ustrezna pomoč tolmača, če imate motnje sluha ali govora (člen 233(1) zakonika o kazenskem postopku).

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Če ste mladoletnik (oseba, mlajša od 18 let), lahko kaznivo dejanje v vašem imenu prijavi vaš zakoniti zastopnik (starš ali skrbnik). Če ste starejši od 12 let, lahko kaznivo dejanje prijavite skupaj s svojim zakonitim zastopnikom (člen 118(2) kazenskega zakonika (Poinikós Kódikas)).

Posebne pravice v kazenskem postopku so odvisne od narave kaznivega dejanja. Če vam je bila na primer kršena osebna ali spolna svoboda, ste žrtev trgovine z ljudmi, spolnega turizma, ugrabitve ali spolnega kaznivega dejanja, imate pravico do:

  • vpogleda v spis zadeve, tudi če se niste pridružili kazenskemu postopku kot civilna stranka (člen 108A zakonika o kazenskem postopku);
  • snemanja vašega razgovora, da ga je mogoče uporabiti med nadaljnjim kazenskim postopkom in vam ni več treba pričati pred tožilcem ali sodiščem (člen 226A zakonika o kazenskem postopku);
  • pomoči psihologa ali otroškega psihiatra, kadar pričate kot priča;
  • informacij o tem, ali je bil storilec izpuščen (člen 108A zakonika o kazenskem postopku);
  • zahtevati, da se storilcu izda odločba o prepovedi približevanja, na podlagi katere ne sme vzpostaviti stika z vami ali se približati vašemu domu.
  • Poleg tega ste vedno upravičeni:
  • do individualne ocene, da se ugotovi, ali bi bilo treba uporabiti posebne zaščitne ukrepe, kadar obstaja tveganje ponovne viktimizacije (člen 68 zakona št. 4478/2017 o individualni oceni žrtev, da se ugotovijo posebne potrebe po zaščiti (člen 22 Direktive 2012/29/EU));
  • zahtevati, da vam tožilstvo ali pravosodni organi imenujejo pravnega skrbnika za mladoletnike (epimelitís anilikón), ki vas zastopa v vseh fazah kazenskega postopka, če vas starši ne morejo zastopati, če ste mladoletnik brez spremstva ali ste ločeni od družine (člen 69(7) zakona št. 4478/2017 o pravici do zaščite žrtev s posebnimi potrebami po zaščiti med kazenskim postopkom (člena 23 in 24 Direktive 2012/29/EU));
  • zahtevati, da se ob pomoči svojega zakonitega zastopnika postopku pridružite kot civilna stranka, ki zahteva odškodnino (člen 82(2) zakonika o kazenskem postopku).

Katere informacije lahko dobim od policije ali organizacij za podporo žrtvam med preiskovanjem kaznivega dejanja?

Če je bil spis zadeve (dikografía) poslan državnemu tožilcu, lahko od njega dobite informacije o trenutnem stanju postopka.

Če ste se kazenskemu postopku pridružili kot civilna stranka, imate pravico do vpogleda v spis zadeve in prejema kopij listin v njem, in sicer po tem, ko je bil obdolženi pozvan, naj predloži odgovor na obtožbo (apología), ali je izdan nalog za prijetje (éntalma sýllipsis) ali nalog za prisilno privedbo (éntalma viaías prosagogís) (člen 108 zakonika o kazenskem postopku) ali če je organ osumljenca pozval, naj predloži pojasnila. Do takrat je postopek zaupen.

Službe za podporo žrtvam in njihovo zaščito lahko zagotovijo informacije, nasvete in podporo o tem, kako lahko uveljavljate svoje pravice, vključno s pravico zahtevati odškodnino za škodo, ki ste jo utrpeli zaradi kaznivega dejanja, ter o vlogi, ki jo imate v kazenskem postopku kot civilna stranka ali priča (člen 62 zakona št. 4478/2017 o podpori služb za podporo žrtvam (člen 9 Direktive 2012/29/EU)).

Kakšne pravice imam kot priča?

Če morate pričati kot priča, vam tožilec ali policijski uradnik, ki opravlja predhodno poizvedbo, ali okrožni sodnik kazenskega sodišča (ptaismatodíkis) ali preiskovalni sodnik (anakritís) vroči sodni poziv. Pred navedenimi se morate zglasiti in pričati takoj, ko prejmete poziv. Opisati boste morali, kaj se je zgodilo, in po možnosti odgovoriti na dodatna vprašanja. Če ste z osumljencem v sorodu, lahko pričanje zavrnete (člen 222 zakonika o kazenskem postopku).

Če imate motnje sluha ali govora, se lahko zaslišanje opravi pisno. Če ne govorite grško, imate pravico do brezplačnega tolmačenja.

Če ste žrtev trgovine z ljudmi, spadate v posebno skupino prič: predhodno boste prejeli pomoč psihologa ali psihiatra, ki sodeluje s preiskovalnimi policijskimi ali pravosodnimi uradniki in ki uporabi ustrezne diagnostične metode za opredelitev vaše intelektualne sposobnosti in psihološkega stanja. Psiholog ali psihiater bo prisoten med vašim zaslišanjem. Spremlja vas lahko tudi vaš zakoniti zastopnik, razen če preiskovalni sodnik izda obrazložen sklep, s katerim mu to prepreči.

Kadar je mogoče, se vaše pričanje zapiše in posname z avdiovizualnimi sredstvi, da se lahko sodišču predloži v elektronski obliki; v takem primeru se vam ne bo treba osebno udeležiti nadaljnjih faz postopka.

Če gre za nasilje v družini in ste član navedene družine, ne pričate pod prisego. Če ste mladoletnik, ne boste pozvani, da kot priča pričate pred sodiščem. Namesto tega lahko predložite pisno izjavo, ki se prebere v sodni dvorani, razen če je vaša osebna navzočnost nujna.

Po pričanju lahko od organa, ki vas je pozval na pričanje, zahtevate povrnitev vseh izdatkov, ki so vam nastali (za prevoz ali nastanitev) (člen 288 zakonika o kazenskem postopku).

Kako lahko dobim zaščito, če sem v nevarnosti?

Na voljo je več vrst zaščite, odvisno od narave kaznivega dejanja in vaše vloge v kazenskem postopku.

Če ste žrtev organiziranega kriminala ali terorizma in ste bili v predsodni preiskavi v zvezi s kaznivimi dejavnostmi pozvani k pričanju kot ključna priča, lahko zahtevate posebno zaščito pred morebitnim maščevanjem ali zastraševanjem. Vrsta zaščite, ki je na voljo, je odvisna od posameznega primera, lahko pa zajema policijsko zaščito, zaščito vaše anonimnosti (podatki o vašem imenu, kraju rojstva, domačem naslovu in naslovu delovnega mesta, poklicu, starosti itd. bodo izbrisani iz vseh pisnih evidenc) ali celo spremembo identitete in premestitev v drugo državo. Zahtevate lahko pričanje z uporabo avdiovizualne tehnologije. Če delate za javno agencijo, lahko zahtevate tudi začasno ali stalno premestitev na drugo delovno mesto. Za uvedbo zaščitnih ukrepov je potrebno vaše soglasje, vašo svobodo pa omejujejo le, kolikor je potrebno za vašo varnost; ukrepi se lahko odpravijo, če tako pisno zahtevate ali ne sodelujete pri zagotavljanju njihove uspešnosti (člen 9 zakona št. 2928/2001 o zaščiti prič).

Če ste žrtev nasilja v družini, policijski uradniki, ki obravnavajo vašo zadevo, nikakor ne smejo razkriti vaše identitete, identitete storilca, vašega domačega naslova ali kakršnih koli drugih informacij, ki bi lahko razkrile vašo identiteto (člen 20 zakona št. 3500/2006).

Kot žrtev lahko pisno zaprosite za ukrepe za preprečevanje kakršnega koli stika med vami ali vašimi družinskimi člani in storilcem na krajih, kjer se izvaja kazenski postopek. Vašo prošnjo kadar koli med postopkom obravnava senat treh sodnikov na sodišču prve stopnje (trimelés plimmeleiodikeío) v kraju, kjer poteka kazenski postopek, in sicer s hitrim postopkom za kazniva dejanja, pri katerih je bil storilec zaloten.

(Člen 65 zakona št. 4478/2017 o pravici do izogibanja stiku med žrtvijo in storilcem (člen 19 Direktive 2012/29/EU)).

Zadnja posodobitev: 24/06/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko to prijavite državnemu tožilcu ali policiji z vložitvijo prijave kaznivega dejanja (énklisi ali mínysi). (Strogo rečeno, énklisi je prijava kaznivega dejanja, ki jo vloži žrtev sama. V nekaterih primerih se kazenski postopek začne le, če je vložena taka prijava (na primer pri kaznivih dejanjih zoper čast in ugled osebe). Mínysi je prijava kaznivega dejanja, ki jo vloži oseba, ki ni žrtev, in sicer v primeru kaznivih dejanj, ki jih organi lahko preganjajo na svojo pobudo ne glede na to, ali žrtev vloži prijavo ali ne. V praksi pa se izraz mínysi uporablja za obe vrsti prijav. Ob prijavi kaznivega dejanja ne glede na vrsto prijave, ki je vložena pri državnem tožilstvu, se tej dodeli edinstvena številka vpisa v register prijav, ki se imenuje arithmós vivlíou minýseon – izraz, ki vsebuje izraz minýsi).

Lahko tudi prosite drugo osebo, da v vašem imenu prijavi kaznivo dejanje. V takem primeru morate podpisati pisno izjavo (dílosi ali exousiodótisi), v kateri navedete osebo, ki bo v vašem imenu vložila prijavo. Taka izjava nima standardizirane oblike, treba pa jo je podpisati pred uradnikom organa osrednje ali lokalne uprave ali pred odvetnikom (lahko tudi pred svojim odvetnikom, če ga že imate), ki overi vaš podpis. Oseba, ki v vašem imenu prijavi kaznivo dejanje, je lahko odvetnik ali druga oseba, ki ji zaupate. Če je zadeva taka, da mora kaznivo dejanje prijaviti žrtev, ta pa je mrtva, se pravica do vložitve prijave prenese na njenega preživelega zakonca in otroke ali na njene starše (člen 118(4) zakonika o kazenskem postopku (Kódikas Poinikís Dikonomías). Če je žrtev umrla zaradi kaznivega dejanja, se lahko navedene osebe tudi v svojem imenu pridružijo kazenskemu postopku kot civilne stranke, ki zahtevajo odškodnino za bolečine in trpljenje, ki jim je bilo povzročeno.

Kaznivo dejanje lahko prijavite ustno ali pisno. Če se ga odločite prijaviti ustno, uradnik, ki sprejme vašo prijavo, to zapiše.

Za vložitev prijave morate plačati takso; njen znesek se redno prilagaja na podlagi skupne odločbe ministra za finance in ministra za pravosodje, preglednost in človekove pravice. V izjemnih primerih se vam lahko dovoli plačilo takse po vložitvi prijave, vsekakor pa morate to storiti v treh dneh. Če takse ne plačate, se vaša prijava zavrže kot nesprejemljiva. Če ste upravičeni do pravne pomoči, ste takse oproščeni. Oproščeni ste je tudi, če ste žrtev kaznivega dejanja zoper spolno svobodo ali finančnega izkoriščanja spolnega življenja, nasilja v družini ali diskriminacije na podlagi rase (člena 81A in 361B kazenskega zakonika (Poinikós Kódikas)) ali če je bilo kršeno enako obravnavanje (člen 46(2) zakonika o kazenskem postopku).

V primeru kaznivih dejanj, ki se lahko preganjajo na pobudo organov ne glede na to, ali je žrtev to zahtevala, ni roka za prijavo kaznivega dejanja, razen pri srednje hudih kaznivih dejanjih (plimmelímata), ki zastarajo po petih letih. V nekaterih primerih se lahko kaznivo dejanje preganja le, če vi kot žrtev, ki vas je kaznivo dejanje prizadelo, zahtevate uvedbo kazenskega postopka. V takih primerih morate prijavo kaznivega dejanja vložiti v treh mesecih od dneva, ko ste izvedeli za kaznivo dejanje in identiteto storilca (če veste, kdo je storilec) (énklisi).

Za prijavo standardna oblika ni določena.

Prijava mora vsebovati naslednje informacije:

  • popolne podatke o vaši identiteti;
  • podatke o storilcu in njegove kontaktne podatke, če jih poznate;
  • podroben opis dejanskega stanja;
  • vse listinske dokaze, ki so na voljo v podporo vaši prijavi;
  • vse priče, katerih zaslišanje predlagate;
  • podatke o vašem odvetniku, če ste ga imenovali.

Če ne razumete ali govorite grško, lahko kaznivo dejanje prijavite v jeziku, ki ga razumete, ali pa prejmete ustrezno jezikovno pomoč, ki je vedno odvisna od pogojev, določenih v zakoniku o kazenskem postopku ali drugih posebnih kazenskih zakonih. Zahtevate lahko brezplačen prevod listin (člen 58 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev ob vložitvi prijave (člen 5 Direktive 2012/29/EU)).

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Ob vložitvi prijave kaznivega dejanja se ji dodeli edinstvena vpisna številka. Z njo lahko spremljate stanje svoje zadeve, tako da preverite register, ki ga vodi tožilstvo, ali se obrnete na pristojni urad za prijave. Zahtevate in dobite lahko tudi potrdilo o stanju zadeve (pistopoiitikó poreías), v katerem se navede trenutna faza postopka.

Če je za vašo zadevo pristojno prvostopenjsko sodišče v Atenah (Protodikeío Athinón), lahko od takrat, ko pride zadeva pred sodišče, vaš odvetnik spremlja njeno stanje na spletišču atenske odvetniške zbornice (Dikigorikós Sýllogos AthinónPovezava se odpre v novem oknuhttp://www.dsa.gr/). Ta možnost žrtvam samim ni na voljo, saj so potrebne poverilnice.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Med sojenjem imate lahko odvetnika, vendar morate za njegove storitve plačati.

Če letni prihodek vaše družine ne presega dveh tretjin letnega minimalnega osebnega prihodka, kot je opredeljen v splošni nacionalni kolektivni pogodbi, se vam brezplačno zagotovi odvetnik, ki pripravi in vloži prijavo kaznivega dejanja ter vas kot civilno stranko zastopa v vseh fazah postopka, če ste žrtev enega od naslednjih kaznivih dejanj: mučenja ali drugega kaznivega dejanja zoper človekovo dostojanstvo (člen 137(A) in (B) kazenskega zakonika); diskriminacije ali neenake obravnave, kaznivega dejanja zoper življenje, osebno svobodo ali spolno svobodo; finančnega izkoriščanja spolnega življenja; kaznivega dejanja zoper premoženje ali premoženjske pravice; telesne poškodbe ali kaznivega dejanja, povezanega z zakonsko zvezo ali družino. Kaznivo dejanje mora biti hudo (kakoúrgima) ali srednje hudo (plimmélima) in spadati v pristojnost senata treh sodnikov prvostopenjskega sodišča (trimeloús plimmeleiodikeío), zanj pa mora biti zagrožena najmanj šestmesečna zaporna kazen (zakon št. 3226/2004 (vladno glasilo 24/Α/ 4/4.2.2004), kakor je bil spremenjen in nadomeščen z zakonom št. 4274/2014.) Vašo prošnjo za pravno pomoč v kazenski zadevi presoja predsedujoči sodnik pri sodišču, kjer teče postopek ali pri katerem se vloži pritožba.

Vaš odvetnik vam pomaga pripraviti in vložiti listine, ki so potrebne, da se postopku pridružite kot civilna stranka, ter vam pomaga ves čas postopka.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če tožilec pri prvostopenjskem sodišču (eisangeléas plimmeleiodikón) izda odločbo, s katero vašo prijavo zavrne, ker je brez pravne podlage, očitno vsebinsko neutemeljena ali ker je sodišče ne more obravnavati, lahko tako odločbo izpodbijate pred pristojnim tožilcem pri pritožbenem sodišču (eisangeléas efetón) (člena 47 in 48 zakonika o kazenskem postopku) v treh mesecih od izdaje take odločbe; navedenega roka ni mogoče podaljšati. Za izpodbijanje odločbe se plača taksa, ki se povrne, če tožilec izpodbijanju ugodi.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

V sodnem postopku lahko sodelujete le, če kot civilna stranka (politikó enágon) od sodišča zahtevate, da vam prisodi odškodnino za izgubo, moralno škodo ali bolečino in trpljenje. Kazenskemu postopku se lahko pridružite kot civilna stranka, če osebno ali prek odvetnika, ki ima za to splošno ali posebno pooblastilo, vložite vlogo pri pristojnem državnem tožilcu, bodisi v svoji prijavi kaznivega dejanja bodisi v ločeni listini, in sicer še pred koncem predsodne preiskave (člen 308 zakonika o kazenskem postopku). Vaš civilni zahtevek se vnese v poročilo, ki se mu priloži pooblastilo odvetniku (člen 83 zakonika o kazenskem postopku). Če v prijavi kaznivega dejanja niste zahtevali pridružitve postopku kot civilna stranka, lahko to še vedno storite pred kazenskim sodiščem (člen 82 zakonika o kazenskem postopku), preden sodišče začne presojo dokazov.

Vaša vloga za pridružitev postopku kot civilna stranka se zavrže kot nesprejemljiva, če ne zajema kratkega opisa zadeve, utemeljitve zahtevka in imenovanja zastopnika na območju krajevne pristojnosti sodišča, če tam nimate stalnega prebivališča. Navedeni zastopnik je upravičen do sprejemanja vseh listin ali obvestil, ki se naslovijo na vas kot civilno stranko (člen 84 zakonika o kazenskem postopku). Če želite kot civilna stranka sodelovati pred kazenskim sodiščem, morate imenovati pooblaščenega odvetnika in v korist države plačati pavšalno takso, ki zajema celoten postopek do izdaje sodbe, zoper katero ni več mogoča pritožba. Znesek takse se redno prilagaja na podlagi skupne odločbe ministra za gospodarske zadeve in finance ter ministra za pravosodje.

Kot civilna stranka ste stranka v postopku in imate več pravic. Udeležujete se lahko vseh narokov pred sodiščem, tudi če so zaprti za javnost, in imate dostop do vseh dokumentov v zadevi. Pred sodiščem lahko predstavite svoje zahteve, vlagate pripombe po zaslišanju prič ter vlagate predloge ali pojasnila o vseh pričanjih ali predstavljenih dokazih (člen 358 zakonika o kazenskem postopku). Prek svojega odvetnika lahko postavljate vprašanja storilcu, pričam in drugim udeležencem (na primer tehničnim strokovnjakom, imenovanim v zadevi). Pozvani boste k pričanju kot priča (vendar ne pod prisego), lahko pa tudi predlagate priče, če o tem sodišče pravočasno obvestite. Lahko zahtevate preložitev naroka ali zamenjavo sodnika.

V vsakem primeru vas lahko sodišče kot žrtev pozove k pričanju kot pričo. V takem primeru se morate zglasiti na sodišču. Med pričanjem kot priča boste imeli priložnost sodišču pojasniti dejstva o kaznivem dejanju. Sodnik vam lahko postavi tudi dodatna vprašanja.

Kakšna je moja uradna vloga v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?
Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Lahko izberete, da se kazenskemu postopku pridružite kot civilna stranka, s čimer postanete stranka v celotnem postopku in dobite precej procesnih pravic, lahko pa le pričate kot ključna priča, kadar kazenski postopek poteka zlasti zaradi kaznivega dejanja, storjenega proti vam. V grškem sodnem sistemu institut zasebnega pregona ne obstaja.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Lahko predložite listine, ki se preberejo pred sodiščem (člen 364 zakonika o kazenskem postopku) in vključijo v spis zadeve, lahko pa tudi pozovete priče in o tem ustrezno obvestite sodišče (člen 326(2-1) zakonika o kazenskem postopku).

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Ves čas postopka se lahko udeležujete javnih narokov, izvajanja dokazov, zagovora obrambe, nagovorov odvetnikov in izreka sodbe.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Kot civilna stranka imate dostop do vsebine spisa zadeve in lahko prejmete kopijo sodbe sodišča.

Zadnja posodobitev: 24/06/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Ob koncu sojenja sodišče obdolženca obsodi ali oprosti, odvisno od predstavljenih dokazov. Če sodišče razglasi obdolženca za nedolžnega, ga oprosti obtožb, in če ste se postopku pridružili kot civilna stranka (politikós enágon), ne odloči o vašem zahtevku za odškodnino ali finančno nadomestilo za moralno škodo ali bolečine in trpljenje. V takem primeru je obdolženec upravičen zoper vas vložiti nasprotno tožbo in zahtevati odškodnino ter povrnitev vseh izdatkov, ki jih je imel v zvezi z zadevo (člen 71 zakonika o kazenskem postopku (Kódikas Poinikís Dikonomías)). Če sodišče obdolženca spozna za krivega, mu izreče sankcijo in odloči o znesku odškodnine, ki jo na podlagi svojega civilnega zahtevka prejmete od obsojenca.

Če sodišče obdolženca oprosti, se lahko zoper sodbo pritožite le, če vam je bila izdana odločba o plačilu odškodnine obdolžencu in povrnitvi njegovih izdatkov, ter le v zvezi s tem (člen 486(1)(b) zakonika o kazenskem postopku). Poleg tega se lahko kot civilna stranka pritožite zoper tisti del sodbe, s katerim je bil vaš zahtevek zavrnjen kot pravno neutemeljen, ali del sodbe, s katerim vam je bilo dodeljeno finančno nadomestilo ali odškodnina (člen 488 zakonika o kazenskem postopku).

Lahko pa tudi državnega tožilca prosite, naj se pritoži zoper sodbo.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Ko začne veljati sodba sodišča, je vaša vloga v kazenskem postopku na splošno končana. Grška zakonodaja žrtvam kaznivih dejanj ne daje nobenih nadaljnjih pravic v fazi izvrševanja kazni. Obstaja le ena izjema: če ste mladoletnik in žrtev kaznivega dejanja zoper osebno in spolno svobodo, imate vse s tem povezane pravice, tudi če se postopku ne pridružite kot civilna stranka, vključno s pravico, da vas državni tožilec obvesti o začasnem ali trajnem odpustu storilca ter vseh začasnih izhodih, ki se mu odobrijo med prestajanjem zaporne kazni (člen 108A zakonika o kazenskem postopku).

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Kot žrtev ste pred kazenskim postopkom, med njim in še razumno obdobje po njem glede na svoje potrebe upravičeni do brezplačne in zaupne splošne ali specialistične podpore in storitev oskrbe. Te pravice se lahko razširijo tudi na vaše družinske člane, odvisno od njihovih potreb in resnosti škode, ki so jo utrpeli zaradi kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno zoper vas. Policija ali kateri koli drug pristojni organ, ki prejme vašo prijavo, vam lahko na vašo zahtevo zagotovi informacije ali vas napoti na: socialne službe lokalne uprave na prvi in drugi stopnji; ustanove za duševno zdravje; domove krajanov (Kéntra Koinótitas); svetovalne centre (symvoulevtiká kéntra) generalnega sekretariata za enakost spolov; podporne strukture nacionalnega centra za družbeno solidarnost (Ethnikó Kéntro Koinonikís Allilengýis); neodvisne urade za zaščito mladoletnih žrtev (Avtotelí Grafeía Prostasías Anílikon Thymáton) pri ministrstvu za pravosodje, preglednost in človekove pravice ali na zasebne organe ter strokovna in prostovoljna združenja. Če ste ženska in žrtev kaznivega dejanja zoper osebno ali spolno svobodo ali kaznivega dejanja finančnega izkoriščanja spolnega življenja, nasilja v družini, trgovine z ljudmi, zvodništva ali kaznivih dejanj na podlagi rasizma, so tudi vaši otroci upravičeni do storitev podpore in oskrbe (člen 61 zakona št. 4478/2017 o pravici do dostopa do storitev podpore in pomoči žrtvam (člen 8 Direktive 2012/29/EU)).

V okviru splošnih storitev podpore in oskrbe se vam lahko med drugim zagotovijo informacije in nasveti glede pravic, ki jih imate kot žrtev, in vaše upravičenosti, da zahtevate odškodnino za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem; informacije o tem, kako lahko v kazenskem postopku sodelujete kot civilna stranka ali priča; informacije o vseh ustreznih specialističnih podpornih službah, ki so na voljo, ali neposredna napotitev nanje; čustvena in psihološka podpora; nasveti o finančnih in praktičnih vprašanjih, ki se nanašajo na kaznivo dejanje; ali nasveti o preprečevanju sekundarne in ponovne viktimizacije, zastraševanja in maščevanja.

Službe za specialistično podporo in oskrbo napotijo žrtve v zatočišča ali jim zagotovijo drugo ustrezno začasno nastanitev, če žrtev potrebuje varen kraj zaradi neposredne nevarnosti sekundarne ali ponovne viktimizacije, zastraševanja ali maščevanja, zagotovijo pa lahko tudi celovito podporo, ki med drugim zajema podporo in svetovanje zaradi travme žrtvam s posebnimi potrebami, kot so žrtve rasističnega ali spolnega nasilja, žrtve nasilja na podlagi identitete ali spola in žrtve nasilja v odnosih z bližnjimi (člen 62 zakona št. 4478/2017 o podpori v okviru storitev za podporo žrtvam (člen 9 Direktive 2012/29/EU)).

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Če ste se kazenskemu postopku pridružili kot civilna stranka, boste v skladu z zadevnimi določbami zakonika o kazenskem postopku kot žrtev na vašo zahtevo obveščeni o poteku kazenskega postopka in brez odlašanja tudi o sodbi. Če ste se kazenskemu postopku pridružili kot civilna stranka, se vam informacije o postopku lahko zagotovijo po e-pošti, osebno ali prek vašega odvetnika (člen 59 zakona št. 4478/2017 o pravici žrtev do prejema informacij o zadevi (člen 6 Direktive 2012/29/EU)).

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Pravico do obveščenosti imate, če pristojni pravosodni organ odpravi ali spremeni začasno odredbo o pridržanju, ali če je storilec trajno odpuščen ali pobegne iz zapora ali če mu je odgovorni uradnik zavoda za prestajanje kazni zapora odobril izhod, vključno z informacijami o vseh ukrepih, ki se lahko sprejmejo za vašo zaščito, če je storilec odpuščen ali pobegne iz zapora. Navedene informacije se vam morajo zagotoviti, če to odobri državni tožilec in če obstaja dejansko ali potencialno tveganje za vašo varnost, pri čemer iz razkritja navedenih informacij ne sme izhajati nikakršno tveganje, da bi storilcu lahko bila povzročena škoda (člen 59 zakona št. 4478/2017 o pravici žrtev do prejema informacij o zadevi (člen 6 Direktive 2012/29/EU)).

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Ne. Lahko pa sodišče zahteva povrnitev škode, povzročene žrtvi s kaznivim dejanjem (člen 100(3a) kazenskega zakonika (Poinikós Kódikas)), kot nadomestno možnost ali osnovni pogoj za izrek pogojne kazni, za katero veljata probacija ali nadzor uradnika socialne službe (epimelitís koinonikís arogís) (člen 100 kazenskega zakonika). Uradnik socialne službe spremlja, ali storilec izpolnjuje zahteve sodišča, in če jih ne, lahko pristojni tožilec od sodišča, ki je odredilo pogojni odpust, zahteva, naj ga prekliče.

Zadnja posodobitev: 24/06/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 - Nadomestilo

Od storilca lahko zahtevate odškodnino z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Civilnopravni zahtevek lahko vložite kot del kazenskega postopka, in sicer med preiskavo ali med sojenjem. Z vložitvijo zahtevka se pridružite kazenskemu postopku kot civilna stranka (politikós enágon). Zahtevate lahko finančno nadomestilo za škodo na vaši lastnini in/ali za moralno škodo ali bolečine in trpljenje. V zahtevek lahko vključite vse stroške, ki ste jih imeli v zvezi z zadevo (stroški odvetnika, stroški sodnih izvršiteljev, potni stroški itd.).

Če sodišče storilca spozna za krivega, mu naloži plačilo odškodnine. V praksi je ta odškodnina najpogosteje simbolična in ne dosega višine dejanske škode, ki ste jo utrpeli. Za preostali del morate vložiti posebno tožbo pri civilnem sodišču.

Druga možnost je, da svoj zahtevek vložite neposredno pri civilnem sodišču. Civilno sodišče storilcu kaznivega dejanja odredi plačilo odškodnine, ki ustreza dejanski škodi, ki vam je nastala.

Če odškodninski zahtevek uveljavljate pred civilnim sodiščem, ga lahko ponovno vložite v okviru kazenskega postopka; zadeva pred civilnim sodiščem bo nato zaključena.

Če ste žrtev naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, ste upravičeni do odškodnine od države. Oglejte si informativni list o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj v Grčiji (na voljo v angleščini, grščini in drugih jezikih) Evropske pravosodne mreže (restorativna pravičnost).

Zadnja posodobitev: 24/06/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Generalni sekretariat za enakost spolov (Genikí Grammateía Isótitas ton Fýlon), ki spada pod ministrstvo za notranje zadeve, vodi svetovalne centre za ženske, ki so žrtve nasilja.

Za pomoč takim ženskam je ustanovil povezano mrežo 62 struktur.

Sestavljajo jo telefon za pomoč ljudem v stiski, ki deluje 24 ur na dan vse dni v tednu (SOS 15900), 40 svetovalnih centrov in 21 hostlov za ženske in njihove otroke.

Služba SOS 15900 je dosegljiva tudi na e-naslovuPovezava se odpre v novem oknusos15900@isotita.gr. Deluje 24 ur na dan vse dni v letu, in sicer v grščini in angleščini. Klic se zaračuna v skladu s cenikom telefonskih klicev v notranjem prometu.

Svetovalni centri ponujajo brezplačno psihosocialno pomoč in pravno svetovanje. Obseg storitev se širi, saj zdaj zajemajo tudi zaposlovanje žensk in skrb za ženske, ki trpijo zaradi več oblik diskriminacije (podpora begunkam, samohranilkam, članicam romske skupnosti itd.). Kontaktne informacije o svetovalnih centrih so na voljo na spletnem naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.womensos.gr/ in na Facebooku: WomenSOS.gr

KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče generalnega sekretariata za enakost spolov: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.isotita.gr/

Raziskovalni center za enakost spolov (Kéntro Erevnón gia Thémata Isótitas)

Raziskovalni center za enakost spolov zagotavlja psihološko pomoč in pravno pomoč žrtvam nasilja v družini ter vodi hostel za ženske, ki so žrtve nasilja, in njihove otroke.

Raziskovalni center za enakost spolov:

  • je organ zasebnega prava, ki je bil ustanovljen leta 1994, nadzoruje pa ga generalni sekretariat za enakost spolov;
  • združuje regionalne in lokalne službe, ki zagotavljajo psihološko in pravno pomoč žrtvam nasilja v družini;
  • zagotavlja brezplačno psihološko in pravno pomoč;
  • zagotavlja informacije, nasvete in podporo ženskam, ki se spoprijemajo s težavami pri zaposlovanju in socialno izključenostjo;
  • v sodelovanju z atensko prefekturo že od leta 1993 vodi hostel za ženske, ki so žrtve nasilja, in njihove otroke.
  • KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttps://kethi.gr/

Nacionalni center za družbeno solidarnost (Ethnikó Kéntro Koinonikís Allilengýis)

Nacionalni center za družbeno solidarnost vodi mrežo, ki zagotavlja socialno podporo posameznikom, družinam in družbenim skupinam, ki se spoprijemajo s psihosocialnimi težavami ali potrebujejo takojšnjo socialno podporo.

Nacionalni center za družbeno solidarnost:

  • je organ zasebnega prava s sedežem v Atenah, ki ga nadzoruje ministrstvo za delo, socialno varnost in družbeno solidarnost.
  • Zajema naslednje službe:
  • neposredno telefonsko številko 197 za socialno pomoč, ki je namenjena vsem državljanom in deluje 24 ur na dan vse dni v tednu. Klici so brezplačni;
  • nacionalno telefonsko številko za pomoč otrokom 1107, ki odgovarja na vprašanja v zvezi z otroki in deluje 24 ur na dan vse dni v tednu;
  • centre za socialno podporo v Atenah, Pireju in Solunu;
  • hostle za državljane, ki se spoprijemajo z resnimi socialno-finančnimi težavami, na območju Atike;
  • na območju Atike in Soluna vodi zatočišča za ogrožene ženske in njihove otroke.
  • Obseg storitev, ki se zagotavljajo:
  • nasveti in informacije o vprašanjih s področja socialnega varstva,
  • socialna in psihološka podpora posameznikom in družinam, zagotavljanje zatočišč ogroženim ženskam in njihovim otrokom (predvsem žrtvam nasilja v družini in trgovine z ljudmi),
  • kratkotrajna nastanitev za osebe, ki se spoprijemajo s krizo ali imajo hude socialne težave,
  • sodelovanje in mediacija za lajšanje dostopa do storitev družbene solidarnosti, ki jih zagotavljajo druge organizacije.
  • Nazadnje, center zagotavlja skupine za hitro psihosocialno pomoč, ki jih sestavljajo predvsem psihologi in socialni delavci, delujejo pa v primerih naravnih nesreč (potresi, poplave, požari), nesreč, ladijskih nesreč z veliko žrtvami in v vseh krizah, ki zajemajo večje število ljudi in v katerih se presodi, da je potrebna prisotnost teh skupin.

KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.ekka.org.gr/

Medicinski rehabilitacijski center za žrtve mučenja (Iatrikó Kéntro Apokatástasis Thymáton Vasanistiríon)

Medicinski rehabilitacijski center za žrtve mučenja zagotavlja rehabilitacijski center za žrtve mučenja in njihove družine; grške in tuje zdravstvene delavce usposablja za obravnavo in zdravljenje žrtev mučenja, izvaja znanstvene raziskave ter zagotavlja spodbude za raziskovanje mučenja in njegovih posledic.

Medicinski rehabilitacijski center za žrtve mučenja:

  • zagotavlja rehabilitacijski center za žrtve mučenja in njihove družine;
  • grške in tuje zdravstvene delavce usposablja za obravnavo in zdravljenje žrtev mučenja;
  • prispeva k širokemu razširjanju znanja o izvajanju mučenja in njegovih različnih oblikah ter o možnostih rehabilitacije žrtev mučenja;
  • izvaja znanstvene raziskave ter zagotavlja spodbude za raziskovanje mučenja in njegovih posledic;
  • vodi in razvija informacijski (dokumentacijski) center;
  • z izpolnjevanjem navedenih ciljev prispeva k preprečevanju mučenja.

KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mrct.org/

Raziskovalni in podporni center za žrtve grdega ravnanja in socialne izključenosti (Kéntro Érevnas kai Ypostírixis Thymáton Kakopoíisis kai Koinonikoú Apokleismoú)

Raziskovalni in podporni center za žrtve grdega ravnanja in socialne izključenosti zagotavlja zdravstveno, psihološko, socialno in pravno podporo žrtvam mučenja in organiziranega nasilja, grdega ravnanja in socialne izključenosti.

Raziskovalni in podporni center za žrtve grdega ravnanja in socialne izključenosti:

  • je nepridobitno združenje zasebnega prava;
  • zagotavlja zdravstveno, psihološko, socialno in pravno podporo žrtvam mučenja in organiziranega nasilja, grdega ravnanja in socialne izključenosti;
  • ozavešča o vprašanjih človekovih pravic ter razširja znanje o pojavih nasilja in socialne izključenosti ter metodah za spoprijemanje z njimi v Grčiji in tujini;
  • zagotavlja humanitarno pomoč družbenim skupinam, ki so bile žrtev organiziranega nasilja, mučenja, grdega ravnanja in socialne izključenosti, v Grčiji in tujini;
  • izvaja znanstvene raziskave o nasilju in mučenju, grdem ravnanju in socialni izključenosti;
  • prispeva k preprečevanju mučenja, grdega ravnanja in socialne izključenosti.


KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.cvme.gr/

Grški svet za begunce (Ellinikó Symvoúlio gia tous Prósfyges)

Grški svet za begunce je nevladna organizacija, ki z različnimi psihosocialnimi in pravnimi storitvami podpira begunce in prosilce za azil v Grčiji.

Grški svet za begunce:

  • je nevladna organizacija, ustanovljena leta 1989, ki podpira begunce in prosilce za azil v Grčiji;
  • v Grčiji z različnimi psihosocialnimi in pravnimi storitvami pomaga beguncem pri vključevanju;
  • je edina grška nevladna in nepridobitna organizacija, ki se ukvarja izključno z osebami, ki v Grčiji prosijo za azil in se štejejo za begunce;
  • pri ministrstvu za zunanje zadeve ter ministrstvu za zdravje in družbeno solidarnost je registrirana kot posebna dobrodelna organizacija;
  • je ena od šestih nevladnih organizacij v Grčiji, ki varujejo človekove pravice, in članica nacionalne komisije za človekove pravice (Ethnikí Epitropí gia ta Dikaiómata tou Anthrópou);
  • je izvedbena partnerica visokega komisarja Združenih narodov za begunce ter članica Evropskega sveta za begunce in izgnance.

KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gcr.gr/

Grški Helsinški monitor (Ellinikó Paratiritírio ton Symfonión tou Elsínki)

Grški Helsinški monitor v Grčiji spremlja vprašanja človekovih pravic, objavlja članke o njih in lobira.

Grški Helsinški monitor:

  • je bil ustanovljen leta 1992;
  • je grški član Mednarodne helsinške federacije za človekove pravice;
  • v Grčiji in občasno tudi na Balkanu spremlja vprašanja človekovih pravic, objavlja članke o njih in lobira;
  • sodeluje pri spremljanju in pogosto tudi usklajuje spremljanje grških in balkanskih medijev glede stereotipov in sovražnega govora, pripravlja podrobna letna poročila, vzporedna/neuradna poročila organom Združenih narodov ter specializirana poročila o grdem ravnanju ter etničnih, etnično-jezikovnih, verskih in priseljenskih skupnostih.

KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://cm.greekhelsinki.gr/

Grška sekcija organizacije Amnesty International (Diethnís Amnistía Ellinikó Tmíma)

Organizacija Amnesty International naslavlja vlade, medvladne organizacije, oborožene politične skupine, družbe in druge nedržavne akterje ter sistematično in nepristransko preiskuje posamezne primere in vzorce zlorab človekovih pravic.

Organizacija Amnesty International:

  • je globalno, neodvisno gibanje prostovoljcev, ki si prizadevajo za varstvo človekovih pravic;
  • zagovarja zapornike vesti, nasilja in revščine;
  • si prizadeva za končanje nasilja nad ženskami;
  • si prizadeva za ukinitev smrtne kazni, mučenja in omejitev svobode, uvedenih v imenu tako imenovane vojne proti terorizmu;
  • se spoprijema z diskriminacijo beguncev, priseljencev, manjšin in zagovornikov človekovih pravic.

KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.amnesty.org.gr/

Zadnja posodobitev: 24/06/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Španija

V skladu z zakonom št. 4/2015 z dne 27. aprila 2015 se za žrtev kaznivega dejanja štejejo fizične osebe, zoper katere je bilo kaznivo dejanje storjeno v Španiji ali se to v Španiji preganja, ne glede na njihovo državljanstvo, polnoletnost ali pravico do zakonitega prebivanja.

a) Neposredna žrtev je fizična oseba, ki je utrpela osebno ali premoženjsko škodo, zlasti telesno ali duševno okvaro, duševne bolečine ali gospodarsko izgubo, ki je neposredno povzročena s storitvijo kaznivega dejanja.

b) Posredna žrtev, v primeru smrti ali izginotja, ki je neposredna posledica kaznivega dejanja, razen če ne gre za storilca kaznivega dejanja:

1.ºZakonec žrtve, razen če nista bila razvezana, otroci žrtve ali zakonca žrtve, če nista bila razvezana, ki so v trenutku smrti ali izginotja živeli skupaj z žrtvijo; oseba, ki je bila do smrti ali izginotja žrtve z njo v podobnem čustvenem razmerju, ali njeni otroci, ki so v trenutku smrti ali izginotja živeli skupaj z žrtvijo; starši ali družinski člani do tretjega kolena v ravni ali stranski črti, za katere je bila žrtev odgovorna, ali osebe, ki so bile v skrbništvu ali varuštvu žrtve.

2.ºKadar ne obstaja nobena od naštetih oseb, drugi sorodniki v ravni črti in sorojenci, pri čemer se prednost daje osebi, ki je zakoniti zastopnik žrtve.

  • Temeljne pravice žrtve: vsaka žrtev ima pravico do zaščite, informacij, podpore, pomoči in skrbi ter do aktivnega sodelovanja v kazenskem postopku, pravico do spoštljivega, korektnega, individualnega in nediskriminatornega obravnavanja od njenega prvega stika z organi ali uslužbenci, pri posredovanju služb za pomoč in podporo žrtvam, v celotnem kazenskem postopku in ustrezno obdobje po njegovem zaključku, ne glede na to, ali storilca kaznivega dejanja pozna in ne glede na izid postopka.
  • Kontaktni podatki: služba za pomoč žrtvam.

Kot žrtvi kaznivega dejanja vam predpisi zagotavljajo določene individualne pravice pred postopkom, med njim ali po koncu postopka.

V Španiji se kazenski postopek začne s preiskavo kaznivega dejanja, ki jo izvede kriminalistična policija pod nadzorom preiskovalnega sodnika. Po končani preiskavi preiskovalni sodnik zadevo preda tožilstvu, ki odloči o naslednjih korakih. Če dokazi zoper domnevnega storilca kaznivega dejanja niso zadostni, da bi tožilstvo vložilo obtožnico, preiskovalni sodnik postopek ustavi. V nasprotnem primeru se zadeva predloži pristojnemu sodišču.

Med postopkom sodišče pretehta dokaze in odloči, če je obtoženec kriv ali ne. Če je spoznan za krivega, mu sodišče izreče kazen. Kazenski postopek se lahko nadaljuje s pravnimi sredstvi pred sodiščem višje stopnje.

Kot žrtev lahko v kazenskem postopku sodelujete kot priča ali pa imate pomembnejšo vlogo kot zasebni tožilec in tako kot stranka v postopku uživate dodatne pravice. V vsakem primeru bo v skladu s členom 124 španske ustave državno tožilstvo varovalo interese žrtev v celotnem postopku.

Žrtvam kaznivih dejanj, ki so povezana z nasiljem na podlagi spola, pomaga specializirani odvetnik od prvih procesnih dejanj dalje. Po reformi sistemskega zakona o sodiščih (LOPJ) s sistemskim zakonom št. 7/2015 bodo sodišča za nasilje proti ženskam obravnavala tudi kršitve zasebnosti, pravice do osebne podobe in dostojanstva žensk ter kazniva dejanja kršitve kazni ali varnostnih ukrepov.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 11/03/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov (tj. policija, državni tožilec) po tistem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar preden ga prijavim?

Na splošno imate kot žrtev pravico do zaščite, informacij, podpore, pomoči in oskrbe od prvega stika z organi ali uradniki in med prejemanjem storitev za pomoč in podporo, ki jih zagotavljajo službe javne uprave, in sicer že pred prijavo kaznivega dejanja.

Organe ali uradnike, na katere se najprej obrnete, lahko prosite, naj vas napotijo k uradom za podporo žrtvam kaznivih dejanj (Oficinas de Asistencia a las Víctimas del delito), kjer prejmete brezplačno in zaupno pomoč, tudi če prej niste prijavili kaznivega dejanja.

Od prvega stika z organi in uradniki vas lahko spremlja tudi oseba po vaši izbiri.

Poleg tega imate kot žrtev pravico, da razumete vsa dejanja, ki jih je treba opraviti po prijavi kaznivega dejanja, vključno z informacijami pred vložitvijo prijave, ter da ste tudi vi v teh dejanjih razumljeni; tolmačenje je zagotovljeno v pravno priznanih znakovnih jezikih, prav tako podpora ustnemu sporazumevanju, kadar je to potrebno.

Vsa komunikacija, ustna in pisna, poteka v jasnem, preprostem in dostopnem jeziku, pri čemer se upoštevajo vaše osebne značilnosti in potrebe, zlasti če imate kakršno koli senzorno invalidnost, umsko ali duševno prizadetost ali ste mladoletnik.

Informacije, do katerih ste kot žrtev upravičeni in ki se vam zagotovijo od prvega stika z organi ali uradniki ter med prejemanjem storitev za pomoč in podporo, se nanašajo predvsem na:

  • postopek prijave kaznivega dejanja ter pridobitve nasveta in pomoči odvetnika, in če je ustrezno, pogoje, pod katerimi jih je mogoče prejeti brezplačno;
  • ukrepe pomoči in podpore, ki so vam na voljo, in sicer zdravstvene, psihološke ali materialne, ter postopek za njihovo pridobitev;
  • možnost zahtevati zaščitne ukrepe, in kadar je ustrezno, postopek v ta namen;
  • odškodnino, do katere ste morda upravičeni, in kadar je ustrezno, postopek za vložitev zahtevka;
  • storitve restorativne pravičnosti, ki so na voljo, kadar je to pravno mogoče;
  • primere, v katerih lahko zahtevate povrnitev stroškov postopka, in kadar je ustrezno, postopek za vložitev zahtevka.

Če potrebujete tolmačenje in prevajanje, lahko prejmete tudi informacije o teh storitvah ter razpoložljivih komunikacijskih pripomočkih in storitvah.

Če ne prebivate v Španiji, ste upravičeni do informacij o tem, kako uveljavljati svoje pravice.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če ste žrtev kaznivega dejanja in prebivate v Španiji, lahko kazniva dejanja, storjena v drugih državah Evropske unije, prijavite španskim organom.

Če se španski organi odločijo, da preiskave ne bodo nadaljevali zaradi nepristojnosti, prijavo takoj posredujejo pristojnim organom države, v kateri so bila dejanja storjena, ter vas o tem obvestijo kot vložnika prijave.

Če ste državljan države članice EU in imate običajno prebivališče v Španiji, kaznivo dejanje, katerega žrtev ste, pa je bilo storjeno v drugi državi članici EU (žrtev kaznivega dejanja v čezmejnih primerih), se lahko obrnete na urade za podporo žrtvam kaznivih dejanj, ti pa vam lahko zagotovijo informacije o pravnih postopkih, ki jih je treba izvesti v državi, kjer je bilo kaznive dejanje storjeno, ter odškodnini, do katere ste morda upravičeni. Če gre za kaznivo dejanje terorizma, se lahko obrnete na generalni direktorat ministrstva za notranje zadeve za podporo žrtvam terorizma (Dirección General de Apoyo a las Víctimas del Terrorismo del Ministerio del Interior).

Če ste državljan, ki ne prebiva v Španiji, in ne govorite špansko ali ustreznega regionalnega jezika, imate pravico do brezplačnega tolmačenja. Policija vam lahko zagotovi obrazec za prijavo kaznivega dejanja v vašem jeziku ter osebni ali telefonski dostop do tolmača. Sodišča imajo službo za tolmačenje, ki se usklajuje z uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj. Če ne prebivate v Španiji, ste poleg tega upravičeni do informacij o tem, kako uveljavljati svoje pravice.

Če ste v eni državi članici zaščitena oseba na podlagi odredbe o zaščiti, lahko zahtevate izdajo evropske odredbe o zaščiti. Država članica, v katero potujete ali se selite, bo s poenostavljenim in hitrim postopkom sprejela nov zaščitni ukrep, na podlagi katerega vam bo zagotovljena zaščita.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ob prijavi kaznivega dejanja ste upravičeni do ustrezno overjene kopije prijave. Upravičeni ste tudi do brezplačne jezikovne pomoči in pisnega prevoda kopije prijave, ki ste jo vložili, če ne govorite ali razumete nobenega od uradnih jezikov kraja, v katerem je bilo kaznivo dejanje prijavljeno.

Upravičeni ste tudi do informacij o:

  • ukrepih oskrbe in podpore, ki so vam na voljo, in sicer zdravstvenih, psiholoških ali materialnih, ter postopku za njihovo pridobitev, če je potrebno in ustrezno vključno z informacijami o možnostih pridobitve alternativne nastanitve;
  • pravici pričati pred organi, ki vodijo preiskavo;
  • možnosti zahtevati zaščitne ukrepe, in kadar je ustrezno, postopku v ta namen;
  • odškodnini, do katere ste morda upravičeni, in kadar je ustrezno, postopku za vložitev zahtevka;
  • storitvah tolmačenja in prevajanja, ki so na voljo;
  • komunikacijskih pripomočkih in storitvah, ki so na voljo;
  • postopkih, s katerimi lahko uveljavljate svoje pravice, če ne prebivate v Španiji;
  • pritožbah, ki jih lahko vložite zoper katero koli sodno odločbo, ki po vašem mnenju ni skladna z vašimi pravicami;
  • kontaktnih podatkih organa, ki vodi postopek, in komunikacijskih kanalih, ki jih lahko uporabite v stikih z njim;
  • storitvah restorativne pravičnosti, ki so na voljo, kadar je to pravno mogoče;
  • primerih, v katerih lahko zahtevate povrnitev stroškov postopka, in kadar je ustrezno, postopku za vložitev zahtevka;
  • pravici zahtevati obveščanje o nekaterih odločitvah v postopku, kot so med drugim odločitev, da se kazenski postopek ne začne, pravnomočna sodba v postopku, odločba o izreku zaporne kazni ali naknadni izpustitvi storilca, o morebitnem pobegu storilca iz pridržanja ter odločitvah katerega koli pravosodnega organa ali zavoda za prestajanje kazni zapora, ki se nanašajo na osebe, obsojene za nasilna kazniva dejanja ali kazniva dejanja, storjena z zastraševanjem, ki pomenijo tveganje za vašo varnost.

Poleg tega ste obveščeni o datumu, času in kraju sojenja ter vsebini obtožnice zoper storilca.

Če ste žrtev kaznivega dejanja nasilja na podlagi spola, boste obveščeni o odločbah o izreku zaporne kazni oziroma naknadni izpustitvi storilca ter njegovem morebitnem pobegu iz pridržanja, poleg tega pa tudi o odločbah o odobritvi osebnih previdnostnih ukrepov ali spremembi že dogovorjenih ukrepov, kadar je njihov namen zagotavljanje vaše varnosti, pri čemer vam teh ukrepov ni treba zahtevati, razen v primerih, ko izrazite željo, da takih obvestil ne želite prejemati.

Omogočen vam bo tudi brezplačen in zaupen dostop do storitev pomoči in podpore uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj. Na te urade ste lahko napoteni po potrebi, odvisno od teže kaznivega dejanja, ali če tako zahtevate.

Če so zadevna kazniva dejanja povzročila posebno veliko škodo, lahko javna uprava in uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj tudi vašim družinskim članom odobrijo pravico dostopa do storitev pomoči in podpore. V ta namen se kot družinski člani štejejo osebe, ki so z vami povezane na podlagi zakonske zveze ali podobnega razmerja, in sorodniki do drugega kolena (stari starši, sorojenci in vnuki).

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Če ste državljan, ki ne prebiva v Španiji, in ne govorite špansko ali ustreznega regionalnega jezika, imate pravico do brezplačnega tolmačenja. Policija vam lahko zagotovi obrazec za prijavo kaznivega dejanja v vašem jeziku ter osebni ali telefonski dostop do tolmača. Sodišča imajo službo za tolmačenje, ki se usklajuje z uradom za podporo žrtvam kaznivih dejanj.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj vam zagotovijo informacije o vaši pravici do brezplačne jezikovne pomoči in pisnega prevoda kopije prijave, če ne govorite ali razumete nobenega od uradnih jezikov v kraju, kjer prijavite kaznivo dejanje.

Zlasti ste upravičeni do:

  • brezplačne pomoči tolmača, ki govori jezik, ki ga razumete, kadar pričate pred sodnikom, javnim tožilcem ali policijskimi uradniki med preiskavo ali kadar pričate kot priča na sojenju ali kateri koli javni obravnavi.

Tako pravico imate tudi, če imate okvaro sluha ali govora;

  • brezplačnega prevoda nekaterih odločb v postopku, med katerimi so na primer odločba, da se kazenski postopek ne začne, pravnomočna sodba v postopku in odločba o izreku zaporne kazni ali naknadni izpustitvi storilca, informacij o morebitnem pobegu storilca iz pridržanja, odločb katerega koli pravosodnega organa ali zavoda za prestajanje kazni zapora, ki se nanašajo na osebe, obsojene za nasilna kazniva dejanja ali kazniva dejanja, storjena z zastraševanjem, ki pomenijo tveganje za vašo varnost, ter odločbe o zaključku preiskave.

Zahtevate lahko, naj prevod zajema tudi kratek povzetek obrazložitve odločbe;

  • brezplačnega prevoda vseh informacij, ki so za vas bistvenega pomena, da lahko sodelujete v kazenskem postopku. V ta namen lahko predložite obrazloženo zahtevo, da se določena listina šteje za bistveno;
  • informacij o datumu, času in kraju sojenja v jeziku, ki ga razumete.

Pomoč tolmača se lahko zagotovi prek videokonference ali katerega koli telekomunikacijskega medija, razen če sodnik ali sodišče po uradni dolžnosti ali na zahtevo ene od strank ne zahteva fizične prisotnosti tolmača zaradi varstva vaših pravic.

Pisni prevod listin se lahko izjemoma nadomesti z ustnim povzetkom njihove vsebine v jeziku, ki ga razumete, da se zagotovi poštenost postopka.

Če želite tolmačenje ali prevod dejanj policije in vam to ni zagotovljeno, lahko vložite pritožbo pri preiskovalnem sodniku. Šteje se, da je bila pritožba vložena, ko izrazite nestrinjanje z zavrnitvijo zahtevanega tolmačenja ali prevoda.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Na splošno imate kot žrtev pravico do zaščite, informacij, podpore, pomoči in oskrbe od prvega stika z organi ali uradniki in med prejemanjem storitev za pomoč in podporo, ki jih zagotavljajo službe javne uprave, in sicer že pred prijavo kaznivega dejanja.

Organe ali uradnike, na katere se najprej obrnete, lahko prosite, naj vas napotijo k uradom za podporo žrtvam kaznivih dejanj, kjer prejmete brezplačno in zaupno pomoč, tudi če prej niste prijavili kaznivega dejanja.

Od prvega stika z organi in uradniki vas lahko spremlja tudi oseba po vaši izbiri.

Poleg tega imate kot žrtev pravico, da razumete vsa dejanja, ki jih je treba opraviti po prijavi kaznivega dejanja, vključno z informacijami pred vložitvijo prijave, ter da ste tudi vi v teh dejanjih razumljeni; tolmačenje je zagotovljeno v pravno priznanih znakovnih jezikih, prav tako podpora ustnemu sporazumevanju, kadar je to potrebno.

Vsa komunikacija, ustna in pisna, poteka v jasnem, preprostem in dostopnem jeziku, pri čemer se upoštevajo vaše osebne značilnosti in potrebe, zlasti če imate kakršno koli senzorno invalidnost, umsko ali duševno prizadetost ali ste mladoletnik.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Če ste žrtev kaznivega dejanja, imate pravico do brezplačnih in zaupnih storitev pomoči in podpore, ki jih zagotavljajo službe javne uprave, ter tistih, ki jih zagotavljajo uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj so javne multidisciplinarne službe, ki jih je vzpostavilo ministrstvo za pravosodje za brezplačno zadovoljevanje potreb žrtev.

Uradi so v vseh Povezava se odpre v novem oknuavtonomnih skupnostih, skoraj vseh prestolnicah provinc in drugih mestih.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo celovito, usklajeno in strokovno podporo žrtvam kaznivih dejanj, tako da zadovoljijo njihove posebne pravne, psihološke in socialne potrebe.

Če ste žrtev terorizma, se lahko obrnete na urad nacionalnega višjega sodišča za podporo in obveščanje žrtev terorizma (Oficina de Información y Asistencia a Víctimas del Terrorismo de la Audiencia Nacional), na svojo željo pa lahko tudi na urad za podporo žrtvam kaznivih dejanj v vaši provinci. Urad za podporo žrtvam kaznivih dejanj se bo nato uskladil z uradom nacionalnega višjega sodišča za podporo in obveščanje žrtev terorizma.

Pravica dostopa velja tudi med prejemanjem storitev za pomoč in podporo, in kadar je ustrezno, storitev restorativne pravičnosti, ves čas kazenskega postopka in ustrezno obdobje po njegovem zaključku, in to ne glede na to, ali je identiteta storilca znana, in ne glede na izid postopka, zajema pa tudi čas pred prijavo kaznivega dejanja.

Če so zadevna kazniva dejanja povzročila posebno veliko škodo, lahko javna uprava in uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj tudi vašim družinskim članom odobrijo pravico dostopa do storitev pomoči in podpore. V ta namen se kot družinski člani štejejo osebe, ki so z vami povezane na podlagi zakonske zveze ali podobnega razmerja, in sorodniki do drugega kolena (stari starši, sorojenci in vnuki).

Če imate mladoletne otroke ali ste mladoletnik, katerega skrbnica je ženska, ki je bila žrtev nasilja na podlagi spola, ali druga oseba, ki je bila žrtev nasilja v družini, oziroma če ste bili dodeljeni v vzgojo in varstvo taki žrtvi, ste upravičeni do posebne pomoči in zaščitnih ukrepov, določenih z zakonom.

Če ste žrtev terorističnega kaznivega dejanja ali nasilja na podlagi spola ali ste mladoletnik, imate poleg tega tudi pravice na podlagi posebne zakonodaje, ki se nanaša na posamezno vrsto kaznivega dejanja.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Ob prijavi kaznivega dejanja bodo uradniki državne policije, in kadar je ustrezno, policija avtonomnih skupnosti, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, opravili začetno individualno oceno vašega primera, da se opredelijo vaše potrebe glede zaščite in po potrebi ugotovi vaš status ranljive žrtve. Med to začetno oceno prejmete informacije o možnosti obiska urada za podporo žrtvam kaznivih dejanj.

Vsak organ ali uradnik, s katerim imate stik, vas mora po potrebi napotiti na urad za podporo žrtvam kaznivih dejanj, odvisno od teže kaznivega dejanja, kadar sami tako zahtevate, pa v vsakem primeru.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Dostop do storitev pomoči in podpore, ki jih zagotavljajo službe javne uprave, in tistih, ki jih zagotavljajo uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj, je vedno zaupen.

Informacije, ki jih razkrijete policijskim uradnikom ali kateremu koli organu ali uradniku, ki vam pomaga od prvega trenutka, se lahko posredujejo le drugim službam za pomoč in podporo, kot so uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj, a le ob vaši vnaprejšnji in informirani privolitvi.

Službe za podporo žrtvam lahko informacije, ki jih prejmejo o vas, posredujejo tretjim osebam le ob vaši vnaprejšnji in informirani privolitvi.

V okviru pravosodja sodniki, sodišča, javni tožilci ter drugi organi in uradniki, ki vodijo kazensko preiskavo, ter vsi drugi, ki so kakor koli vključeni v postopek ali sodelujejo v njem, sprejmejo potrebne ukrepe v skladu z zakonom za zaščito vaše zasebnosti in zasebnosti vaših družinskih članov ter zlasti za preprečitev razširjanja informacij, ki bi lahko razkrile vašo identiteto, če ste mladoletna žrtev ali invalid in potrebujete posebno zaščito.

Poleg tega lahko pravosodni organ prepove pridobitev, razkritje ali objavo vaših podob ali podob vaših družinskih članov, zlasti če ste mladoletna žrtev ali invalid in potrebujete posebno zaščito.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Vsaka žrtev ima pravico do brezplačnega in zaupnega dostopa do storitev pomoči in podpore uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj.

Za dostop do storitev pomoči in podpore kaznivega dejanja prej ni treba prijaviti.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Organi in uradniki, ki vodijo preiskavo, pregon in sojenje za kazniva dejanja, sprejmejo potrebne zakonsko določene ukrepe za zaščito življenja žrtve in njenih družinskih članov, njihove duševne in fizične dobrobiti, svobode, varnosti, spolne svobode in nedotakljivosti ter za ustrezno zaščito njihove zasebnosti in dostojanstva, zlasti kadar dajejo izjave ali morajo pričati pred sodiščem.

Javni tožilec mora zlasti zagotoviti uresničitev te upravičenosti do zaščite v primeru mladoletnih žrtev, pri čemer sprejme ustrezne ukrepe v korist žrtev, kadar je to potrebno, da se prepreči ali zmanjša škoda, ki bi jim lahko nastala zaradi vodenja postopka.

Če ste mladoletna žrtev ali žrtev invalid (torej žrtev, ki potrebuje posebno zaščito), je mogoče urediti, da dokaze še pred sojenjem proučijo strokovnjaki in da se razgovor z vami posname v posebni sobi, opravi pa ga posebej usposobljena skupina.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Vaše posebne okoliščine se ocenijo, da se opredelijo zaščitni ukrepi, ki jih je treba sprejeti.

Za oceno in odločanje o navedenih ukrepih so odgovorne naslednje osebe:

  • med preiskavo kaznivega dejanja preiskovalni sodnik ali sodnik, ki se ukvarja z nasiljem nad ženskami, ne da bi to vplivalo na začasno oceno in odločitev, ki jo mora opraviti in sprejeti:
  • javni tožilec med preiskavo ali postopkom glede mladoletnih žrtev, ali
  • policisti, vključeni v začetno fazo preiskave;
  • med sojenjem sodnik ali sodišče, ki obravnava zadevo.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Da, saj se vedno najprej ocenijo vaše posebne okoliščine, da se opredelijo zaščitni ukrepi, ki jih je treba sprejeti.

Ob prijavi kaznivega dejanja bodo uradniki državne policije, in kadar je ustrezno, policija avtonomnih skupnosti, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, opravili začetno individualno oceno vašega primera, da se opredelijo vaše potrebe glede zaščite in po potrebi ugotovi vaš status ranljive žrtve. Med to začetno oceno prejmete informacije o možnosti obiska urada za podporo žrtvam kaznivih dejanj.

Če vam pomaga urad za podporo žrtvam kaznivih dejanj, bo tudi ta služba izvedla individualno oceno vaše zadeve. Informacije, zbrane v policijski oceni, se lahko posredujejo uradu, če v to privolite.

V individualni oceni se upoštevajo potrebe, ki jih sami izrazite, in vaše želje, v celoti pa se upošteva tudi vaša fizična, duševna in moralna integriteta.

Zlasti se upošteva naslednje:

  • vaše osebne značilnosti, okoliščine, takojšnje potrebe, spol, invalidnost in raven zrelosti, oceni pa se zlasti, ali ste invalid oziroma odvisni od domnevnega storilca kaznivega dejanja, ali ste mladoletna žrtev, potrebujete posebno zaščito in ali obstajajo drugi dejavniki posebne ranljivosti;
  • narava kaznivega dejanja, katerega žrtev ste, in teža povzročene škode ter tveganje ponovitve kaznivega dejanja. Vaše potrebe glede zaščite se še zlasti ocenijo, če ste žrtev kaznivega dejanja terorizma, kaznivega dejanja, ki ga je storila hudodelska združba, nasilja na podlagi spola ali nasilja v družini, kaznivega dejanja zoper spolno svobodo in nedotakljivost, trgovine z ljudmi, prisilnega izginotja in kaznivih dejanj, storjenih iz rasističnih, antisemitskih ali drugih razlogov, ki se nanašajo na ideologijo, vero ali prepričanje, družinski stan, etnično pripadnost, raso ali narodnost, državno pripadnost, spol, spolno usmerjenost ali identiteto, ali zaradi spola, bolezni ali invalidnosti;
  • okoliščine kaznivega dejanja, zlasti v primeru nasilnih kaznivih dejanj.

Če ste mladoletnik ali invalid in potrebujete posebno zaščito, se upoštevajo tudi vaša mnenja in interesi ter vaše osebne okoliščine, zlasti pa se upošteva načelo koristi mladoletnih ali invalidnih oseb, ki potrebujejo posebno zaščito, ter pravica takih oseb do informacij, nediskriminacije, pravica do zaupnosti, zasebnosti in zaščite.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, da se ugotovi, ali obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Da, med preiskavo kaznivega dejanja oceno opravi in opredeli zaščitne ukrepe, ki bi bili lahko ustrezni za vas, preiskovalni sodnik ali sodnik, ki se ukvarja z nasiljem nad ženskami, v primeru kaznivega dejanja nasilja na podlagi spola pa to opravijo javni tožilec ali policijski uradniki, ki sodelujejo v začetni fazi preiskave.

Če ste v nevarnosti, se vam zagotovi policijska zaščita.

Za zagotovitev vaše varnosti, javnega reda, priročnosti ali za zagotovitev vašega dostojanstva lahko pričate prek videokonference.

Če ste žrtev nekaterih posebnih kaznivih dejanj, zaradi katerih so žrtve upravičene do posebnih zaščitnih ukrepov, na primer nasilja na podlagi spola, nasilja v družini, trgovine z ljudmi z namenom spolnega in delovnega izkoriščanja, poškodb, kaznivih dejanj zoper svobodo, mučenja, kaznivih dejanj zoper telo, spolno svobodo, zasebnost, pravico do samopodobe, nedotakljivosti stanovanja, časti in družbenoekonomskega reda, imate pravico, da se nasilnežu izreče ena od naslednjih prepovedi, če je to nujno potrebno za vašo zaščito: prepoved prebivanja v določenem kraju, soseski, mestu ali regiji ter njihovih obiskov, prepoved približevanja ali komuniciranja z nekaterimi osebami.

Med preiskavo se lahko izvedejo naslednji ukrepi za vašo zaščito:

  • pričate lahko v za to posebej namenjenih ali prilagojenih prostorih, razgovor pa vodijo posebej usposobljeni strokovnjaki;
  • če morate pričati večkrat, dokaze vedno zbira ista oseba, razen če bi to lahko znatno ogrozilo vodenje postopka, oziroma mora razgovor voditi ali vaše dokaze zbrati neposredno sodnik ali javni tožilec;
  • če ste žrtev nasilja na podlagi spola, nasilja v družini, kaznivega dejanja zoper spolno svobodo ali nedotakljivost, lahko dokaze na vašo zahtevo zbira oseba istega spola, razen če bi to lahko znatno ogrozilo vodenje postopka, ali pa mora dokaze zbrati neposredno sodnik ali javni tožilec.

Če ste pozvani kot priča in sodnik ugotovi, da ste resno ogroženi ali da so ogroženi vaša svoboda, premoženje ali družina, lahko sprejme naslednje ukrepe:

  • zaščiti vašo identiteto, naslov, poklic in delovno mesto ter teh informacij v postopku ne uporabi;
  • prepreči, da bi vas kdo videl na sodišču, in odredi, da se vsa obvestila za vas pošiljajo na sodišče;
  • prepreči kakršno koli snemanje vaše podobe;
  • odredi policijsko zaščito med postopkom in po njem;
  • vam zagotovi prevoz na sodišče v uradnem avtomobilu;
  • na sodišču vam dodeli čakalnico, ki jo straži policija;
  • v izjemnih primerih vam zagotovi novo identiteto in finančno pomoč za spremembo prebivališča ali kraja dela.

Če ste žrtev kaznivega dejanja nasilja na podlagi spola ali nasilja v družini, se vam lahko zagotovi odredba o zaščiti, ki zajema splošne previdnostne ukrepe zoper nasilneža (prepoved prebivanja v določenih krajih, soseskah, mestih ali regijah ter njihovih obiskov, prepoved približevanja ali komuniciranja z nekaterimi osebami).

Med sodnim postopkom lahko sodnik ali predsednik sodišča odredi, da se narok zapre za javnost (omeji prisotnost avdiovizualnih medijev na narokih in prepove snemanje vseh ali nekaterih zaslišanj), da se zaščitijo morala, javni red ter vi kot žrtev in/ali vaša družina. Lahko se prepove tudi razkritje identitete izvedencev ali katerih koli drugih oseb, ki sodelujejo pri sojenju.

Kot zasebni tožilec lahko zahtevate, da se narok zapre za javnost.

Med postopkom se lahko sprejmejo naslednji ukrepi za vašo zaščito:

  • ukrepi, ki preprečujejo vaš vizualni stik z domnevnim storilcem in ki zagotavljajo, da vas je mogoče slišati tudi, če niste navzoči v sodni dvorani; za to se lahko uporabi komunikacijska tehnologija (postavitev ekrana v sodno dvorano in dajanje izjav prek videokonference);
  • ukrepi za preprečevanje postavljanja vprašanj, ki se nanašajo na vaše zasebno življenje in nimajo zveze z zadevnim kaznivim dejanjem, razen če sodnik ali sodišče izjemoma meni, da je nanje treba odgovoriti;
  • izvajanje ustnega zaslišanja brez prisotnosti javnosti, vendar lahko sodnik ali predsednik sodišča odobri prisotnost oseb, ki lahko dokažejo poseben interes v zadevi.

Ukrepi za preprečevanje vašega vizualnega stika z domnevnim storilcem in postavljanja vprašanj o vašem zasebnem življenju se lahko sprejmejo tudi med preiskavo.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive žrtve?

V primeru ranljivih žrtev, ki potrebujejo posebno zaščito, kot so mladoletne žrtve in žrtve, ki so invalidi, se med postopkom uporabijo naslednji ukrepi (poleg ukrepov, navedenih pri vprašanju „Ali bo izvedena ocena moje zadeve, da se ugotovi, ali obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?“):

  • dane izjave se posnamejo z avdiovizualnimi mediji in jih je mogoče v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, prikazati na sojenju;
  • izjava se lahko pridobi s pomočjo strokovnjakov.

Če ste mladoletna žrtev ali žrtev invalid (torej žrtev, ki potrebuje posebno zaščito), je mogoče urediti, da dokaze še pred sojenjem proučijo strokovnjaki in da se razgovor z vami posname v posebni sobi, opravi pa ga posebej usposobljena skupina.

Poleg tega je na zahtevo javnega tožilca mogoče imenovati začasnega skrbnika, če ste posebno ranljiva žrtev, in v nekaterih primerih, na primer če je vaš pravni zastopnik ali eden od staršev v konfliktu interesov, drugi starš pa ne more ustrezno izvajati svojih dolžnosti zastopanja in pomoči žrtvi. 

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Če ste mladoletnik, se bodo med fazo preiskave kaznivega dejanja v zvezi z vami upoštevali protokoli, ki so oblikovani posebej za vašo zaščito. Med vašim pričanjem bodo izvedeni posebni preventivni ukrepi. Javni tožilec, ki ima posebno dolžnost zaščite mladoletnikov, mora biti vedno prisoten. Uporabiti je treba katera koli tehnična sredstva, da se prepreči vizualni stik med vami in nasilnežem.

Razgovor z vami bo vodila posebej usposobljena skupina v posebni sobi, v kateri se ne boste počutili ogroženo, saj obstaja možnost, da dokaze pred sojenjem proučijo strokovnjaki in da se razgovor posname.

Pričate lahko samo enkrat, in sicer ob prisotnosti preiskovalnega sodnika, sodnega uradnika in vseh strank postopka, nato pa vam med sojenjem ni več treba.

Če morate pričati kot mladoletnik, se med sodnim postopkom uporabijo vsa mogoča tehnična sredstva, da se prepreči vizualni stik med vami in obtožencem.

Soočenje je prav tako omejeno.

Med postopkom se uporabijo naslednji ukrepi (poleg ukrepov, navedenih pri vprašanju „Ali bo izvedena ocena moje zadeve, da se ugotovi, ali obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?“):

  • dane izjave se posnamejo z avdiovizualnimi mediji in jih je mogoče v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, prikazati na sojenju;
  • izjava se lahko pridobi s pomočjo strokovnjakov.

Poleg tega je na zahtevo javnega tožilca mogoče imenovati začasnega skrbnika, če ste posebno ranljiva žrtev, in v nekaterih primerih, na primer če je vaš pravni zastopnik ali eden od staršev v konfliktu interesov, drugi starš pa ne more ustrezno izvajati svojih dolžnosti zastopanja žrtve in pomoči žrtvi. 

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je družinski član umrl zaradi kaznivega dejanja, se štejete za posredno žrtev kaznivega dejanja, povzročenega vašemu družinskemu članu (neposredni žrtvi), če za vas veljajo nekatere zakonsko določene okoliščine (to nikoli ne velja za osebo, ki je odgovorna za kaznivo dejanje), kar velja med drugim tudi, če ste zakonec neposredne žrtve in se nista ločila oziroma živela ločeno; če ste otrok neposredne žrtve ali zakonca in se zakonca nista ločila ali živela ločeno, vi pa ste z njima živeli; če ste bili z neposredno žrtvijo povezani na podlagi podobnega razmerja in ste z njo živeli.

Poudariti je treba, da so vse žrtve upravičene do vložitve kazenske tožbe in civilne tožbe v skladu z zakonom ter do naroka pred organi, ki vodijo preiskavo, da jim lahko zagotovijo dokaze in informacije, ki se štejejo za pomembne za pojasnitev dejstev.

Kot posredna žrtev imate zaupen in brezplačen dostop do storitev pomoči in podpore, ki jih zagotavljajo službe javne uprave, ter tistih, ki jih zagotavljajo uradi za podporo žrtvam, če se šteje, da je ustrezno to pravico razširiti na družinske člane neposredne žrtve, ker so kazniva dejanja povzročila posebno veliko škodo. V ta namen se kot družinski člani opredelijo le osebe, ki so z neposredno žrtvijo povezane na podlagi zakonske zveze ali podobnega razmerja, in sorodniki do drugega kolena (stari starši, sorojenci in vnuki).

Kot posredna žrtev lahko prejmete informacije o razpoložljivih ukrepih pomoči in podpore, in sicer zdravstvenih, psiholoških ali materialnih, postopkih za njihovo pridobitev, odškodnini, do katere ste morda upravičeni, in kadar je ustrezno, postopku za zahtevanje take odškodnine.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj vas bodo obvestili o ekonomskih upravičenjih, povezanih s postopkom, zlasti o finančni pomoči zaradi škode, povzročene s kaznivim dejanjem, ter postopku za vložitev ustreznega zahtevka; prav tako vam zagotovijo potrebno čustveno podporo in terapevtsko pomoč, tako pa poskrbijo za ustrezno psihološko pomoč za premagovanje travmatičnih posledic kaznivega dejanja.

Kar zadeva finančno pomoč, do katere ste upravičeni kot posredna žrtev kaznivega dejanja, obstaja v Španiji sistem državne pomoči v korist posrednim žrtvam naklepnih in nasilnih kaznivih dejanj, storjenih v Španiji, katerih posledica je smrt ali velika škoda za vaše duševno zdravje.

Upravičenec do finančne pomoči kot posredna žrtev ste, če izpolnjujete nekatere zahteve:

  • ste španski državljan ali državljan katere koli druge države članice Evropske unije; če niste nič od tega, pa morate imeti v Španiji običajno prebivališče ali biti državljan druge države, ki na svojem ozemlju zagotavlja podobno pomoč španskim državljanom. V primeru smrti državljanstvo ali običajno prebivališče pokojnika nista pomembna;
  • ste zakonec pokojnika, s katerim se nista ločila oziroma živela ločeno, oziroma ste oseba, ki je s pokojnikom stalno živela v podobnem razmerju vsaj dve leti pred njegovo smrtjo, razen če imate skupne otroke – v takem primeru zadostuje že skupno življenje. To zajema tudi otroke navedenih oseb, tudi če niso otroci pokojnika, če so bili finančno odvisni od njega in so živeli z njim;
  • v nobenem primeru se med upravičence ne šteje oseba, obsojena za naklepni uboj v kateri koli obliki, ki je bila pokojnikov zakonec ali oseba, s katero je bil stalno povezan na podlagi podobnega razmerja;
  • ste otrok pokojnika in ste bili od njega finančno odvisni ter ste z njim živeli, pri čemer se domneva, da so mladoletni otroci ali invalidni odrasli finančno odvisni;
  • ste starš pokojnika in ste bili od njega finančno odvisni, če ne obstaja nobena oseba v zgoraj navedenih situacijah;
  • tudi starši mladoletnikov, ki umrejo neposredno zaradi kaznivega dejanja, se štejejo za posredne žrtve za namene finančne pomoči, določene v skladu s špansko zakonodajo.

Pomoč je treba zahtevati v enem letu od datuma, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Če je smrt neposredna posledica telesnih poškodb ali škode za zdravje, začne teči nov, enako dolg rok za vložitev zahtevka za pomoč.

Na splošno je odobritev pomoči odvisna od izdaje pravnomočne sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek.

Pomoči ni mogoče združiti z odškodnino, ki se dodeli s sodbo, vseeno pa se lahko izplača celotna ali delna pomoč, če je bila oseba, ki je kriva storitve kaznivega dejanja, razglašena za delno insolventno; pomoči prav tako ni mogoče združiti z odškodnino ali pomočjo na podlagi zasebnega zavarovanja, če je znesek zavarovanja višji od zneska iz sodbe, oziroma z nadomestilom na podlagi socialnega zavarovanja, ki se izplača zaradi začasne invalidnosti žrtve.

Znesek pomoči nikoli ne more presegati zneska odškodnine, določenega v sodbi.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Pod katerimi pogoji? Ali bom med mediacijo na varnem?

Kot žrtev ste upravičeni do informacij o alternativnem reševanju sporov z uporabo mediacije in drugih ukrepov restorativne pravičnosti, kadar je to ustrezno, ter o storitvah restorativne pravičnosti, ki so na voljo, v primerih, ko je to pravno mogoče. Te informacije vam zagotovijo uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj.

Poleg tega lahko navedeni uradi pravosodnemu organu predlagajo uporabo mediacije v kazenskem pravu, če se to šteje koristno za vas, pri tem pa zagotavljajo podporo storitvam restorativne pravičnosti in drugim zakonsko določenim postopkom izvensodnega reševanja sporov.

Storitve restorativne pravičnosti lahko uporabite, če želite ustrezno odškodnino za materialno in nematerialno izgubo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, če so izpolnjene naslednje zahteve:

  • storilec je priznal bistvena dejstva, iz katerih izhaja njegova odgovornost;
  • po prejetju izčrpnih in nepristranskih informacij o vsebini navedenih storitev, njihovih morebitnih rezultatih in vzpostavljenih postopkih za zagotavljanje njihovega izpolnjevanja ste dali soglasje k uporabi zadevnih storitev;
  • storilec je dal zadevno soglasje;
  • postopek mediacije ne pomeni grožnje za vašo varnost, prav tako ne obstaja nevarnost, da bi vam lahko povzročil novo materialno ali nematerialno izgubo;
  • glede na storjeno kaznivo dejanje z zakonom mediacija ni prepovedana.

Pogovori, ki potekajo med postopkom mediacije, so zaupni ter se ne smejo razširjati brez vašega soglasja in soglasja storilca.

Mediatorji in drugi strokovnjaki, ki sodelujejo v postopku mediacije, so zavezani k poklicni molčečnosti glede dogodkov in izjav, za katere izvedo med opravljanjem svojih dolžnosti.

Oba, vi in storilec, lahko kadar koli umakneta soglasje za sodelovanje v postopku mediacije.

Mediacija običajno poteka v primeru manj hudih kaznivih dejanj.

V primeru mladoletnih storilcev (starih od 14 do 18 let) je mediacija izrecno navedena kot način prevzgoje mladoletnika. Na tem področju mediacijo izvajajo skupine, ki zagotavljajo podporo državnemu tožilstvu za pregon mladoletnikov; lahko pa jo izvajajo tudi agencije avtonomnih skupnosti in drugi subjekti, na primer nekatera strokovna združenja.

Pri odraslih storilcih je mediacija vključena kot del storitev restorativne pravičnosti; v tem okviru že nekaj let poteka več pilotnih programov.

Glede vaše varnosti med mediacijo pa velja, da vam bodo vedno zagotovljeni vsi potrebni fizični zaščitni ukrepi in vsi drugi ukrepi, ki so potrebni glede na okoliščine in ki jih pravosodni organ lahko odobri.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

  • Código Penal (španski kazenski zakonik) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Código Civil (španski zakonik o civilnem postopku) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Ley de Enjuiciamiento Criminal (pravilnik o kazenskem postopku) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Ley 4/2015, de 27 de abril, del Estatuto de la víctima del delito (zakon št. 4/2015 z dne 27. aprila 2015 o statusu žrtev kaznivih dejanj) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Real Decreto 1109/2015, de 11 de diciembre, por el que se desarrolla la Ley 4/2015, de 27 de abril, del Estatuto de la víctima del delito, y se regulan las Oficinas de Asistencia a las Víctimas del Delito (kraljevi odlok št. 1109/2015 z dne 11. decembra 2015 o izvajanju zakona št. 4/2015 z dne 27. aprila 2015 o statusu žrtev kaznivih dejanj in uradih za podporo žrtvam kaznivih dejanj) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Ley Orgánica 8/2015, de 22 de julio y Ley 26/2015, de 22 de julio, de modificación del sistema de protección de la infancia y de la adolescencia (sistemski zakon št. 8/2015 z dne 22. julija 2015 in zakon št. 26/2015 z dne 22. julija 2015 o spremembi sistema za zaščito otrok in mladostnikov) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Ley 23/2014, de 20 de noviembre, de reconocimiento mutuo de resoluciones penales en la Unión Europea (zakon št. 23/2014 z dne 20. novembra 2014 o vzajemnem priznavanju odločb v kazenskih zadevah v Evropski uniji) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Real Decreto 671/2013, de 6 de septiembre, por el que se aprueba el Reglamento de la Ley 29/2011 (kraljevi odlok št. 671/2013 z dne 6. septembra 2013 o podrobnostih izvajanja zakona št. 29/2011) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Ley 29/2011, de 22 de septiembre, de Reconocimiento y Protección Integral a las Víctimas de Terrorismo (zakon št. 29/2011 z dne 22. septembra 2011 o priznavanju in celoviti zaščiti žrtev terorizma) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Ley Orgánica 1/2004, de 28 de diciembre, de Medidas de Protección Integral contra la Violencia de Género (sistemski zakon št. 1/2004 z dne 28. decembra 2004 o celovitih zaščitnih ukrepih proti nasilju na podlagi spola) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Ley Orgánica 5/2000, de 12 de enero, reguladora de la responsabilidad penal de los menores (sistemski zakon št. 5/2000 z dne 12. januarja 2000 o kazenski odgovornosti otrok) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Ley Orgánica 1/1996, de 15 de enero, de Protección Jurídica del Menor (sistemski zakon št. 1/1996 z dne 15. januarja 1996 o pravni zaščiti otrok) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Ley 1/1996, de 10 de enero, de asistencia jurídica gratuita (zakon št. 1/1996 z dne 10. januarja 1996 o brezplačni pravni pomoči) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Ley 35/1995, de 11 de diciembre, de ayuda y asistencia a las víctimas de delitos violentos y contra la libertad sexual (zakon št. 35/1995 z dne 11. decembra 1995 o pomoči žrtvam nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno svobodo) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Real Decreto 738/1997, de 23 de mayo, por el que se aprueba el Reglamento de ayudas a las víctimas de delitos violentos y contra la libertad sexual (kraljevi odlok št. 738/1997 z dne 23. maja 1997 o odobritvi uredbe o pomoči žrtvam nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno svobodo) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
  • Ley Orgánica 19/1994, de 23 de diciembre, de protección a testigos y peritos en causas criminales (sistemski zakon št. 19/1994 z dne 23. decembra 1994 o zaščiti prič in izvedencev v kazenskih zadevah) – Povezava se odpre v novem oknuv španščini
Zadnja posodobitev: 11/03/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Če ste žrtev kaznivega dejanja, ste od prvega stika z organi ali uradniki upravičeni do informacij o svoji pravici do prijave kaznivega dejanja, in kadar je ustrezno, o postopku prijave.

Kaznivo dejanje lahko prijavite policiji in postanete priča v postopku, ki bo sledil. Policijo lahko prosite tudi, naj vas napoti na ustrezen urad za podporo žrtvam kaznivih dejanj (Oficina de Asistencia a las Víctimas del delito), kjer boste dobili informacije o načinu prijave kaznivega dejanja.

Dostop do služb za oskrbo in podporo, kot so uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj, je brezplačen in zaupen ter ni odvisen od tega, ali ste prej kaznivo dejanje prijavili.

Kot oseba, ki prijavlja kaznivo dejanje, imate naslednje pravice:

  • do prejema ustrezno overjene kopije prijave;
  • do brezplačne jezikovne pomoči in pisnega prevoda kopije prijave, ki ste jo vložili, če ne razumete ali govorite nobenega od uradnih jezikov v kraju, kjer je bila prijava vložena. Če ne govorite ali razumete špansko oziroma uradnega jezika, ki se uporablja v zadevnem postopku, ste med pričanjem v fazi preiskave pred sodnikom, javnim tožilcem ali policistom upravičeni do brezplačne pomoči tolmača, ki govori jezik, ki ga razumete;
  • če ste zahtevali obveščanje o nekaterih odločitvah, kot sta odločitev, da se kazenski postopek ne začne, ali pravnomočna sodba v postopku, imate pravico biti obveščeni o datumu, času in kraju sojenja ter vsebini obtožnice proti storilcu.

Lahko tudi sami vložite tožbo proti storilcu in postanete stranka v postopku kot zasebni tožilec – v takem primeru so vaše pravice zelo podobne pravicam javnega tožilca.

Poleg običajnih primerov, v katerih javni tožilec vloži obtožnico proti storilcu, obstajata še dve vrsti kaznivih dejanj, pri katerih je vaša vloga zelo pomembna za začetek postopka:

  • v postopku zaradi delno javnih kaznivih dejanj morate kaznivo dejanje prijaviti ali vložiti tožbo, da se postopek lahko začne; odgovornost za obtožnico proti storilcu nato prevzame javni tožilec. V postopku zaradi zasebnih kaznivih dejanj (na primer obrekovanje) pa je odgovornost povsem vaša: javni tožilec nima nobene odgovornosti glede obtožnice proti storilcu, sami pa lahko prijavo kadar koli umaknete, s čimer se postopek zaključi.

Kaznivo dejanje lahko prijavite v katerem koli jeziku; če ne govorite špansko ali nobenega zadevnega regionalnega jezika, imate pravico do brezplačnega tolmača. V praksi to pomeni, da če nihče na policijski postaji ne govori vašega jezika, vam bodo ponudili naslednje:

  • če ne gre za hudo kaznivo dejanje, ga lahko prijavite na obrazcu v svojem jeziku;
  • če gre za hudo kaznivo dejanje, vam bo zagotovljen osebni ali telefonski dostop do tolmača.

Na nekaterih policijskih postajah so zlasti poleti tolmači za angleščino, francoščino in nemščino.

Za prijavo kaznivega dejanja rok ne obstaja, obstaja pa rok za pregon kaznivega dejanja, in sicer od 10 do 20 let, odvisno od teže kaznivega dejanja. Organi ne zahtevajo posebnega načina za prijavo kaznivega dejanja. Prijavite ga lahko pisno ali ustno; v slednjem primeru pristojni organ pripravi zapisnik o prijavi. Navesti morate svoje ime, naslov, identifikacijsko številko, telefonsko številko itd. ter podpisati prijavo.

Če ste žrtev kaznivega dejanja nasilja na podlagi spola ali družinskega nasilja, lahko ob njegovi prijavi od policije zahtevate tudi odredbo o zaščiti. To lahko zahtevate tudi neposredno od pravosodnega organa ali javnega tožilca, uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj, socialnih služb ali ustanov za oskrbo, ki so del javne uprave.

V vseh primerih boste prejeli obrazce, s katerimi lahko zahtevate odredbo o zaščiti, ter informacije o njej.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Ob vložitvi prijave prejmete njeno overjeno kopijo s sklicno številko.

Kot žrtvi vam lahko informacije o poteku postopka zagotovi policija, razen če bi to lahko škodilo preiskavi. V praksi pa je bolje poklicati ustrezen policijski organ in prositi za informacije.

Na splošno velja, da imate na podlagi ustreznega zahtevka pravico do informacij o datumu, času in kraju sojenja ter vsebini obtožnice proti storilcu pa tudi pravico biti obveščeni o naslednjih odločitvah:

  • odločitvi, da se kazenski postopek ne začne;
  • pravnomočni sodbi v postopku;
  • odločbi o izreku zaporne kazni za storilca ali njegovi izpustitvi ter morebitnem pobegu storilca iz pridržanja pa tudi o odločitvah o sprejetju previdnostnih ukrepov za vašo zaščito.

Če ste prosili za napotitev na urad za podporo žrtvam kaznivih dejanj ali če prejemate oskrbo enega od njih, imate pravico do informacij o kontaktnih podatkih organa, odgovornega za vodenje postopka, ter o kanalih komunikacije z njim pa tudi do informacij o datumu, času in kraju sojenja ter vsebini obtožnice proti storilcu.

Če ste žrtev kaznivega dejanja nasilja na podlagi spola, imate pravico biti obveščeni o postopkovnem položaju nasilneža in sprejetih previdnostnih ukrepih, ne da bi vam bilo treba to posebej zahtevati. Če navedenih informacij ne želite prejemati, lahko to sporočite kadar koli.

Če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja zoper spolno svobodo, imate pravico do informacij o državni odškodnini, do katere ste upravičeni, če vam nasilnež ne plača odškodnine ali če ta ne zadostuje.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Od prvega stika z organi ali uradniki ste upravičeni do informacij o postopku za pridobitev pravnega svetovanja in obrambe, ter kadar je ustrezno, o pogojih, pod katerimi lahko tako pomoč dobite brezplačno. Te informacije vam zagotovijo tudi uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj.

Zahtevo za priznanje upravičenosti do pravne pomoči lahko vložite pri uradniku ali organu, ki vam je dal informacije o postopku za pridobitev pravnega svetovanja in obrambe, in kadar je ustrezno, postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Uradnik ali organ bo zahtevo s predloženo dokumentacijo posredoval zadevni odvetniški zbornici.

Zahtevo lahko predložite tudi uradom pravosodne uprave za podporo žrtvam kaznivih dejanj, ti pa jo posredujejo zadevni odvetniški zbornici.

Na splošno lahko izkoristite storitve pravnega svetovanja, ki vsem državljanom ponujajo informacije o zakonodaji. Te storitve organizirajo odvetniške zbornice v vseh sodnih okrajih.

Izpolniti morate obrazec, ki ga najdete na sodišču, ministrstvu za pravosodje in pri drugih državnih uradih, ter dokazati, da vaša sredstva ne zadoščajo. Zahtevo morate predložiti odvetniški zbornici na območju zadevnega sodišča ali pri sodišču na območju, kjer prebivate, če se kazenski postopek še ni začel.

Če ste žrtev kaznivega dejanja nasilja na podlagi spola, vam za pridobitev pravne pomoči ni treba najprej dokazati, da vaša sredstva ne zadoščajo.

Če ste žrtev terorizma, lahko prav tako dobite pravno pomoč.

V Španiji lahko zahtevate pravno pomoč, če za vas veljajo ene od naslednjih okoliščin, med drugim:

  • ste državljan katere koli države članice EU in dokažete, da vaša sredstva ne zadoščajo;
  • ste državljan tretje države in zakonito prebivate v Španiji ali imate pravico na podlagi mednarodnega sporazuma (na primer sporazumov o mednarodni ugrabitvi otrok). V takem primeru lahko do pravne pomoči v Španiji dostopate pod enakimi pogoji kot državljani EU;
  • ne glede na sredstva za začetek pravnega postopka se vam pravica do pravne pomoči prizna in ta pomoč zagotovi takoj, če ste žrtev nasilja na podlagi spola, terorizma ali trgovine z ljudmi, in sicer v vseh postopkih, ki so povezani z vašim statusom žrtve, izhajajo iz njega ali so rezultat vašega statusa žrtve, oziroma če ste mladoletnik ali imate motnjo v duševnem razvoju ali duševno bolezen, ste žrtev zlorabe ali okrutnega ravnanja.

V primeru žrtvine smrti imajo to pravico tudi njeni nasledniki, če niso bili udeleženi pri dejanju.

Za namene pridobitve pravne pomoči se ob vložitvi prijave ali tožbe oziroma ob začetku kazenskega postopka za katero koli navedeno kaznivo dejanje štejete za žrtev in ta status ohranite, dokler traja kazenski postopek, če je bila izrečena obsodilna sodba, pa tudi po koncu postopka.

Pravica do pravne pomoči preneha, ko postane oprostilna sodba pravnomočna, ali po začasni ustavitvi ali prenehanju postopka, ker kaznivo dejanje ni bilo dokazano; pri tem vam ni treba povrniti stroškov ugodnosti, ki ste jih do takrat brezplačno prejeli.

V različnih postopkih, ki jih je mogoče začeti zaradi vašega statusa žrtve kaznivih dejanj, ki so bila navedena, zlasti v primeru postopkov zaradi nasilja na podlagi spola, vam mora pomagati odvetnik sam, če je vaša pravica do obrambe tako ustrezno zagotovljena.

Pravico do pravne pomoči imate, če vaš letni prihodek in prihodek na družinsko enoto ne presega:

  • dvakratnika javnega indeksa prihodkov (indicador público de renta de efectos múltiples – IPREM), ki velja ob vložitvi zahteve, če zadevne osebe niso del nobene družinske enote. IPREM je kazalnik, ki se določa letno in uporablja za opredelitev zneska nekaterih ugodnosti ali praga za prejem nekaterih ugodnosti, upravičenj ali javnih storitev;
  • dvainpolkratnika kazalnika IPREM, ki velja ob vložitvi zahteve, če so zadevne osebe del katere koli vrste družinske enote z manj kot štirimi člani;
  • trikratnika kazalnika IPREM, če zadevne družinske enote sestavljajo vsaj štirje člani.

Letni kazalnik IPREM za leto 2016 je 6 390,13 EUR.

Če vam je odobrena pravna pomoč, boste oproščeni plačila naslednjih stroškov:

  1. začetnega pravnega svetovanja;
  2. odvetniške nagrade in honorarja procesnega pooblaščenca (procurador);
  3. stroškov objave obvestil v uradnih glasilih;
  4. predplačil, ki se zahtevajo za vložitev nekaterih pritožb;
  5. plačil izvedencem;
  6. upravičeni ste do 80-odstotnega zmanjšanja plačila za notarske zapise ter potrdila iz zemljiškega in poslovnega registra.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Če ste se kot žrtev kaznivega dejanja udeležili postopka, na splošno velja, da ste upravičeni do povračila izdatkov za uveljavljanje svojih pravic in nastalih sodnih stroškov, pri čemer ima to povračilo prednost pred plačilom stroškov, ki so nastali državi.

Taka plačila morajo biti izrečena v kazenski sodbi, poleg tega mora biti obdolženi na zahtevo vas kot žrtve obsojen za kazniva dejanja, za katera javni tožilec ni vložil obtožnice, ali obsojen po tistem, ko je bila odločba o zaključku zadeve razveljavljena na podlagi pritožbe, ki ste jo vložili vi kot žrtev.

Službe za pomoč in podporo ter zlasti uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj vam zagotovijo informacije o primerih, v katerih se vam lahko povrnejo stroški postopka, in (kadar je ustrezno) postopku za vložitev takega zahtevka.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če ste žrtev, ki ni sodelovala v postopku, javni tožilec pa se je odločil umakniti obtožnico proti storilcu, vas sodnik lahko o tem obvesti ter vas pozove, da v 15 dneh sami vložite tožbo in tako postanete zasebni tožilec. V primeru skrajšanega postopka vas mora sodnik obvestiti in povabiti na narok.

Če se javni tožilec odloči vložiti obtožnico proti storilcu, sami kot žrtev ne morete zahtevati končanja postopka, razen v primeru zasebnih kaznivih dejanj.

Če ste v postopku že sodelovali in ste zasebni tožilec, lahko zahtevate začetek ustne obravnave in vložite obtožnico proti storilcu. Če se preiskovalni sodnik odloči končati postopek, tj. zadevo zavrniti, se lahko pritožite.

Če javni tožilec vloži obtožnico proti storilcu, lahko zahtevate, naj se zadeva zavrne, in se umaknete kot zasebni tožilec. Javni tožilec pa se lahko vseeno odloči postopek nadaljevati.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Ko se boste prvič udeležili postopka pred sodiščem, vas bo odvetnik obvestil o pravicah, ki jih imate kot žrtev v kazenskem postopku, in vam ponudil možnost, da se v postopek vključite kot zasebna stranka; pri tem bo uporabljal jasen, preprost in razumljiv jezik ter upošteval vaše značilnosti in potrebe.

Kot žrtev kaznivega dejanja ste v kazenskem postopku upravičeni do:

  • vložitve kazenske in civilne tožbe v skladu z določbami veljavne kazenske zakonodaje;
  • naroka pred organi, ki vodijo preiskavo, da jim lahko zagotovite vire dokazov in ustrezne informacije za pojasnitev dejstev.

Poleg tega boste na tem prvem naroku vprašani, ali želite prejemati sporočila oziroma obvestila, kot je določeno v zakonu; v takem primeru morate predložiti elektronski naslov, če ga nimate, pa domači ali poštni naslov.

Ne glede na vašo vlogo v kazenskem postopku ste običajno lahko prisotni na naroku, tudi če ta ni javen. Vaša prisotnost je obvezna le, kadar pričate kot priča.

Če ste žrtev, ki ne sodeluje v kazenskem postopku, boste obveščeni o datumu in kraju sojenja. Vaša glavna vloga bo pričati kot priča. Med postopkom morate sporočiti vsako spremembo svojega naslova, da vas je mogoče obvestiti o datumu in času sojenja.

V postopku lahko sodelujete kot zasebni tožilec, preden se pripravi obtožnica, tj. še pred začetkom ustne obravnave, razen v primeru kazenskega postopka proti mladoletniku. Obtožnico pripravijo javni tožilec, zasebni tožilec, če obstaja, in odvetnik obrambe. Taka obtožnica vsebuje kvalifikacijo kaznivega dejanja zadevne osebe in priporočeno kazen zanjo. V praksi mora vsaka stranka svoje stališče pisno predložiti v petih dneh.

Na splošno vas bosta zastopala odvetnik, ki bo branil vaš primer, in procesni pooblaščenec, ki vas bo v postopku uradno zastopal.

Če je žrtev več, lahko v postopku sodelujejo ločeno, sodnik pa lahko zahteva, naj se združijo v eno ali več obramb. V kazenskem postopku lahko sodelujejo tudi združenja žrtev, če imajo dovoljenje vas kot žrtve kaznivega dejanja.

Če ste že v vlogi zasebnega tožilca, bo imel vaš odvetnik dostop do povzetka in drugih dokumentov v zadevi ter druge pravice, ki so podobne tistim, ki jih ima javni tožilec, vključno z naslednjimi pravicami:

  • zahtevati nadaljnje zbiranje dokazov;
  • predlagati nove priče ali izvedence v vašo korist;
  • predlagati soočenja itd.

Če je obdolženi obsojen, mu lahko sodišče naloži, da vam mora plačati naslednje stroške: stroške odvetnikov in procesnih pooblaščencev, izvedencev, potrdil iz javnih registrov in od notarjev itd.

V okviru kazenskega postopka lahko vložite civilno tožbo (civilna stranka), če zahtevate povrnitev premoženja, odpravo škode ali odškodnino za škodo, in sicer materialno in nematerialno, ki je bila povzročena s kaznivim dejanjem. V takem primeru vas bosta zastopala odvetnik, ki bo branil vaš primer, in procesni pooblaščenec, ki vas bo v postopku uradno zastopal.

Če se sprejme odločitev o zaključku preiskave, se odločba o zavrnitvi zadeve sporoči neposrednim žrtvam kaznivega dejanja, ki so dejanja prijavile, in drugim neposrednim žrtvam, katerih identiteta in kraj prebivališča sta znana. Če je neposredna posledica kaznivega dejanja smrt ali izginotje osebe, se odločba sporoči posrednim žrtvam kaznivega dejanja.

Kakšna je moja uradna vloga v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Kot žrtev kaznivega dejanja ste v kazenskem postopku upravičeni do:

  • vložitve kazenske in civilne tožbe v skladu z določbami veljavne kazenske zakonodaje;
  • naroka pred organi, ki vodijo preiskavo, da jim lahko zagotovite vire dokazov in ustrezne informacije za pojasnitev dejstev.

Različne vloge, ki jih lahko imate v pravosodnem sistemu, so:

  • neposredna ali posredna žrtev: odvisno od prijavljenega kaznivega dejanja, če zahtevate dostop do storitev za podporo in pomoč žrtvam, pa brez predhodne prijave kaznivega dejanja, saj dostop do navedenih storitev ni odvisen od vložitve prijave;
  • priča: če obstaja prijava. V postopku sodelujete na podlagi povabila;
  • zasebni tožilec: če se odločite v kazenskem postopku sodelovati kot zasebni tožilec, in sicer če vložite tožbo proti storilcu (delno javna kazniva dejanja in zasebna kazniva dejanja) in še preden je obtožnica pripravljena, tj. pred začetkom ustne obravnave, razen v primeru kazenskega postopka proti mladoletniku;
  • civilna stranka: na splošno, če se odločite vložiti civilno tožbo v okviru kazenskega postopka, tj. zahtevate povrnitev premoženja, odpravo škode ali odškodnino za škodo, in sicer materialno in nematerialno, ki je bila povzročena s kaznivim dejanjem.

Na splošno velja, da morate biti prisotni na narokih, tudi če ti niso javni. Vaša udeležba je obvezna le, ko morate pričati kot priča.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Na splošno imate kot žrtev pravico do zaščite, informacij, podpore, pomoči in oskrbe od prvega stika z organi ali uradniki in med delovanjem služb za pomoč in podporo, ki jih zagotavljajo javne uprave, in sicer tudi pred prijavo kaznivega dejanja.

Organe ali uradnike, na katere se najprej obrnete, lahko prosite, naj vas napotijo k uradom za podporo žrtvam kaznivih dejanj, kjer vas bodo brezplačno in zaupno obravnavali, tudi če prej še niste prijavili kaznivega dejanja.

Od prvega stika z organi in uradniki vas lahko spremlja tudi oseba po vaši izbiri.

Poleg tega imate kot žrtev pravico, da razumete vsa dejanja, ki jih je treba opraviti po prijavi kaznivega dejanja, vključno z informacijami pred vložitvijo prijave, ter da ste tudi vi v teh dejanjih razumljeni. Tolmačenje je zagotovljeno v pravno priznanih znakovnih jezikih, prav tako podpora ustnemu sporazumevanju, kadar je to potrebno.

Vsa komunikacija, ustna in pisna, poteka v jasnem, preprostem in dostopnem jeziku, pri čemer se upoštevajo vaše osebne značilnosti in potrebe, zlasti če imate kakršno koli senzorno invalidnost, umsko ali duševno prizadetost ali ste mladoletnik.

Kot žrtev imate pravico do informacij predvsem o:

  • razpoložljivih ukrepih pomoči in podpore, in sicer zdravstvenih, psiholoških ali materialnih, ter postopku za njihovo pridobitev. Kadar je ustrezno, navedeni ukrepi zajemajo informacije o možnostih alternativne nastanitve;
  • pravici do prijave kaznivega dejanja, in kadar je ustrezno, postopku prijave, ter o pravici do predložitve dokazov organom, ki vodijo preiskavo;
  • postopku pridobitve nasvetov in pravne obrambe, in če je ustrezno, pogojih, pod katerimi jih je mogoče dobiti brezplačno;
  • možnosti zahtevati zaščitne ukrepe, in kadar je ustrezno, postopku v ta namen;
  • odškodnini, do katere ste morda upravičeni, in kadar je ustrezno, postopku za vložitev zahtevka;
  • tolmačenju in prevajanju, ki je na voljo;
  • komunikacijskih pripomočkih in storitvah, ki so na voljo;
  • postopku, na podlagi katerega lahko uveljavljate svoje pravice, če ne živite v Španiji;
  • pritožbah, ki jih lahko vložite proti kateri koli odločbi, ki po vašem mnenju ni skladna z vašimi pravicami;
  • kontaktnih podatkih organa, ki vodi postopek, in komunikacijskih kanalih, ki jih lahko uporabite za komuniciranje z njim;
  • razpoložljivih storitvah restorativne pravičnosti, kadar je to pravno mogoče;
  • primerih, v katerih lahko zahtevate povrnitev stroškov postopka, in kadar je ustrezno, postopku za vložitev zahtevka;
  • pravici zahtevati obveščanje o nekaterih odločitvah v postopku, kot so med drugim odločitev, da se kazenski postopek ne začne, pravnomočna sodba v postopku itd.

Ne glede na vašo vlogo v kazenskem postopku ste običajno lahko prisotni na naroku, tudi če ta ni javen. Vaša prisotnost je obvezna le, kadar pričate kot priča.

Če ste žrtev, ki ne sodeluje v kazenskem postopku, boste obveščeni o datumu in kraju sojenja. Vaša glavna vloga bo pričati kot priča. Med postopkom morate sporočiti vsako spremembo svojega naslova, da vas je mogoče obvestiti o datumu in času sojenja.

V postopku lahko sodelujete kot zasebni tožilec, preden se pripravi obtožnica, tj. še pred začetkom ustne obravnave, razen v primeru kazenskega postopka proti mladoletniku. Zastopala vas bosta odvetnik, ki bo branil vaš primer, in procesni pooblaščenec, ki vas bo v postopku uradno zastopal.

Če ste že v vlogi zasebnega tožilca, bo imel vaš odvetnik dostop do povzetka in drugih dokumentov v zadevi ter druge pravice, podobne tistim, ki jih ima javni tožilec, vključno z naslednjimi pravicami:

  • zahtevati nadaljnje zbiranje dokazov;
  • predlagati nove priče ali izvedence v vašo korist;
  • predlagati soočenja itd.

Če je obdolženi obsojen, mu lahko sodišče naloži, da vam mora plačati naslednje stroške: stroške odvetnikov in procesnih pooblaščencev, izvedencev, potrdil iz javnih registrov in od notarjev itd.

Kot priča imate pravico do brezplačnega tolmačenja, če ne govorite špansko ali ustreznega regionalnega jezika, nimate pa pravice do pisnega prevoda dokumentov. Čeprav se je na splošno težko izogniti očesnemu stiku z obdolženim in stavbe sodišč običajno nimajo ločenih čakalnic za priče, velja, da lahko kot žrtev spolnega napada:

  • v sodni dvorani uporabite zastor ali
  • pričate prek videokonference.

Če morate pričati in ste v nevarnosti, lahko predsednik sodišča narok zapre za javnost in tako zaščiti moralo, javni red ter vas kot žrtev in/ali vašo družino. Kot zasebni tožilec lahko zahtevate, naj se narok zapre za javnost.

Če ste pozvani kot priča in sodnik ugotovi, da ste resno ogroženi ali da so ogroženi vaša svoboda, premoženje ali družina, lahko sprejme enega od naslednjih ukrepov:

  • zaščiti vašo identiteto, naslov, poklic in delovno mesto ter teh informacij v postopku ne uporabi;
  • prepreči, da bi vas kdo videl na sodišču, in odredi, da se vsa obvestila za vas pošiljajo na sodišče;
  • prepreči kakršno koli snemanje vaše podobe;
  • odredi policijsko zaščito med postopkom in po njem;
  • vam zagotovi prevoz na sodišče v uradnem avtomobilu;
  • na sodišču vam dodeli čakalnico, ki jo straži policija;
  • v posebnih okoliščinah vam zagotovi novo identiteto ter finančno pomoč za spremembo lokacije, prebivališča in zaposlitve.

Če ste mladoletnik in morate podati izjavo, se z vsemi mogočimi tehničnimi sredstvi prepreči očesni stik med vami in obtoženim. Tudi soočenja so omejena. V primeru kakršnih koli navzkrižij interesov z vašimi pravnimi zastopniki, zaradi katerih dvomite, da bodo vaši interesi v preiskavi ali kazenskem postopku ustrezno zaščiteni, ali če ste v navzkrižju interesov z enim od vaših staršev, drugi starš pa ne more ustrezno izpolnjevati svojih obveznosti, vas med drugim zastopati in vam pomagati, javni tožilec od sodnika ali sodišča zahteva, naj vam imenuje začasnega skrbnika, da prevzame obveznost vašega zastopanja v preiskavi in kazenskem postopku.

Če ste tuji državljan in ne govorite špansko ali ustreznega regionalnega jezika, imate pravico do brezplačnega tolmačenja. Policija vam lahko zagotovi obrazec za prijavo kaznivega dejanja v vašem jeziku ter osebni ali telefonski dostop do tolmača. Sodišča imajo službo za tolmačenje, ki se usklajuje z uradom za podporo žrtvam kaznivih dejanj.

Če želite v kazenskem postopku vložiti civilno tožbo (civilna stranka), morate biti z odvetnikom in procesnim pooblaščencem prisotni, ko se vam ponudi možnost, da se v postopek vključite kot zasebna stranka, vsekakor pa, še preden je kaznivo dejanje kvalificirano. V takem primeru vas bosta zastopala odvetnik, ki bo branil vaš primer, in procesni pooblaščenec, ki vas bo v postopku uradno zastopal.

Če na podlagi statusa žrtve pridobite kakršno koli subvencijo ali pomoč in je bil v vašo korist izdan kakršen koli zakonski zaščitni ukrep, morate v primeru obsodbe zaradi lažne prijave kaznivega dejanja ali simulacije kaznivega dejanja povrniti subvencijo ali pomoč, poleg tega pa morate plačati tudi upravne stroške, nastale zaradi priznanja, zaščite in podpornih ukrepov ter zagotovljenih storitev, ne da bi to vplivalo na kakršno koli drugo civilno ali kazensko odgovornost, ki lahko velja.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Ne glede na vašo vlogo v kazenskem postopku ste običajno lahko prisotni na naroku, tudi če ta ni javen. Vaša prisotnost je obvezna le, kadar pričate kot priča.

Med sodelovanjem v postopku ste še naprej upravičeni do storitev uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj.

Če ste žrtev, ki ne sodeluje v kazenskem postopku, boste obveščeni o datumu in kraju sojenja. Vaša glavna vloga bo pričati kot priča. Med postopkom morate sporočiti vsako spremembo svojega naslova, da vas je mogoče obvestiti o datumu in času sojenja.

V postopku lahko sodelujete kot zasebni tožilec, preden se pripravi obtožnica, tj. še pred začetkom ustne obravnave, razen v primeru kazenskega postopka proti mladoletniku. Zastopala vas bosta odvetnik, ki bo branil vaš primer, in procesni pooblaščenec, ki vas bo v postopku uradno zastopal.

Če ste že v vlogi zasebnega tožilca, bo imel vaš odvetnik dostop do povzetka in drugih dokumentov v zadevi ter druge pravice, ki so podobne tistim, ki jih ima javni tožilec, tj. pravico:

  • zahtevati nadaljnje zbiranje dokazov;
  • predlagati nove priče ali izvedence v vašo korist;
  • predlagati soočenja itd.

Če je obdolženi obsojen, mu lahko sodišče naloži, da vam mora plačati naslednje stroške: stroške odvetnikov in procesnih pooblaščencev, izvedencev, potrdil iz javnih registrov in od notarjev itd.

Kot priča imate pravico do brezplačnega tolmačenja, če ne govorite špansko ali ustreznega regionalnega jezika, nimate pa pravice do pisnega prevoda dokumentov. Čeprav se je na splošno težko izogniti očesnemu stiku z obdolženim in stavbe sodišč običajno nimajo ločenih čakalnic za priče, velja, da lahko kot žrtev spolnega napada:

  • v sodni dvorani uporabite zastor ali
  • pričate prek videokonference.

Če morate pričati in ste v nevarnosti, lahko predsednik sodišča narok zapre za javnost in tako zaščiti moralo, javni red ter vas kot žrtev in/ali vašo družino. Kot zasebni tožilec lahko zahtevate, naj se narok zapre za javnost.

Če ste pozvani kot priča in sodnik ugotovi, da ste resno ogroženi ali da so ogroženi vaša svoboda, premoženje ali družina, lahko sprejme enega od naslednjih ukrepov:

  • zaščiti vašo identiteto, naslov, poklic in delovno mesto ter teh informacij v postopku ne uporabi;
  • prepreči, da bi vas kdo videl na sodišču, in odredi, da se vsa obvestila pošiljajo na sodišče;
  • prepreči kakršno koli snemanje vaše podobe;
  • odredi policijsko zaščito med postopkom in po njem;
  • vam zagotovi prevoz na sodišče v uradnem avtomobilu;
  • na sodišču vam dodeli čakalnico, ki jo straži policija;
  • v posebnih okoliščinah vam zagotovi novo identiteto ter finančno pomoč za spremembo lokacije, prebivališča in zaposlitve.

Če ste mladoletnik in morate podati izjavo, se z vsemi mogočimi tehničnimi sredstvi prepreči očesni stik med vami in obtoženim. Tudi soočenja so omejena. V primeru kakršnih koli navzkrižij interesov z vašimi pravnimi zastopniki, zaradi katerih dvomite, da bodo vaši interesi v preiskavi ali kazenskem postopku ustrezno zaščiteni, ali če ste v navzkrižju interesov z enim od vaših staršev, drugi starš pa ne more ustrezno izpolnjevati svojih obveznosti, vas med drugim zastopati in vam pomagati, javni tožilec od sodnika ali sodišča zahteva, naj vam imenuje začasnega skrbnika, da prevzame obveznost vašega zastopanja v preiskavi in kazenskem postopku.

Če ste tuji državljan in ne govorite špansko ali ustreznega regionalnega jezika, imate pravico do brezplačnega tolmačenja. Sodišča imajo službo za tolmačenje, ki se usklajuje z uradom za podporo žrtvam kaznivih dejanj.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Če ste vložili ustrezno zahtevo, imate pravico do obveščanja o datumu, času in kraju sojenja ter vsebini obtožnice proti storilcu, pa tudi pravico do obveščenosti o naslednjih odločitvah:

  • odločitvi, da se kazenski postopek ne začne;
  • pravnomočni sodbi v postopku;
  • odločbi o izreku zaporne kazni za storilca ali o njegovi izpustitvi ter morebitnem pobegu storilca iz pridržanja;
  • odločbah o sprejetju osebnih previdnostnih ukrepov ali spremembi že uvedenih ukrepov, če so bili sprejeti za zagotovitev vaše varnosti;
  • odločitvah katerega koli pravosodnega organa ali organa zavoda za prestajanje kazni zapora, ki vplivajo na osebe, obsojene zaradi nasilnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj, storjenih z zastraševanjem, ki pomenijo tveganje za vašo varnost;
  • odločbah, ki zajemajo vaše sodelovanje v vlogi žrtve pri izvrševanju sankcije in ki se izrečejo v okolju zavoda za prestajanje kazni zapora, na primer odločbah, ki vplivajo na razvrstitev obsojenega zapornika v razred 3 odprtega zaporniškega režima, ugodnosti v zavodu za prestajanje kazni zapora, kratkoročni izhod, pogojni odpust itd.

Kadar zahtevate obveščanje o zgoraj navedenih odločitvah, morate navesti elektronski naslov oziroma poštni ali domači naslov, na katerega lahko organ pošilja sporočila in obvestila.

V izjemnih primerih, če nimate elektronskega naslova, se obvestila pošiljajo z običajno pošto na naslov, ki ga navedete.

Če ste državljan, ki prebiva zunaj Evropske unije in nimate elektronskega ali poštnega naslova, na katerega bi bilo mogoče pošiljati obvestila, se ta pošljejo na naslov španskega diplomatskega ali konzularnega predstavništva v državi vašega prebivališča in tam objavijo.

Obvestila, ki jih lahko prejmete, morajo zajemati vsaj izrek odločbe in pravno podlago.

Če ste kot žrtev uradno sodelovali v postopku, se obvestila pošiljajo vašemu procesnemu pooblaščencu in vam na elektronski naslov, ki ste ga navedli.

Kadar koli lahko izrazite željo, da ne želite prejemati obvestil o zgoraj navedenih odločitvah, s čimer se vaša prvotna zahteva preneha upoštevati.

Če ste prosili za napotitev na urad za podporo žrtvam kaznivih dejanj ali če prejemate oskrbo prek enega od njih, imate pravico do informacij o kontaktnih podatkih organa, odgovornega za vodenje postopka, ter kanalih komunikacije z njim, pa tudi do informacij o datumu, času in kraju sojenja ter vsebini obtožnice proti storilcu.

Če ste žrtev kaznivega dejanja nasilja na podlagi spola, imate pravico biti obveščeni o postopkovnem položaju nasilneža in sprejetih previdnostnih ukrepih, ne da bi vam bilo treba to posebej zahtevati. Če navedenih informacij ne želite prejemati, lahko to sporočite kadar koli.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Če ste že v vlogi zasebnega tožilca, bo imel vaš odvetnik dostop do povzetka in drugih dokumentov v zadevi.

Odvetnikove dnevne naloge zajemajo dostop do pravnih informacij in dokumentov, zlasti v zadevah, v katerih njihova stranka ni stranka v postopku.

V skladu s špansko zakonodajo lahko stranke, ki sodelujejo v postopku, prejemajo informacije o postopku in sodelujejo pri vseh postopkovnih formalnostih.

Zadnja posodobitev: 11/03/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Če je obdolženi razglašen za nedolžnega in se želite pritožiti zoper sodbo, morate vedeti, da to ni mogoče, če niste bili stranka v postopku.

Če pa ste bili stranka v postopku kot zasebni tožilec, se lahko pritožite:

  • zoper sodbo v desetih dneh od njene vročitve; obstaja več pritožbenih razlogov, mogoče je tudi ponovno proučiti dokaze. To je redno pravno sredstvo;
  • kasacijsko pritožbo je mogoče vložiti v petih dneh od vročitve sodbe; pritožbeni razlogi so kršitev prava ali španske ustave ali formalni razlogi. To je izredno pravno sredstvo.

Kot civilna stranka lahko kasacijsko pritožbo vložite le glede vprašanj, ki se nanašajo na vašo odškodnino.

Glede možnosti drugih pritožb pa velja, da če ste najprej vložili redno pravno sredstvo, lahko na naslednji stopnji vložite kasacijsko pritožbo. O kasacijski pritožbi odloči vrhovno sodišče.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj vam zagotovijo informacije o pritožbah, ki jih lahko vložite zoper odločbe, ki po vašem mnenju niso skladne z vašimi pravicami.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Če ste vložili ustrezne zahteve, imate pravico do obveščanja o naslednjih odločitvah:

  • odločitvi, da se kazenski postopek ne začne;
  • pravnomočni sodbi v postopku;
  • odločbi o izreku zaporne kazni za storilca ali o njegovi izpustitvi ter morebitnem pobegu storilca iz pridržanja;
  • odločbah o sprejetju osebnih previdnostnih ukrepov ali spremembi že uvedenih ukrepov, če je njihov cilj zagotavljanje vaše varnosti;
  • odločitvah katerega koli pravosodnega organa ali organa zavoda za prestajanje kazni zapora, ki vplivajo na osebe, obsojene zaradi nasilnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj, storjenih z zastraševanjem, ki pomenijo tveganje za vašo varnost;
  • odločbah, ki zajemajo vaše sodelovanje pri izvrševanju sankcije in se izrečejo v zadevah v zvezi s prestajanjem kazni zapora, ter odločbah, ki vplivajo na razvrstitev obsojenca v razred 3 odprtega zaporniškega režima, ugodnosti v zavodu za prestajanje kazni zapora, kratkoročni izhod, pogojni odpust itd.

Vaša glavna pravica med izvrševanjem sodbe je pravica do informacij o izvrševanju kazni obsojenemu. Na splošno se šteje, da se informacije o njegovi izpustitvi iz zapora nanašajo na njegovo zasebnost, in vam jih ni mogoče sporočiti.

Izjema pa je, če ste bili žrtev kaznivega dejanja nasilja na podlagi spola; v tem primeru se vam zagotovijo informacije o procesnem statusu obsojenca in tem, kako prestaja kazen, in to dokler velja odredba o zaščiti ali odredba o prepovedi približevanja.

Če ste v postopku sodelovali kot zasebni tožilec, lahko sodelujete pri izreku pogojne kazni obsojencu. Za zaporno kazen, krajšo od dveh let, je mogoče izreči pogojno kazen, in sicer storilec v določenem roku ne sme ponoviti kaznivega dejanja. Po tem obdobju se kazen izteče. Sodišče odloči o izreku pogojne kazni, sodnik pa vas pred sprejetjem odločitve zasliši.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj zagotovijo informacije o možnostih, ki jih imate kot žrtev za sodelovanje pri izvrševanju kazni zapora; pri tem vam zagotavljajo vso pomoč, ki jo potrebujete za uveljavljanje svojih zakonsko določenih pravic.

Če ste žrtev terorizma, vam urad nacionalnega višjega sodišča za podporo in obveščanje žrtev terorizma zagotovi potrebne informacijske kanale, prek katerih lahko izveste vse o izvrševanju zaporne kazni, dokler ni v celoti odslužena, zlasti kadar so odobrene ugodnosti ali je obsojenec izpuščen.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Vaša zaščita lahko velja še naprej, če se sodba izvršuje, če je to potrebno in če tako odloči sodnik. Lahko se vam zagotovi policijska zaščita, v izjemnih primerih pa tudi nova identiteta ali finančna pomoč za spremembo prebivališča ali kraja dela.

V primeru nekaterih kaznivih dejanj, kot so nasilje na podlagi spola ali nasilje v družini, lahko zahtevate začasno odredbo o zaščiti, ki jo z odločbo odobri pravosodni organ.

Odredbo o zaščiti lahko zahtevate neposredno od pravosodnega organa, javnega tožilca, uradnikov organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj, socialnih služb ali ustanov za oskrbo, ki so del javne uprave.

Odredba o zaščiti pomeni celovit status zaščite, ki zajema civilne in kazenske previdnostne ukrepe, določene z zakonom, ter vse druge ukrepe pomoči in socialne zaščite, ki jih omogoča pravni sistem.

Z izdajo odredbe o zaščiti je povezana tudi dolžnost, da stalno spremljate informacije o procesnem položaju obdolženca ali osumljenca ter obsegu in veljavnosti sprejetih previdnostnih ukrepov. Predvsem boste vedno obveščeni o tem, ali je domnevni nasilnež v zaporu ali ne. V ta namen se odredba o zaščiti pošlje upravi zavoda za prestajanje kazni zapora.

Zaščitite se lahko tudi z nekaterimi kaznimi ali varnostnimi ukrepi, ki se izrečejo storilcu: odredba o prepovedi približevanja, odvzem starševskih pravic ali skrbništva, odvzem pravice do nošenja in uporabe orožja itd. Poleg tega lahko sodnik v primerih, ko se storilcu zaporna kazen spremeni v pogojno, še preden začne prestajati kazen zapora, storilcu prepove, da bi obiskal nekatere kraje ali se vam približal, odredi, da se mora udeležiti posebnih izobraževalnih programov, itd.

Kot žrtev imate pravico:

(a) zahtevati, da se pogojno izpuščenemu obsojencu izrečejo vedenjski ukrepi ali pravila, ki jih določa zakon in se štejejo za potrebna za zagotovitev vaše varnosti, če je bil obsojen zaradi dejanj, zaradi katerih se lahko razumno sklepa, da se boste znašli v nevarnosti;

(b) sodniku ali sodišču predložiti vse informacije, pomembne za odločitev o izvrševanju izrečene kazni, civilni odgovornosti, ki izhaja iz kaznivega dejanja, ali odrejenem zasegu.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj sodelujejo in se usklajujejo z organi, ustanovami in službami, ki lahko pomagajo žrtvam: pravosodje, služba javnega tožilstva, uradniki organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, zlasti v primeru ranljivih žrtev, pri katerih je tveganje viktimizacije veliko. Če ste žrtev, ki potrebuje posebne zaščitne ukrepe, ti ocenijo vaš primer in opredelijo zaščitne ukrepe ter ukrepe v pomoč in podporo, ki bi jih bilo treba zagotoviti in ki lahko zajemajo:

  • zagotavljanje psihološke podpore ali pomoči za spoprijemanje z motnjami, ki jih je povzročilo kaznivo dejanje, in sicer z uporabo za vas najustreznejših psiholoških metod;
  • spremljanje na sojenju;
  • informacije o psihosocialnih virih in virih oskrbe, ki so na voljo, ter na vašo zahtevo napotitev na navedene službe;
  • kakršne koli posebne podporne ukrepe, ki so morda potrebni, če ste žrtev, ki potrebuje posebno zaščito;
  • napotitev na specialistične podporne službe.

Za koliko časa?

Zaščitni ukrepi pravosodne narave veljajo za obdobje, določeno v ustrezni odločbi pravosodnega organa.

Med celotnim kazenskim postopkom in še ustrezno obdobje po njem uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj spremljajo, v kakšnem položaju ste kot žrtev, zlasti še, če ste ranljiva žrtev, in sicer ne glede na to, ali sta znana identiteta storilca in izid postopka.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Vaša glavna pravica med izvrševanjem sodbe je pravica do informacij o izvrševanju kazni obsojenemu. Na splošno se šteje, da se informacije o njegovi izpustitvi iz zapora nanašajo na njegovo zasebnost, in vam jih ni mogoče sporočiti.

Izjema pa je, če ste bili žrtev kaznivega dejanja nasilja na podlagi spola; v tem primeru se vam zagotovijo informacije o procesnem položaju obsojenca in tem, kako prestaja kazen, in to dokler velja odredba o zaščiti ali odredba o prepovedi približevanja, razen če navedete, da o zadevi ne želite prejemati informacij.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj zagotovijo informacije o možnostih, ki jih imate kot žrtev za sodelovanje pri izvrševanju kazni zapora; pri tem vam zagotavljajo vso pomoč, ki jo potrebujete za uveljavljanje svojih zakonsko določenih pravic.

Če ste žrtev terorizma, vam urad nacionalnega višjega sodišča za podporo in obveščanje žrtev terorizma zagotovi potrebne informacijske kanale, prek katerih lahko izveste vse o izvrševanju zaporne kazni, dokler ni v celoti odslužena, zlasti kadar so odobrene ugodnosti ali je obsojenec odpuščen.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Če ste vložili ustrezno zahtevo, imate med drugim pravico do obveščanja o naslednjih odločitvah:

  • odločbi o izreku zaporne kazni za storilca ali njegovi izpustitvi ter morebitnem pobegu storilca iz pridržanja;
  • odločitvah katerega koli pravosodnega organa ali organa zavoda za prestajanje kazni zapora, ki vplivajo na osebe, obsojene zaradi nasilnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj, storjenih z zastraševanjem, ki pomenijo tveganje za vašo varnost;
  • odločbah, ki zajemajo vaše sodelovanje pri izvrševanju sankcije in se izrečejo v zadevah v zvezi s prestajanjem kazni zapora, ter odločbah, ki vplivajo na razvrstitev obsojenca v razred 3 odprtega zaporniškega režima, ugodnosti v zavodu za prestajanje kazni zapora, kratkoročni izhod, pogojni odpust itd.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj zagotovijo informacije o možnostih, ki jih imate kot žrtev za sodelovanje pri izvrševanju kazni zapora; pri tem vam zagotavljajo vso pomoč, ki jo potrebujete za uveljavljanje svojih zakonsko določenih pravic.

Če ste žrtev terorizma, vam urad nacionalnega višjega sodišča za podporo in obveščanje žrtev terorizma zagotovi potrebne informacijske kanale, prek katerih lahko izveste vse o izvrševanju zaporne kazni, dokler ni v celoti odslužena, zlasti kadar so odobrene ugodnosti ali je obsojenec odpuščen.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu?

Kot žrtev kaznivega dejanja ste upravičeni:

  • zahtevati, da se pogojno odpuščenemu obsojencu izrečejo vedenjski ukrepi ali pravila, ki jih določa zakon in ki so potrebni za zagotovitev vaše varnosti, če je bil obsojen zaradi dejanj, zaradi katerih se lahko razumno sklepa, da se bo žrtev znašla v nevarnosti;
  • sodniku ali sodišču predložiti vse informacije, pomembne za odločitev o izvrševanju izrečene sankcije, civilni odgovornosti, ki izhaja iz kaznivega dejanja, ali odrejenem zasegu.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj zagotovijo informacije o možnostih, ki jih imate kot žrtev za sodelovanje pri izvrševanju kazni zapora; pri tem vam zagotavljajo vso pomoč, ki jo potrebujete za uveljavljanje svojih zakonsko določenih pravic.

Če ste žrtev terorizma, vam urad nacionalnega višjega sodišča za podporo in obveščanje žrtev terorizma zagotovi potrebne informacijske kanale, prek katerih lahko izveste vse o izvrševanju zaporne kazni, dokler ni v celoti odslužena, zlasti kadar so odobrene ugodnosti ali je obsojenec odpuščen.

Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Če ste zahtevali obveščanje o nekaterih odločitvah, ki se izrečejo v zadevah v zvezi s prestajanjem kazni zapora, in tistih, ki vplivajo na razvrstitev obsojenca v razred 3 odprtega zaporniškega režima, ugodnosti v zavodu za prestajanje kazni zapora, kratkoročni izhod, pogojni odpust itd., se lahko zoper njih pritožite tudi, če niste bili stranka v postopku. O nameravani vložitvi pritožbe morate obvestiti pristojnega sodnega uradnika, za kar ne potrebujete pomoči odvetnika, to pa morate storiti v največ petih dneh, šteto od dneva, ko ste bili obveščeni o odločbi, nato pa morate pritožbo dejansko vložiti v petnajstih dneh od tega obvestila.

Zoper razvrstitev obsojenca v razred 3 odprtega zaporniškega režima se lahko pritožite, če ste žrtev enega od naslednjih kaznivih dejanj:

  • uboja;
  • splava;
  • poškodbe;
  • kaznivih dejanj zoper svobodo;
  • kaznivih dejanj mučenja in kaznivih dejanj zoper moralno integriteto;
  • kaznivih dejanj zoper spolno svobodo in celovitost;
  • nasilnih kaznivih dejanj tatvine ali kaznivih dejanj tatvine, storjenih z zastraševanjem;
  • kaznivih dejanj terorizma;
  • kaznivih dejanj trgovine z ljudmi.

Preden organ zavoda za prestajanje kazni zapora sprejme katero koli od zgoraj navedenih odločb, se vam ta sporoči, da lahko predložite vse argumente, ki se vam zdijo ustrezni, vendar le, če ste predložili ustrezno zahtevo za obveščanje o teh odločbah.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj vam zagotovijo vse potrebne informacije o pritožbah, ki jih lahko vložite zoper sodne odločbe, ki po vašem mnenju niso skladne z vašimi pravicami.

Zadnja posodobitev: 11/03/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (na primer samostojna tožba, civilni zahtevek, združena civilni in kazenski postopek)?

Kot zasebni tožilec lahko zahtevate odškodnino za škodo s civilno tožbo v okviru istega kazenskega postopka ali pa z navedenim zahtevkom počakate, dokler se kazenski postopek ne konča. Če sta tožbi ločeni, je treba s civilno tožbo počakati, dokler se ne konča kazenski postopek.

V postopku lahko sodelujete tudi le kot civilna stranka in v njem nimate nobenih pristojnosti. Če odškodnine ne zahtevate kot civilna stranka, javni tožilec vloži civilno tožbo v vašem imenu. Če sodišče obdolženca razglasi za nedolžnega ali vam ne prisodi odškodnine, jo lahko še vedno zahtevate v civilnem postopku.

Civilna odgovornost obdolženca zajema povrnitev premoženja, povrnitev škode in odškodnino za škodo, vključno s škodo, povzročeno vašemu partnerju in otrokom.

Odškodnino lahko dobite tudi od države.

V čezmejnih primerih, torej kadar je bilo kaznivo dejanje, katerega žrtev ste bili, storjeno v drugi državi članici Evropske unije, ne v Španiji, vi pa imate običajno prebivališče v Španiji, je organ za pomoč žrtvam kaznivih dejanj urad za podporo žrtvam kaznivih dejanj. V čezmejnih primerih kaznivih dejanj terorizma je organ za pomoč ministrstvo za notranje zadeve, ki ukrepa prek generalnega direktorata za podporo žrtvam terorizma.

Razen za kazniva dejanja terorizma na splošno velja, da organ za pomoč sodeluje pri začetku in vodenju postopka za dodelitev pomoči s strani države članice Evropske unije, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, da se vam kot vložniku zahtevka iz Španije omogoči dostop do odškodnine od države, na ozemlju katere je bilo kaznivo dejanje storjeno.

V ta namen vam kot vložniku zahtevka za pomoč uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj zagotovijo naslednje informacije:

  • informacije o možnosti zahtevati finančno pomoč ali odškodnino, potrebnih postopkih ali obrazcih, vključno z načinom njihovega izpolnjevanja, ter dokazilih, ki so morda potrebna;
  • splošne smernice o izpolnjevanju zahtev za dodatne informacije.

Poleg tega morajo uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj kot organi za pomoč opraviti naslednje:

  • posredovati vaš zahtevek in dokazila ter po potrebi vso dokumentacijo, ki se lahko naknadno zahteva, organu odločanja, ki ga je imenovala država, na ozemlju katere je bilo kaznivo dejanje storjeno;
  • sodelovati z organom odločanja, kadar se ta na podlagi svoje nacionalne zakonodaje odloči zaslišati vložnika zahtevka ali katero koli drugo osebo.

Kadar se zahtevek za zakonsko določeno državno pomoč obravnava prek organa za pomoč države, v kateri ima vložnik zahtevka običajno prebivališče, je organ odločanja generalni direktorat ministrstva za gospodarstvo in finance za stroške osebja in državne pokojnine.

Organ odločanja mora vam kot vložniku zahtevka za pomoč in organu za pomoč sporočiti naslednje:

  • prejetje zahtevka za državno pomoč, informacije o organu, ki uvede postopek, časovni okvir izdaje odločbe in po možnosti pričakovani datum sprejetja odločbe;
  • sprejetje odločbe o zaključku postopka.

V primeru kaznivih dejanj terorizma, storjenih v drugi državi članici Evropske unije, ne v Španiji, je organ za pomoč ministrstvo za notranje zadeve (generalni direktorat za podporo žrtvam terorizma), če imate vi kot vložnik zahtevka običajno prebivališče v Španiji, da lahko iz Španije dobite dostop do ustrezne odškodnine, kjer je ta na voljo, od države, na ozemlju katere je bilo kaznivo dejanje storjeno. Ukrepi, ki jih mora sprejeti generalni direktorat za podporo žrtvam kot organ za pomoč ali organ odločanja, so enaki kot ukrepi generalnega direktorata ministrstva za gospodarstvo in finance za stroške osebja in državne pokojnine.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Država plača celotno pomoč ali njen del, če je storilec razglašen za delno plačilno nesposobnega.

Država s subrogacijo vstopi v vaše pravice zoper stranko, ki nosi civilno odgovornost za kaznivo dejanje, in sicer do celotnega zneska začasne ali pravnomočno določene pomoči, ki vam je bila odobrena kot žrtvi ali upravičencu.

Država lahko od stranke, ki nosi civilno odgovornost za kaznivo dejanje, s tožbo zahteva povračilo celotne odobrene pomoči ali njenega dela.

Navedeni ukrep se izvede, kadar je ustrezno, z upravnim postopkom izterjave in se med drugim uporabi v naslednjih primerih:

  • kadar se s pravnomočno sodno odločbo ugotovi, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno;
  • kadar po izplačilu vi kot žrtev in vaši upravičenci na kateri koli podlagi prejmete celotno ali delno odškodnino za prizadejano škodo, in sicer v treh letih po odobritvi pomoči;
  • kadar je bila pomoč pridobljena na podlagi predložitve lažnih ali namerno nepopolnih informacij ali na kakršen koli drug goljufiv način oziroma zaradi namerne opustitve navedbe okoliščin, zaradi katerih bi bila zahtevana pomoč zavrnjena ali zmanjšana;
  • kadar je odškodnina, dodeljena s sodbo, nižja od začasne pomoči.

Ta tožba se vloži z vključitvijo države v kazenski ali civilni postopek, ki poteka, ne da bi to vplivalo na civilno tožbo, ki jo lahko vloži javni tožilec.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Država plača celotno pomoč ali njen del, če je oseba, obsojena za kaznivo dejanje, razglašena za delno plačilno nesposobno.

Začasna pomoč se lahko odobri še pred izdajo pravnomočne sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek, če se dokažejo negotov ekonomski položaj, v katerem ste se znašli kot žrtev ali upravičenec.

Zahtevek za začasno pomoč se lahko vloži po prijavi dogodka pristojnim organom ali če kazenski postopek na podlagi takega dogodka poteka po uradni dolžnosti.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Od države lahko dobite odškodnino.

V Španiji obstaja sistem pomoči žrtvam naklepnih in nasilnih kaznivih dejanj, storjenih v Španiji, katerih posledica je smrt, huda telesna poškodba ali velika škoda za telesno ali duševno zdravje. Pomoč se dodeli tudi žrtvam kaznivih dejanj zoper spolno svobodo, tudi kadar so ta storjena brez nasilja.

Na splošno ste upravičeni do zakonsko določene finančne pomoči, če ste v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, državljan Španije ali katere koli druge države članice Evropske unije, če niste, pa navedeno za vas velja, če imate v Španiji običajno prebivališče ali ste državljan druge države, ki španskim državljanom na svojem ozemlju priznava podobno pomoč.

V primeru smrti mora zgoraj navedene zahteve glede državljanstva ali prebivališča izpolnjevati upravičenec, ne pokojnik.

V primeru hude telesne poškodbe ali velike škode za telesno ali duševno zdravje so upravičenci neposredne žrtve, tj. osebe, ki so utrpele poškodbe ali škodo.

V primeru smrti so upravičenci posredne žrtve, in sicer:

  • zakonec pokojnika, če se nista ločila ali živela ločeno, ali oseba, ki je s pokojnikom stalno živela v podobnem razmerju, kot je zakonska zveza, vsaj dve leti pred njegovo smrtjo, razen če sta imela skupne otroke – v takem primeru zadostuje že skupno življenje. Zajeti so tudi otroci navedenih oseb, tudi če niso bili otroci pokojnika, če so bili finančno odvisni od njega in so živeli z njim.

Med upravičence se nikoli ne šteje oseba, obsojena za naklepni uboj v kateri koli obliki, ki je bila pokojnikov zakonec ali oseba, s katero je bil v stalnem razmerju, podobnem zakonski zvezi;

  • otrok pokojnika, ki je bil od njega finančno odvisen in je z njim živel, pri čemer se domneva, da so mladoletni otroci ali invalidni odrasli finančno odvisni;
  • starš pokojnika, ki je bil od njega finančno odvisen, če ni nobene osebe v zgoraj navedenih situacijah;
  • tudi starši mladoletnika, ki umre neposredno zaradi kaznivega dejanja, se štejejo za posredne žrtve za namene finančne pomoči, določene s špansko zakonodajo.

Žrtve so do finančne pomoči upravičene zaradi poškodb, ki škodujejo telesni celovitosti ali telesnemu ali duševnemu zdravju in zaradi katerih je oseba, ki jih je utrpela, vsaj 33-odstotni začasni (več kot šest mesecev) ali trajni invalid.

Odobritev pomoči je na splošno odvisna od izreka pravnomočne sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek. Glede na čas, ki je potreben za izrek pravnomočne sodne odločbe v kazenskih zadevah, pa zakon omogoča odobritev začasne pomoči, pri čemer se upošteva negotov ekonomski položaj žrtve kaznivega dejanja ali njenih upravičencev. Zahtevek za začasno pomoč se lahko vloži, ko žrtev prijavi dogodek pristojnim organom ali če kazenski postopek začne pristojni organ, ne da bi bila za to potrebna prijava.

Znesek pomoči nikoli ne more presegati zneska odškodnine, določenega v sodbi.

V primeru smrti mladoletnika ali invalidne osebe neposredno zaradi kaznivega dejanja so starši ali skrbniki mladoletnika upravičeni le do pomoči, ki jo sestavlja odškodnina za pogrebne stroške, ki so jih dejansko plačali, vendar le do zakonsko določene zgornje meje.

V primeru kaznivih dejanj zoper spolno svobodo, zaradi katerih je poškodovano žrtvino duševno zdravje, se z zneskom pomoči pokrijejo stroški terapevtskega zdravljenja po izbiri žrtve do zakonsko določene zgornje meje.

Na splošno je rok za vložitev zahtevka za pomoč eno leto od takrat, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ta rok preneha teči, ko se začne kazenski postopek, in začne znova teči, ko je izrečena pravnomočna sodna odločba vročena žrtvi.

Prejem pomoči je nezdružljiv z naslednjim:

  • odškodnino, določeno s sodbo. Ne glede na to se izplača celotna pomoč ali njen del, če je storilec razglašen za delno plačilno nesposobnega;
  • odškodnino ali pomočjo na podlagi zasebnega zavarovanja in z nadomestilom socialne varnosti, ki je morda na voljo zaradi žrtvine začasne invalidnosti. Ne glede na to se pomoč izplača upravičencu iz zasebnega zavarovanja, če je znesek odškodnine na podlagi navedenega zavarovanja nižji od zneska, določenega s sodbo.
  • Prejem navedene pomoči nikoli ni združljiv z odškodnino za škodo žrtvam oboroženih skupin in teroristov.

Prejem pomoči je združljiv z naslednjim:

  • prejemom kakršne koli državne pokojnine, do katere je upravičenec upravičen v primeru trajne invalidnosti ali smrti žrtve;
  • socialno pomočjo na podlagi člena 27 sistemskega zakona št. 1/2004 z dne 28. decembra 2004 o celovitih zaščitnih ukrepih proti nasilju na podlagi spola (Ley Orgánica 1/2004 de 28 de diciembre, de Medidas de Protección Integral contra la Violencia de Género).

Pomoč za trajno invalidnost ni združljiva s pomočjo za začasno invalidnost.

Generalni direktorat ministrstva za gospodarstvo in finance za stroške osebja in državne pokojnine je pristojen za obravnavo zahtevkov za zakonsko določeno državno pomoč in odločanje o njih v primeru žrtev vseh kaznivih dejanj, razen terorizma – v takem primeru je pristojno ministrstvo za notranje zadeve (generalni direktorat za podporo žrtvam terorizma).

Če ste žrtev terorizma, obstaja več državnih pomoči, namenjenih žrtvam terorizma kot nadomestilo za škodo, povzročeno s temi vrstami kaznivih dejanj, če obstaja popolna povezava med terorističnim dejanjem in povzročeno škodo.

Odškodnino je mogoče zahtevati na podlagi naslednjih vrst škode:

  • telesnih poškodb, in sicer škode za telesno in duševno zdravje, ter izdatkov za zdravljenje, proteze in operacije.

Ti izdatki se izplačajo prizadeti osebi le, če niso v celoti ali delno kriti na podlagi javnega ali zasebnega sistema socialne varnosti;

  • materialne škode na domovih fizičnih oseb ali škode v gospodarskih in industrijskih obratih, na sedežih političnih strank, sindikatov in socialnih organizacij;
  • stroškov začasne nastanitve med popravili običajnih bivališč fizičnih oseb;
  • škode na osebnih vozilih in vozilih, ki se uporabljajo za kopenski prevoz oseb ali blaga, razen vozil v javni lasti.

Odškodnina za škodo, razen za telesne poškodbe, je podrejena odškodnini, ki jo za isti primer dodeli kateri koli drug javni organ, ali odškodnini na podlagi zavarovalnih sporazumov. V takih primerih se izplača znesek, enak morebitni razliki med zneskom, ki ga plačajo ti javni organi ali zavarovalni subjekti, in uradno cenitvijo.

Znesek odškodnine se določi glede na povzročeno škodo (resnost poškodb in vrsta invalidnosti, ki so jo povzročile, smrt itd.).

Druge vrste pomoči:

  • za študij: kadar teroristično dejanje povzroči znatne osebne poškodbe študentu, njegovim staršem ali skrbnikom ali če so navedene osebe zaradi teh poškodb nezmožne opravljati svoj redni poklic;
  • takojšnja psihološka pomoč in svetovanje žrtvam in njihovim družinskim članom;
  • izredna pomoč za zadovoljevanje osebnih ali družinskih potreb žrtev v izjemnih primerih, če žrtve niso krite z običajno pomočjo ali če je običajna pomoč, ki jim je na voljo, veliko premajhna.

Upravičenci do pomoči:

  • v primeru poškodbe je to poškodovana oseba;
  • v primeru smrti:
    • zakonec pokojnika;
    • partner, s katerim ni bila sklenjena zakonska zveza, če je pokojnik z njim živel vsaj dve leti;
    • partner, s katerim ni bila sklenjena zakonska zveza, če je pokojnik z njim imel otroke;
    • starši pokojnika, če so bili od njega finančno odvisni. Če pokojnik ni imel staršev, so upravičenci vnuki, sorojenci in stari starši (v tem vrstnem redu) pokojnika, ki so bili od njega finančno odvisni;
    • če ne obstaja nobena od zgoraj navedenih oseb, so upravičenci otroci, če teh ni, pa starši pokojnika, ki od njega niso bili finančno odvisni.

Splošni rok za predložitev zahtevka za odškodnino zaradi osebne ali materialne škode je eno leto od dneva, ko je škoda nastala.

Če ste bili žrtev terorizma, vam bo urad nacionalnega višjega sodišča za podporo in obveščanje žrtev terorizma (Oficina de Información y Asistencia a Víctimas del Terrorismo de la Audiencia Nacional) v sodelovanju z generalnim direktoratom ministrstva za notranje zadeve za podporo žrtvam terorizma pomagal pri postopku vložitve zahtevka za odškodnino: pridobivanju potrdil o pravnomočnih sodbah, odredbah, da se civilna odgovornost ne zahteva, ter drugih dokumentih, potrebnih za obravnavo zahtevka za pomoč.

Ali sem upravičen do nadomestila, če storilec ni bil obsojen?

S pravnomočno sodbo v kazenskem postopku, zoper katero ni več mogoča pritožba, je treba dokazati, da je bila smrt, telesna poškodba in velika škoda za telesno ali duševno zdravje posledica naklepnega in nasilnega kaznivega dejanja; v sodbi mora biti prav tako dodeljena ustrezna odškodnina.

Zahtevku za finančno pomoč je treba priložiti kopijo pravnomočne sodne odločbe, s katero je bil končan kazenski postopek, tj. sodbo, zamudno sodbo, odločbo o zaključku zadeve zaradi smrti storilca ali odločbo o zavrnitvi zadeve.

Dodeljeni znesek pomoči nikoli ne more presegati zneska odškodnine, določenega v sodbi.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom?

Začasna pomoč se lahko odobri še pred izdajo pravnomočne sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek, če se dokaže negotov ekonomski položaj, v katerem ste se znašli kot žrtev ali upravičenec.

Zahtevek za začasno pomoč se lahko vloži po prijavi dogodka pristojnim organom ali če kazenski postopek na podlagi takega dogodka poteka po uradni dolžnosti.

Zadnja posodobitev: 11/03/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Sem žrtev kaznivega dejanja. Na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Če ste žrtev kaznivega dejanja, se lahko obrnete na urad za podporo žrtvam kaznivih dejanj (Oficinas de Asistencia a las Víctimas del delito).

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj so brezplačne, javne, multidisciplinarne službe za izpolnjevanje potreb žrtev, ki jih vodi ministrstvo za pravosodje.

Delujejo v vseh Povezava se odpre v novem oknuavtonomnih skupnostih, skoraj vseh glavnih mestih provinc in drugih mestih.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo celovito, usklajeno in specialistično podporo žrtvam kaznivih dejanj, tako da zadovoljijo njihove posebne pravne, psihološke in socialne potrebe.

Če ste žrtev terorizma, se lahko obrnete na urad nacionalnega višjega sodišča za podporo in obveščanje žrtev terorizma (Oficina de Información y Asistencia a Víctimas del Terrorismo de la Audiencia Nacional), po želji pa se lahko obrnete tudi na urad za podporo žrtvam kaznivih dejanj v svoji provinci. Urad za podporo žrtvam kaznivih dejanj se bo nato uskladil z uradom nacionalnega višjega sodišča za podporo in obveščanje žrtev terorizma.

Oskrba in podpora, ki ju zagotavljajo uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj, se zagotavljata v več fazah:

  • faza sprejema in ocene situacije: v tej fazi vam urad zagotovi izčrpne informacije o ukrepih, ki jih morate sprejeti, vprašanjih, ki jih morate obravnavati, in morebitnih posledicah. Ta faza običajno poteka v obliki osebnega ali telefonskega razgovora, v njej pa lahko pojasnite svoje težave in potrebe. Na podlagi tega boste deležni svetovanja, ocenjena bo možnost, ali lahko posredujejo drugi viri, po potrebi pa boste napoteni drugam;
  • faza informiranja: kot žrtev imate od prvega stika z organi in uradniki, tj. še pred vložitvijo prijave, pravico do informacij, ki ustrezajo vašim osebnim okoliščinam in pogojem, naravi kaznivega dejanja in njegovim posledicam. Te informacije se nanašajo na nekatere vidike, na primer:
  • kako vložiti prijavo in kakšen je zadevni postopek;
  • razpoložljive specialistične storitve, vire psihosocialne in druge oskrbe ter načine dostopa do njih, in sicer ne glede na to, ali je prijava že vložena;
  • razpoložljive ukrepe oskrbe in podpore (zdravstvene, psihološke ali materialne) ter postopek za njihovo pridobitev, vključno z informacijami, če je ustrezno, o možnostih pridobitve alternativne nastanitve;
  • kako je mogoče dobiti nasvet in pravno obrambo, in če je ustrezno, pogoje, pod katerimi ju je mogoče dobiti brezplačno;
  • spremstvo med postopkom, na sojenje, če to zahtevate, in/ali med obiskom različnih kazenskih organov;
  • možnost zahtevati zaščitne ukrepe, in kadar je ustrezno, postopek zanje;
  • nasvet o ekonomskih pravicah, ki se nanašajo na postopek, zlasti glede pomoči in odškodnine, do katere ste morda upravičeni na podlagi škode zaradi kaznivega dejanja, in kadar je ustrezno, katere postopke bi bilo treba uporabiti za vložitev zahtevka;
  • postopek za uveljavljanje pravic, ki jih imate kot žrtev kaznivega dejanja, če ne prebivate v Španiji;
  • kontaktne podatke organa, odgovornega za obravnavo vašega postopka, in komunikacijske kanale, ki jih lahko uporabite, ter informacije o datumu, času in kraju sojenja ter vsebini obtožnice zoper storilca;
  • razpoložljive storitve restorativne pravičnosti (na primer mediacija), kadar je to pravno mogoče;
  • primere, v katerih lahko zahtevate povrnitev stroškov postopka, in kadar je ustrezno, postopek za vložitev zahtevka itd.;
  • faza posredovanja: posredovanje uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj se nanaša na različna področja:
  • pravno posredovanje: uradi vam zagotovijo potrebno pravno pomoč, zlasti informacije o vrsti pomoči, ki jo lahko prejmete v sodnem postopku, pravicah, ki jih lahko uveljavljate v njem, načinu in pogojih za prejem pravnih nasvetov ter vrstah služb ali organizacij, na katere se lahko obrnete za podporo.

Pravna pomoč bo v vseh primerih splošna ter se bo nanašala na način izvajanja postopka in uveljavljanje različnih pravic, saj je za svetovanje in pravno pomoč v posamezni zadevi odgovoren vaš odvetnik;

  • zdravstveno in psihološko posredovanje: psihološka oskrba, ki jo zagotavljajo uradi, zajema oceno vaše situacije in obravnavo, da se zmanjša kriza, povzročena s kaznivim dejanjem, in se vam omogoči, da zmorete prestati sodni postopek, ki je posledica kaznivega dejanja, in spremljanje med postopkom ter okrepitev vaših strategij in zmožnosti, vključno z iskanjem pomoči v vašem okolju.

Če ste posebno ranljiva žrtev ali potrebujete posebno zaščito, uradi pripravijo načrt psihološke podpore;

  • ekonomsko posredovanje: kar zadeva ekonomsko pomoč, do katere ste upravičeni, če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja ali kaznivega dejanja zoper spolno svobodo, uradi predvsem zagotavljajo informacije in pomoč pri obravnavi zahtevkov;
  • socialno posredovanje in posredovanje zaradi oskrbe: na tem področju uradi med seboj usklajujejo oskrbo, ki vam jo zagotavljajo, in vas po potrebi usmerijo na socialne službe, ustanove ali organizacije za oskrbo, ki so na voljo za zagotavljanje varne nastanitve, takojšnje zdravstvene oskrbe in kakršne koli finančne pomoči, do katere ste morda upravičeni, pri čemer je posebna pozornost namenjena potrebam, ki izhajajo iz invalidnosti, hospitalizacije, smrti in morebitne ranljivosti;
  • faza spremljanja: med celotnim kazenskim postopkom in še ustrezen čas po njem uradi spremljajo vaš primer, zlasti če ste ranljiva žrtev. V tej fazi uradi v različnih obdobjih po tem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, proučijo vaše pravno, zdravstveno, psihološko, socialno in ekonomsko stanje ter stanje na področju oskrbe. Ustrezen čas za spremljanje se določi glede na vaše stanje.

Če ste žrtev terorizma, so glavne naloge urada nacionalnega višjega sodišča za podporo in obveščanje žrtev terorizma:

  • zagotavljanje informacij o stanju sodnega postopka, ki bi se glede na storjeno kaznivo dejanje lahko nanašale na vas;
  • svetovanje o vsem, kar je povezano s kazenskim in upravnim postopkom in bi se lahko nanašalo na vas;
  • ponudbo osebnega spremstva na sojenje v zvezi s terorističnimi dejanji, ki bi se lahko nanašalo na vas;
  • zagotavljanje čustvene in terapevtske podpore, ne da bi to posegalo v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve;
  • zagotavljanje vaše varnosti in zasebnosti kot žrtve kaznivega dejanja med vašim sodelovanjem v sodnem postopku;
  • informiranje o glavnih odškodninah žrtvam terorizma, pri čemer vas v vseh primerih napotijo na generalni direktorat ministrstva za notranje zadeve za podporo žrtvam terorizma;
  • obveščanje o vsem, kar se nanaša na izvrševanje sankcije zapora, dokler ta ni v celoti izpolnjena, zlasti če so bile storilcu odobrene ugodnosti ali je bil odpuščen.

Za žrtve terorizma je generalni direktorat ministrstva za notranje zadeve za podporo žrtvam terorizma enotna kontaktna točka za vse postopke pred osrednjo državno upravo, ki jih lahko začnejo osebe in družine, prizadete zaradi terorističnega dejanja, pri čemer vse zahteve posreduje pristojnemu organu in vzpostavi odnos z zadevno osebo.

Poleg tega ta generalni direktorat sodeluje s pristojnimi organi osrednje državne uprave in drugimi javnimi upravami glede pomoči in podpore žrtvam terorizma, da se žrtvam zagotovi celovita zaščita.

Generalni direktorat za podporo žrtvam terorizma je odgovoren za obravnavo, vodenje in pripravo odločb o pomoči in odškodnini prizadetim zaradi kaznivega dejanja terorizma.

Telefonska linija za podporo žrtvam

V fazi sprejema ali ocene situacije vas je na uradih za podporo žrtvam kaznivih dejanj mogoče obravnavati osebno ali po telefonu.

V zvezi z nekaterimi kaznivimi dejanji, kot je nasilje na podlagi spola, obstajajo v Španiji telefonske službe za pomoč in svetovanje, na primer telefonska služba 016 za informacije in pravne nasvete glede nasilja na podlagi spola (Servicio telefónico de información y asesoramiento jurídico en materia de violencia de género).

Za posebno ranljive žrtve, kot so mladoletniki, obstajajo posebne službe, na primer telefonska služba za pomoč fundacije ANAR (pomoč za otroke in mladostnike v stiski) (Servicio de atención telefónica de la Fundación ANAR)), ki so namenjene otrokom in mladim, odraslim in sorodnikom mladoletnikov ter sorodnikom v primeru pogrešanih mladoletnikov.

Telefonska služba 016 za informacije in pravne nasvete glede nasilja na podlagi spola zagotavlja brezplačno strokovno pomoč 24 ur na dan vse dni v letu. Zagotovljena je stalna zaupnost podatkov o osebah, ki uporabljajo to storitev.

Pomoč se zagotavlja v 51 jezikih. Stalna pomoč se zagotavlja v španščini, katalonščini, galicijščini, baskovščini, angleščini in francoščini, s tolmačenjem z uporabo telekomunikacij pa tudi za klice v nemščini, portugalščini, mandarinščini, ruščini, arabščini, romunščini in bolgarščini. Pomoč v drugih jezikih se zagotavlja s tolmačenjem z uporabo telekomunikacij.

Dostopnost storitev osebam z motnjami sluha in/ali govora se zagotavlja na naslednje načine:

  • besedilni telefon (TTY) na številki 900 116 016;
  • storitev Telesor prek njihovega spletišča (Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.telesor.es/). V tem primeru je potrebna povezava do spleta;
  • mobilni telefon ali dlančnik. V obeh primerih je treba v skladu z navodili, ki so na voljo na spletišču Telesor, naložiti brezplačno aplikacijo.

Ta storitev zagotavlja pomoč vsakomur, ki potrebuje informacije o konkretnih primerih nasilja na podlagi spola: ženskam, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, njihovim bližnjim (sorodnikom, prijateljem, sosedom itd.), strokovnjakom, ki skrbijo za žensko, ki je žrtev nasilja na podlagi spola, ali strokovnjakom, ki izvedo za tako nasilje, itd.

Zagotavljajo se informacije, ki se nanašajo na vire in pravice, ki so vam na voljo, če ste žrtev te vrste kaznivih dejanj, in sicer glede zaposlitve, socialnih storitev, finančne podpore in informacij ter virov pomoči, sprejema in pravnih nasvetov.

Nujni telefonski klici se takoj preusmerijo na ustrezno številko 112 zadevne avtonomne skupnosti.

Če ste mladoletna žrtev nasilja na podlagi spola, se vsi klici na službo 016 preusmerijo na telefonsko številko fundacije ANAR za pomoč otrokom in mladostnikom (900 20 20 10).

Telefonska številka fundacije ANAR za pomoč otrokom in mladostnikom (900 20 20 10) je brezplačna, zaupna in anonimna storitev, na voljo 24 ur na dan vse dni v letu, ki jo sestavljajo predvsem tri linije za pomoč:

  • telefonska številka ANAR za pomoč otrokom in mladostnikom, katere glavni cilj je klicateljem iz te skupine zagotoviti ustrezno podporo in nasvete za soočanje s težavami ali v primeru nevarnosti;
  • telefonska številka ANAR za pomoč odraslim in družinam, namenjena odraslim, ki potrebujejo nasvete pri zadevah, povezanih z mladoletniki;
  • telefonska številka ANAR 116 000 za primere pogrešanih mladoletnikov (poenotena telefonska številka v Evropski uniji za pomoč pri spoprijemanju s takimi primeri).

Ta storitev preusmeri klice na službo 016, če ste odrasla ženska, ki je žrtev nasilja na podlagi spola, ali odrasla oseba, ki ve za primer takega nasilja.

Je podpora žrtvam brezplačna?

Da. Dostop do storitev oskrbe in podpore za žrtve kaznivih dejanj, kot so uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj, je brezplačen in zaupen; kaznivega dejanja prej ni treba prijaviti.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Obrnete se lahko na urade za podporo žrtvam kaznivih dejanj v vseh Povezava se odpre v novem oknuavtonomnih skupnostih, skoraj vseh glavnih mestih provinc in tudi drugih mestih.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo celovito, usklajeno in specialistično podporo žrtvam kaznivih dejanj, tako da izpolnijo njihove posebne pravne, psihološke in socialne potrebe.

Zagotavljajo predvsem informacije o razpoložljivih specialističnih storitvah ter virih psihosocialne pomoči in oskrbe, in sicer ne glede na to, ali prijavite kaznivo dejanje ali ne, ter informacije o dostopu do teh storitev.

Zagotovijo vam tudi informacije o razpoložljivih ukrepih oskrbe in podpore (zdravstvene, psihološke ali materialne) ter postopku za njihovo pridobitev, po potrebi pa tudi informacije o možnostih pridobitve alternativne nastanitve.

Poleg tega vam svetujejo, kako prijaviti kaznivo dejanje in kakšen je postopek, o možnosti pridobitve pravnega svetovanja in obrambe, kadar je ustrezno, pa tudi o pogojih, pod katerimi je navedeno mogoče dobiti brezplačno.

Uradi za podporo žrtvam kaznivih dejanj vas lahko napotijo na specialistične pravne, psihološke in socialne službe, odvisno od vaših potreb, na primer na občinske službe, službe socialne pomoči, zdravstvene in izobraževalne službe ter službe za zaposlovanje; združenja, fundacije in druge nepridobitne subjekte; psihosocialne službe, ki jih zagotavlja pravosodna uprava; in če ste žrtev nasilja na podlagi spola, na enote za usklajevanje zoper nasilje nad ženskami (Unidades de Coordinación contra la Violencia sobre la Mujer) in enote za ženske (Unidades sobre la Mujer) v vsaki avtonomni skupnosti in provinci.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Nevladne organizacije lahko zagotovijo podporo žrtvam posebnih kaznivih dejanj z vzpostavitvijo poti, ki so posebej prilagojene glede na potrebe in značilnosti vsake žrtve. Pomoč zajema predvsem pravne nasvete, informacije o različnih razpoložljivih virih in pomoči ter psihološko in čustveno podporo.

Zadnja posodobitev: 11/03/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Francija

Kot žrtev kaznivega dejanja boste obravnavani, če ste utrpeli škodo (npr. če ste bili poškodovani ali če so vam ukradli ali poškodovali osebno lastnino itd.), ki nastane zaradi dogodka, ki na podlagi francoske zakonodaje šteje za kaznivo dejanje. Kot žrtvi kaznivega dejanja vam predpisi priznavajo nekatere individualne pravice pred postopkom, med njim ali po koncu postopka.

Kazenski postopek v Franciji vključuje fazo preiskave in fazo sojenja. Obstajata dve vrsti preiskave glede na vrsto kršitve: policijska preiskava, ki jo izvede kriminalistična policija pod nadzorom državnega tožilca in sodna preiskava, ki jo izvede kriminalistična policija pod nadzorom preiskovalnega sodnika ali preiskovalni sodnik sam.

Ob koncu preiskave se glede na zbrane dokaze zadeva lahko zavrne ali pa se nadaljuje pred sodišči. V drugem primeru sodišče preuči zbrane dokaze in odloči o krivdi domnevnega storilca kaznivega dejanja. Če je spoznan za krivega, ga sodišče obsodi in mu izreče kazen. V nasprotnem primeru je domnevni storilec razglašen za nedolžnega in oproščen oziroma izpuščen.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 07/09/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov (npr. policija, državni tožilec) po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo?

Če kaznivo dejanje ni prijavljeno in sodni organ ali preiskovalni organi (policija ali žandarmerija) o njem niso obveščeni, ne boste dobili nobenih informacij, saj kaznivo dejanje ni znano.

Če so o kaznivem dejanju kakor koli (razen z žrtvino prijavo) obveščeni sodni organ ali službe policije ali žandarmerije, boste pozvani na zaslišanje, na katerem boste morali opredeliti svojo škodo in okoliščine storitve dejanja. Pri tem boste seznanjeni s svojimi pravicami.

Če boste službe policije ali žandarmerije ali sodni organ obvestili sami, boste ob naznanitvi dejanja prav tako zaslišani in seznanjeni s svojimi pravicami.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Francoski državljani lahko kaznivo dejanje prijavijo pri katerem koli policijskem komisariatu ali kateri koli enoti žandarmerije na nacionalnem ozemlju. Prijava bo obravnavana v Franciji, če se francoski organi izjavijo za pristojne, ali pa bo posredovana pristojnim organom države, na ozemlju katere se je dejanje zgodilo.

Tuji državljani, ki so žrtve kaznivega dejanja, storjenega na francoskem ozemlju, lahko prijavo vložijo pri katerem koli policijskem komisariatu ali kateri koli enoti žandarmerije v Franciji. Tuji žrtvi lahko med zaslišanjem ali pri vložitvi prijave pomaga tolmač. O nadaljnjih ukrepih bo obveščena na kakršen koli način, njene pravice pa bodo zaščitene enako kot pravice francoskih državljanov, saj z zakonom niso predvidene različne informacije za žrtve in pravice žrtev glede na njihovo državljanstvo.

Žrtev lahko pridobi pravno pomoč, če je državljan države članice Evropske unije ali države, ki je s Francijo podpisala mednarodni sporazum.

Nazadnje, če žrtev vloži prijavo ali priča zoper drugo osebo zaradi zvodništva ali trgovine z ljudmi, ima pravico pridobiti začasno dovoljenje za bivanje na francoskem ozemlju in s tem pravico do opravljanja poklicne dejavnosti, če njena navzočnost ne ogroža javnega reda.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ob prijavi kaznivega dejanja boste morali navesti svoje kontaktne podatke, da bodo lahko organi med preiskavo stopili v stik z vami. Prav tako boste seznanjeni s svojimi pravicami in načini njihovega uveljavljanja.

Obveščanje žrtve o poteku preiskave

O tem, kako napreduje preiskava, ki vas zadeva, se lahko pozanimate pri službah policije ali žandarmerije, državnem tožilcu ali preiskovalnem sodniku (če mu je zadeva predložena).

Pri kaznivih dejanjih in nekaterih prekrških vas preiskovalni sodnik, če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, vsakih šest mesecev obvesti o napredovanju postopka.

Obveščanje žrtve o nadaljnjih ukrepih v zvezi s preiskavo

Ko je preiskava končana, ste obveščeni o sprejeti odločitvi: opustitev preiskave, druge možnosti namesto pregona, vabilo zadevne osebe pred sodišče. Če je potrebno sojenje, ste obveščeni o kaznivih dejanjih, ki se očitajo osumljencu, datumu in kraju obravnave.

Obveščanje žrtve, kadar je zadeva predložena preiskovalnemu sodniku

Če je uvedena sodna preiskava, državni tožilec za preiskavo pooblasti preiskovalnega sodnika. Ta vas mora obvestiti o začetku tega postopka, vaši pravici, da uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, in načinih izvajanja te pravice. Če ste mladoletna oseba, se o tem obvestijo vaši zakoniti zastopniki.

Preiskovalni sodnik vas v obvestilu žrtvi seznani tudi z vašo pravico, da vam lahko, če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, pomaga odvetnik, ki ga lahko izberete sami ali pa vam ga bo na vašo zahtevo dodelil predsednik odvetniške zbornice, pri čemer pojasni, da boste morali stroške kriti sami, razen če ste upravičeni do pravne pomoči (glej pogoje) ali imate zavarovanje stroškov postopka.

Obveščanje žrtve v zvezi z osumljencem

Ne boste nujno obveščeni o tem, ali je bil za domnevnega storilca odrejen pripor, niti o tem, ali je bil odpuščen iz zapora.

Vendar pa boste vedno obveščeni o tem, da je bil za domnevnega storilca uveden sodni nadzor, če je bila zaradi vaše varnosti odrejena prepoved približevanja.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Če ne govorite ali ne razumete dobro francoskega jezika, službe policije ali žandarmerije, na katere se obrnete, zahtevajo tolmača. Tolmač bo navzoč med vašimi zaslišanji, pa tudi med pogovori, ki jih boste morda imeli z odvetnikom, in med sojenjem.

Med preiskavo lahko pri sodišču, ki je pristojno za zadevo, zaprosite za prevod bistvenih listin v spisu. Ti prevodi bodo brezplačni, če se nanašajo na pomembne listine, vendar pa jih bo treba plačati, če se nanašajo na druge dokumente.

Nekateri dokumenti o pravicah žrtev so že prevedeni v najpogostejše jezike in vam jih izročijo policisti ali žandarji.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Če je zaradi vaše invalidnosti omejeno vaše komuniciranje, vam bo pomagal tolmač, ki ga bodo povabili preiskovalci ali sodniki. Tolmač vas bo spremljal med zaslišanji, pogovori z odvetnikom ali med sojenjem.

Če ne znate ali ne morete brati, vam bodo listine prebrane.

Če ste mladoletna oseba, je vaše zaslišanje prilagojeno vaši starosti in zrelosti, opravijo pa ga posebej usposobljeni preiskovalci, ki jim včasih pomaga psiholog. Če je potrebnih več zaslišanj, jih, če je to mogoče, opravi isti preiskovalec.

Na nekaterih komisariatih ali postajah žandarmerije so na voljo posebne sobe, da bi se vzpostavilo okolje, prilagojeno otroku, in da bi bilo zaslišanje manj uradno.

Vedno lahko zahtevate, da vas med zaslišanji spremlja odrasla oseba, ki jo izberete sami.

Nazadnje, če se preiskava nanaša na huda dejanja, zlasti vsa kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, se vaša zaslišanja slikovno ali vsaj zvočno snemajo.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Podporo žrtvam zagotavljajo združenja za podporo žrtvam. Njihova naloga je, da vse žrtve kaznivih dejanj, naj bodo vključene v kazenski postopek ali ne, usmerjajo in jim zagotovijo socialno-pravno pomoč ali psihološko podporo.

Poleg tega ta združenja obveščajo urade za podporo žrtvam, ki so prisotni na vsakem okrožnem sodišču (tribunal de grande instance) za zagotavljanje pomoči in podpore žrtvam, ki jih zadeva postopek v teku.

Prav tako lahko specializirana združenja zagotovijo prilagojeno podporo žrtvam posebnih kaznivih dejanj (na primer nasilja v partnerskih odnosih).

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Na kakršen koli način boste obveščeni o svoji pravici do pomoči, ki jo zagotavlja služba javne ustanove ali združenje za podporo žrtvam, in prejeli njihove kontaktne podatke. V zakonodaji ni predvideno, da službe policije ali žandarmerije neposredno stopijo v stik z združenji za podporo žrtvam, vendar če so v teh službah prisotni socialni delavci (socialni pomočniki ali psihologi), najsi so se ti zahtevali ali pa opravljajo dežurstvo, vam lahko pomagajo pri vaših ukrepih.

Vsaka departmajska direkcija za javno varnost je uvedla departmajskega korespondenta za „podporo žrtvam“. Njegove naloge so vzdrževanje odnosov z združenji, organizacija izboljšanja sprejema, centralizacija informacij, koristnih za žrtve, in zagotovitev spremljanja kazenskih postopkov za zagotovitev informacij o poteku preiskav.

Vsaka departmajska skupina žandarmerije ima uradnika, ki zastopa nacionalno žandarmerijo v posebnem odboru za podporo žrtvam, ustanovljenem v okviru departmajskega sveta za preprečevanje kriminalitete.

Ob vsaki vložitvi prijave zoper osebo X zaradi hudih dejanj policist prijavitelju samodejno izroči obrazec za podporo žrtvam, s čimer ga seznani z delovanjem nacionalnega inštituta za podporo žrtvam in mediacijo (Institut national d'aide aux victimes et de médiation (INAVEM)) in mu zagotovi kontaktne podatke združenj za podporo žrtvam ali socialnih služb.

Državni tožilec se lahko nato neposredno obrne na združenje za podporo žrtvam, da se žrtvi kaznivega dejanja zagotovi podpora.

V primeru nesreče s številnimi žrtvami (skupinska nesreča ali teroristično dejanje) imajo lahko združenja za podporo žrtvam dostop do seznama žrtev in neposredno stopijo v stik z njimi.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Med preiskavo imate z dovoljenjem državnega tožilca pravico, da ne razkrijete svojega osebnega naslova in da navedete naslov postaje žandarmerije ali policijskega komisariata ali naslov tretje osebe, če se ta izrecno strinja s tem.

Nazadnje imate možnost, da zaprosite za sojenje za zaprtimi vrati, tj. brez navzočnosti javnosti, česar sodniki ne smejo zavrniti, če ste žrtev posilstva, mučenja ali barbarskih dejanj, povezanih s spolnimi napadi. V drugih primerih bo sojenje potekalo za zaprtimi vrati samo, če vi ali druga civilna stranka temu ne nasprotujete.

Vaša identiteta se ne sme nikoli pojaviti v medijih, razen če ste to dovolili.

Poleg tega so storitve, ki jih zagotovijo združenja za podporo žrtvam, in podatki, ki jih zberejo, popolnoma zaupni.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Da bi bili deležni pomoči združenja za podporo žrtvam, vam ni treba vložiti prijave.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Če ste bili žrtev nasilja v partnerskem odnosu, se lahko povzročitelju nasilja odredi, da zapusti družinski dom, prepreči, da prihaja na določene kraje, in odredi zdravljenje ali psihološka obravnava.

Če ste bili žrtev nasilja svojega (nekdanjega) zakonca ali (nekdanjega) zunajzakonskega partnerja in vam grozi resna nevarnost, vam lahko državni tožilec dodeli napravo za telezaščito (telefon za klicanje v primeru resne nevarnosti). Žrtev nasilja v partnerskem odnosu lahko sodniku za družinske zadeve tudi predlaga, naj izda sklep o zaščiti, s katerim so določene nekatere prepovedi za storilca, kadar obstajajo resni razlogi za domnevo, da sta zatrjevano nasilje in nevarnost, ki ji je žrtev izpostavljena, verjetna.

Sodišče lahko vas in vašo družino zaščiti tudi pred morebitnimi grožnjami ali pritiski domnevnega storilca, tako da sprejme ukrepe za prepoved vseh stikov, kot so pripor, sodni nadzor in druge sodne omejitve.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito žrtev zagotovi sodni organ, ki upošteva tveganja in potrebe žrtev ter sprejme nekatere sklepe, kot je prepoved navezovanja stikov z žrtvijo ali prihajanja na določene kraje, na primer na dom žrtve. Sklepi, s katerimi so določene te prepovedi, se pošljejo policijskim komisariatom in postajam žandarmerije, ki so nato odgovorni za zagotavljanje njihovega upoštevanja. Če obdolženec ali obsojenec te prepovedi krši, je lahko aretiran, pri čemer lahko njegovo ravnanje upravičuje namestitev v zapor ali pa pomeni novo kaznivo dejanje.

Če ima žrtev posebno napravo za zaščito (telefon za klicanje v primeru resne nevarnosti), se njena varnost zagotavlja s to napravo, ki omogoča enostavno vzpostavitev stika s klicno platformo, ki nato nemudoma obvesti najbližje službe policije ali žandarmerije, da se odpravijo k žrtvi, ki je v nevarnosti.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Uslužbenec ali uradnik sodne policije, ki vas zasliši, je odgovoren, da zbere prve informacije, ki omogočajo prilagojeno oceno vašega položaja in vaših potreb po zaščiti. Te informacije pošlje sodnemu organu, pristojnemu za postopek, ki, če se mu zdi to ustrezno, odloči, da združenje za podporo žrtvam opravi poglobljeno oceno. Cilj te prilagojene ocene je predvsem določiti tveganja za ustrahovanje ali maščevanje storilca kaznivega dejanja.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Cilj zgoraj opisane ocene je tudi določiti tveganja sekundarne viktimizacije zaradi vašega sodelovanja v kazenskem postopku.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Za posebno ranljive žrtve sta na voljo ocena in pomoč združenja za podporo žrtvam.

Poleg tega so glede na potrebe žrtve predvideni različni zaščitni ukrepi, kot so:

  • omejitev števila zaslišanj in zdravniških pregledov na toliko, kolikor je nujno potrebno za preiskavo;
  • možnost, da oseba v primeru spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola zaprosi, da jo zasliši oseba istega spola;
  • zaslišanje opravijo usposobljeni preiskovalci v prilagojenih prostorih in, kolikor je mogoče, isti preiskovalci za vsako zaslišanje.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Mladoletna žrtev ima ne samo enake pravice kot polnoletne osebe, ampak tudi posebne pravice, povezane z njeno mladoletnostjo. Če se izkaže, da starši (ali zakoniti zastopniki) niso sposobni zaščititi interesov mladoletnega otroka, sodni organ imenuje ad hoc skrbnika (otrokova bližnja oseba ali usposobljena oseba), ki zastopa mladoletno osebo in uveljavlja njene pravice.

Za zaščito interesov mladoletne žrtve se samodejno imenuje tudi odvetnik, ki mora biti navzoč na vsakem njenem zaslišanju.

V zvezi z nekaterimi kaznivimi dejanji, zlasti zoper spolno nedotakljivost, se lahko v fazi preiskave pridobi medicinsko-psihološko izvedensko mnenje o mladoletni žrtvi, namen katerega je oceniti naravo in obseg utrpele škode ter ugotoviti, ali je zaradi nje potrebno zdravljenje ali ustrezna oskrba. Zaslišanja mladoletne osebe, žrtve nekaterih kaznivih dejanj, zlasti zoper spolno nedotakljivost, se obvezno snemajo, da se preprečijo večkratna ponovna zaslišanja mladoletne osebe.

Nazadnje, mladoletno žrtev lahko na vsakem zaslišanju, ne glede na vrsto utrpelih dejanj, spremlja oseba, ki jo izbere sama (bližnja oseba, družinski član, zakoniti zastopnik, zdravnik, psiholog).

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Oseba, ki ni neposredno žrtev kaznivega dejanja, se lahko vseeno šteje za posredno žrtev in je deležna nekaterih pravic.

Posredna žrtev, ki meni, da je utrpela škodo, pa čeprav samo nepremoženjsko, lahko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek med preiskavo, pri preiskovalnem sodniku ali med obravnavo, če se storilcu sodi na sodišču.

Vendar pa za razliko od neposredne žrtve kaznivega dejanja posredna žrtev ne bo nujno pozvana na obravnavo niti obveščena o obravnavi, če ni predhodno opozorila nase.

Nazadnje, žrtev bo morala pojasniti naravo svoje škode, da bi sodnik odločil, ali je njeno uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka dopustno, tj. ali ga je mogoče šteti za legitimno.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Oseba, ki ni neposredno žrtev kaznivega dejanja, se lahko vseeno šteje za posredno žrtev in je deležna nekaterih pravic.

Posredna žrtev, ki meni, da je utrpela škodo, pa čeprav samo nepremoženjsko, lahko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek med preiskavo, pri preiskovalnem sodniku ali med obravnavo, če se storilcu sodi na sodišču.

Vendar pa za razliko od neposredne žrtve kaznivega dejanja posredna žrtev ne bo nujno pozvana na obravnavo niti obveščena o obravnavi, če ni predhodno opozorila nase.

Nazadnje, žrtev bo morala pojasniti naravo svoje škode, da bi sodnik odločil, ali je njeno uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka dopustno, tj. ali ga je mogoče šteti za legitimno.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji za dostop do mediacije? Ali bom v času mediacije na varnem?

Mediacija je sodni ukrep, ki se lahko izvede, če se lahko z njo zagotovi povračilo za škodo, povzročeno žrtvi, odpravijo motnje, ki so posledica kaznivega dejanja, ali prispeva k reintegraciji storilca kaznivega dejanja.

Ta ukrep lahko določi državni tožilec s soglasjem žrtve ali na njeno zahtevo.

Če je nasilje povzročil zakonec ali nekdanji zakonec žrtve, njen partner, s katerim je sklenila civilnopravno pogodbo o solidarnosti, ali nekdanji partner, njen zunajzakonski partner ali nekdanji zunajzakonski partner, se mediacija opravi le, če žrtev to izrecno zahteva. V takem primeru se povzročitelj nasilja tudi pozove k spoštovanju zakona.

Če po izvedbi mediacije med storilcem dejanja in žrtvijo zakonec ali nekdanji zakonec žrtve, njen partner, s katerim je sklenila civilnopravno pogodbo o solidarnosti, ali nekdanji partner, njen zunajzakonski partner ali nekdanji zunajzakonski partner povzroči novo nasilje, se nova mediacija ne sme opraviti.

Mediacija, ki se lahko zaupa uradniku sodne policije, pooblaščencu tožilca ali mediatorju, vključuje vzpostavitev povezave med žrtvijo in storilcem dejanj, hkrati pa se zagotavlja varnost žrtve, ki izrazi svoje soglasje z načelom in pravili izvajanja. Žrtev ne sme biti soočena s storilcem proti svoji volji, niti v nobenem primeru ostati sama z njim.

Poleg tega se ta ukrep ne izvede, če se izkaže, da vzpostavitev povezave med storilcem in žrtvijo pomeni nevarnost za žrtev.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Vsa francoska zakonodaja je dostopna na Povezava se odpre v novem oknuspletišču. Pravice žrtev so navedene v zakoniku o kazenskem postopku, zlasti v členih od 10-2 do 10-5 in od D1-2 do D1-12.

Zadnja posodobitev: 07/09/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Prijavo lahko vložite pri službi policije ali žandarmerije, ki jo bo posredovala državnemu tožilcu v kraju storitve kaznivega dejanja ali v kraju prebivališča ali prijetja storilca kaznivega dejanja.

Lahko se obrnete tudi neposredno na državnega tožilca, in sicer z navadnim pismom, v katerem pojasnite dejanja, ki ste jih utrpeli, ter datume in kraje dejanj in navedete svojo identiteto in naslov.

Pod istimi pogoji lahko kaznivo dejanje prijavijo tudi osebe, ki niso žrtve.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Obveščanje žrtve o poteku preiskave

Žrtev se lahko pri službah policije ali žandarmerije, državnem tožilcu ali preiskovalnem sodniku (če mu je zadeva predložena) pozanima o tem, kako napreduje preiskava, ki jo zadeva.

V zvezi s kaznivimi dejanji in nekaterimi prekrški preiskovalni sodnik žrtev, če uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, vsakih šest mesecev obvesti o napredovanju postopka.

Obveščanje žrtve o nadaljnjih ukrepih v zvezi s preiskavo

Ko je preiskava končana, je žrtev obveščena o sprejeti odločitvi: opustitev zadeve, druge možnosti namesto pregona, uvedba sodne preiskave, vabilo zadevne osebe pred sodišče. Če je potrebno sojenje, je žrtev obveščena o kaznivih dejanjih, ki se očitajo osumljencu, ter datumu in kraju obravnave.

Obveščanje prijavitelja

Državni tožilec vsako osebo, ki je prijavila kaznivo dejanje, obvesti o sprejetih nadaljnjih ukrepih.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Če nimate odvetnika, lahko informacije o svojih pravicah in obveznostih dobite pri sodiščih, centrih za pravno pomoč (maisons de la justice et du droit), točkah dostopa do pravnih informacij in svetovanja (points d’accès au droit), na sedežih občin in v socialnih centrih, v katerih dežurajo združenja za podporo žrtvam. Deležni ste lahko tudi brezplačnega pravnega svetovanja, ki je na voljo ne glede na starost, državljanstvo ali sredstva in ga na navedenih krajih zagotavljajo pravni strokovnjaki, zlasti odvetniki.

Pravno pomoč lahko pridobite, če izpolnjujete naslednje pogoje:

  • ste francoski državljan ali državljan države članice Evropske unije ali države, ki je s Francijo podpisala mednarodni sporazum, ali imate zakonito običajno prebivališče v Franciji (ta pogoj se ne zahteva, če ste mladoletna oseba ali če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek);
  • vaša finančna sredstva[1] ne presegajo najvišjega praga, določenega z zakonom o financah. Ta pogoj v zvezi s sredstvi se ne zahteva, če ste žrtev še posebno hudega kaznivega dejanja (naklepni napad na življenje, mučenje ali barbarska dejanja, teroristično dejanje, posilstvo itd.), če prejemate aktivni solidarnostni dodatek (revenu de solidarité active (RSA)) ali starostni solidarnostni dodatek in nimate drugih virov dohodka ali če se vaš položaj izkaže za še posebno vrednega pozornosti glede na predmet spora ali predvidene stroške sojenja.

S pravno pomočjo se krijejo:

  • nagrade odvetnika;
  • po potrebi stroški sodnega izvršitelja;
  • stroški v zvezi z izvedenskimi mnenji itd.;
  • polog, ki ga boste morda morali plačati.

Pravna pomoč je lahko polna ali delna. Pomembno je, da za pravno pomoč zaprosite na začetku postopka, saj vam stroški, nastali pred vložitvijo prošnje, ne bodo povrnjeni.

Informacije in obrazec prošnje za pravno pomoč lahko dobite pri svojem odvetniku, centru za pravno pomoč, na sedežu občine, pri sodišču v kraju svojega prebivališča ali sodišču, pristojnem za zadevo. Obrazec je mogoče tudi prenesti z naslednje povezave: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.service-public.fr/particuliers/vosdroits/R1444.



[1] Pogoji v zvezi s finančnimi sredstvi za pridobitev pravne pomoči:
za oceno vaših potreb po pravni pomoči organi upoštevajo sredstva, ki ste jih prejeli med 1. januarjem in 31. decembrom v letu pred letom, v katerem vlagate prošnjo. Ta sredstva zajemajo vse vrste dohodkov, razen družinskih dajatev in nekaterih socialnih dajatev. Upoštevajo se tudi sredstva vašega zakonca, zunajzakonskega partnerja, vzdrževanih otrok in vseh oseb, ki običajno živijo v vašem gospodinjstvu.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Stroški, povezani s sodnim postopkom, se lahko pod nekaterimi pogoji krijejo iz vašega zavarovanja stroškov postopka, če to delno ali v celoti krije stroške odvetnika, stroške sodnega izvršitelja, stroške postopka ali transakcije ali stroške izvedenskega mnenja.

Če takega zavarovanja nimate, sodišče ob izreku obsodbe in določitvi škode plačilo takih stroškov na vašo zahtevo naloži obsojencu.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če državni tožilec po koncu preiskave odloči, da se preiskava zaključi brez nadaljnjih ukrepov, lahko vložite pritožbo pri generalnem državnem tožilcu pritožbenega sodišča, na območju katerega je sodišče, ki je zadevo zaključilo brez nadaljnjih ukrepov.

Če generalni državni tožilec meni, da je bil pregon potreben, lahko tožilcu odredi, da začne pregon. Če generalni državni tožilec meni, da vaša pritožba ni utemeljena, vas obvesti, da v zvezi z vašo pritožbo ne bo sprejel nadaljnjih ukrepov.

Poleg tega lahko, če je bila prijava, vložena pri državnem tožilcu, zaključena brez nadaljnjih ukrepov ali če so od te prijave pretekli trije meseci, prijavo vložite neposredno pri pristojnem preiskovalnem sodniku z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka.

Nazadnje, domnevnega storilca lahko na sodišče pozovete tudi neposredno, tako da sodnemu izvršitelju naročite, naj mu vroči poziv. V takem primeru boste morali plačati polog, katerega znesek določi sodišče glede na vaša sredstva.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Obveščeni boste o datumu sojenja in lahko boste prisostvovali obravnavi. V nekaterih primerih sojenje ni javno, tako da boste lahko v dvorani le toliko časa, kot bo trajalo vaše pričanje. Po drugi strani vam bo dovoljeno prisostvovati celotnemu sojenju, če to ni javno (poteka za zaprtimi vrati), le če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek.

Pravico imate, da vam ves čas sojenja brez kakršnega koli pogoja pomaga združenje za podporo žrtvam. Člani teh združenj vam lahko pomagajo pri vložitvi predloga za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka, lahko so navzoči na različnih obravnavah ter vam lahko pomagajo pri razlagi aktov in odločb sodnikov.

Če imate težave z razumevanjem francoščine ali z izražanjem v njej, bo povabljen tolmač.

Civilna stranka ima na obravnavi možnost, da pozove priče ali nasprotuje zaslišanju nekaterih prič.

Žrtev ali civilna stranka ima možnost postavljati vprašanja pričam in obdolžencu/obtožencu prek predsednika sodišča.

Nazadnje lahko podate ugotovitve (pisne pripombe) glede tehničnih vidikov postopka, zakona in/ali dejstev zadeve, na katere mora sodnik odgovoriti.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Ko se sodni organi ali službe policije ali žandarmerije seznanijo z dejanji, žrtev pozovejo na zaslišanje.

Žrtvi ni treba poiskati storilca ali dokazati njegove krivde, saj je za to pristojen državni tožilec. Vendar pa je lahko pozvana, naj zagotovi vse dokaze ali znake, ki omogočajo ugotovitev resnice (zdravstvena spričevala, identiteta prič itd.).

Žrtev se lahko odloči, da bo uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, kar ji daje pravico, da zahteva finančno povračilo utrpele škode, in da ji pomaga odvetnik.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Službe policije ali žandarmerije takoj, ko so zadolžene za preiskavo, opravijo zaslišanje žrtve. Pri tem jo samodejno obvestijo o njeni pravici:

  • da pridobi povračilo za svojo škodo, in sicer z odškodnino ali na kakršen koli drug ustrezen način, kar lahko po potrebi vključuje ukrep poravnalne pravičnosti;
  • da uveljavlja premoženjskopravni zahtevek bodisi v okviru uvedbe kazenskega postopka s strani tožilstva bodisi z neposrednim pozivom storilca dejanja pred pristojno sodišče ali prijavo pri preiskovalnem sodniku;
  • da ji, če želi uveljavljati premoženjskopravni zahtevek, pomaga odvetnik, ki ga lahko izbere sama ali ki ga na njeno zahtevo imenuje predsednik odvetniške zbornice pri pristojnem sodišču, pri čemer stroške nosi žrtev, razen če izpolnjuje pogoje za dostop do pravne pomoči ali če ima zavarovanje stroškov postopka;
  • da ji pomaga služba ene ali več javnih ustanov ali pogodbeno združenje za podporo žrtvam;
  • da se v primeru nekaterih kaznivih dejanj po potrebi obrne na komisijo za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj;
  • da je obveščena o zaščitnih ukrepih, ki jih je lahko deležna, zlasti o sklepih o zaščiti. Žrtve so obveščene tudi o kaznih, naloženih povzročiteljem nasilja, in pogojih izvrševanja morebitnih obsodb, ki bi lahko bile izrečene;
  • da se ji zagotovita tolmač in prevajanje informacij, ki so nepogrešljive za uveljavljanje njenih pravic, če ne razume francoskega jezika;
  • da jo na njeno zahtevo v vseh fazah postopka spremlja njen zakoniti zastopnik ali polnoletna oseba, ki jo izbere sama, razen če pristojni sodni organ ne sprejme obrazložene nasprotne odločitve;
  • da kot stalno prebivališče navede naslov tretje osebe, če se ta izrecno strinja s tem.

Žrtev mora priti na sodišče in pričati, če je pozvana kot priča.

Osebna navzočnost civilne stranke ni potrebna, če jo zastopa odvetnik. Če pa civilna stranka ni navzoča in nima zastopnika, se domneva, da se je odpovedala zahtevku, razen če je pisala sodišču in navedla, kaj zahteva.

Civilna stranka in žrtev, pozvani k pričanju na sodišču, lahko zahtevata povračilo stroškov, nastalih zaradi udeležbe na obravnavi, vendar morata zahtevo predložiti med sojenjem.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Na obravnavi lahko podate izjave in predložite dokaze, pri katerih pa je treba upoštevati načelo kontradiktornosti ter jih najprej predložiti obrambi (domnevnemu storilcu in/ali njegovemu odvetniku) in državnemu tožilcu.

Sami ali s pomočjo odvetnika lahko uveljavljate premoženjskopravni zahtevek.

V odškodninskem zahtevku morate opredeliti znesek škode (denarni znesek, namenjen povračilu premoženjske škode, trpljenja, izgube časa zaradi utrpelih dejanj). Pri tem vas lahko usmerja združenje za podporo žrtvam.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Žrtev je med sojenjem poučena o pravici, da uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, da pridobi pomoč odvetnika in pod nekaterimi pogoji pravno pomoč ter da ji pomaga združenje za podporo žrtvam.

Žrtev, ki uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, je poučena, da se lahko v nekaterih primerih obrne na komisijo za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (Commission d’indemnisation des victimes d’infractions (CIVI)), da bi dosegla plačilo odškodnine, če jo je sodišče prisodilo.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Pri kazenskem sodišču in sodišču za prekrške nimate neposrednega dostopa do listin, ampak morate najprej pridobiti soglasje tožilca.

Če pa uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, lahko do njih dostopate neposredno oziroma prek svojega odvetnika ali zahtevate kopijo.

Pri porotnem sodišču lahko pridobite brezplačne kopije zapisnika o ugotovitvi kaznivega dejanja, pisnih izjav prič in izvedenskih poročil ter kopije drugih listin postopka.

Zadnja posodobitev: 07/09/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Zoper odločitev sodišča se ne morete pritožiti, če niste uveljavljali premoženjskopravnega zahtevka, ker kot „navadna žrtev“ niste stranka v postopku.

Poleg tega, če je sodišče dopustilo vaše uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka, se ne boste mogli pritožiti zoper odločbo o odločitvi o krivdi ali izrečeni kazni. Pritožbo lahko vložite samo v zvezi z določbami, ki vas zadevajo.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

V vseh primerih imate pravico:

  • da ste obveščeni o sklepu, s katerim je storilcu prepovedano ponovno navezovanje stikov z vami;
  • da ste obveščeni o izvrševanju obsodbe (odpust obsojenca, znižanje njegove kazni, kraj, v katerem prebiva itd.) prek združenja za podporo žrtvam ali neposredno pri Povezava se odpre v novem oknuslužbi za reintegracijo obsojencev in izvajanje pogojnih kazni (Service Pénitentiaire d’Insertion et de Probation (SPIP));
  • da sodniku predlagate, naj storilcu kaznivega dejanja prepove, da vas obiskuje, se sestaja z vami ali navezuje stik z vami, če je začasno ali pogojno izpuščen ali če je bila njegova kazen znižana ali spremenjena;
  • da ste opozorjeni, če je obsojenec pobegnil in obstaja nevarnost za vas ali vaše bližnje;
  • da vam pomaga združenje za podporo žrtvam;
  • da se pred vsako odločitvijo o odpustu obsojene osebe upoštevajo vaši interesi in da v 15 dneh pred sprejetjem vsake odločitve predložite pisna stališča.

Če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, imate poleg tega pravico:

Med izvrševanjem kazni imate pravico:

1. da se obrnete na sodni organ glede vsakega posega v vaše interese;

2. da pridobite povračilo za svojo škodo, in sicer z odškodnino ali na kakršen koli drug ustrezen način, pri čemer lahko po potrebi predlagate ukrep poravnalne pravičnosti;

3. da vas, če želite, obvestijo o končanem prestajanju kazni odvzema prostosti v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom o kazenskem postopku;

4. da se, če je ustrezno, upošteva potreba po zagotovitvi vašega miru in varnosti.

Sodni organ mora vse te pravice zagotavljati ves čas izvrševanja kazni, ne glede na načine njihovega izvajanja.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Po končanem postopku vam lahko pomaga odvetnik, ki vam lahko svetuje o možnosti vložitve pritožbe ali o tem, kako se obrniti na sodnega izvršitelja.

Pomagajo vam lahko tudi združenja za podporo žrtvam, pri čemer trajanje te pomoči ni omejeno.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Če bo storilec obsojen, boste obveščeni o kazni, če ta vključuje prepovedi, s katerimi je storilcu prepovedano navezovanje stikov z vami ali prihajanje na vaš dom.

Če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, boste prejeli kopijo sodbe, v kateri je navedena izrečena kazen.

Če je storilec zaprt, boste lahko obveščeni o predvidenem pogojnem odpustu in zaprošeni za mnenje.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Če je bila oseba obsojena zaradi nekaterih kaznivih dejanj (posilstvo, umor ali poskus umora in večina kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost) in če ste vložili zahtevek kot žrtev ali civilna stranka, ste lahko neposredno ali prek svojega odvetnika obveščeni o odpustu osebe iz zapora, če se ta zgodi na datum izteka kazni.

V primeru pobega vas obvesti državni tožilec.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Kadar obstaja tveganje, da bi se lahko obsojenec znašel v navzočnosti žrtve ali civilne stranke, in je očitno, da je treba tako srečanje preprečiti, sodišča za izvrševanje kazni vsaki odločitvi o začasnem ali dokončnem prenehanju prestajanja zaporne kazni dodajo prepoved približevanja žrtvi ali civilni stranki in po potrebi njenemu domu ali kraju dela (člen 712-16-2, prvi odstavek, zakonika o kazenskem postopku).

Ta prepoved je, razen v primeru posebno obrazložene drugačne odločitve, celo obvezna, če je bila oseba obsojena za eno od kaznivih dejanj iz člena 706-47 zakonika o kazenskem postopku (večina kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, člen 712-16-2, drugi odstavek, zakonika o kazenskem postopku).

V ta namen se žrtvi ali civilni stranki pošlje obvestilo, s katerim je obveščena o ukrepu in mogočih posledicah, ki bi jih neupoštevanje te prepovedi lahko imelo za obsojeno osebo (člen 712-16-2, tretji odstavek, zakonika o kazenskem postopku, glej spodaj).

Če odvetnik civilne stranke (ne pa tudi „navadne žrtve“) to zahteva, lahko nazadnje sodeluje v kontradiktorni razpravi in uveljavlja svoja stališča pred sodnikom, sodiščem in senatom za izvrševanje kazni pri preučitvi predlogov za pogojni odpust v zvezi z osebami, obsojenimi na zaporno kazen petih let ali več ali na daljšo zaporno kazen.

Poleg tega lahko sodniki za izvrševanje kazni pred kakršno koli odločitvijo žrtev ali civilno stranko neposredno ali prek njenega odvetnika obvestijo, da lahko v 15 dneh od tega obvestila predloži pisna stališča. Žrtev ali civilna stranka lahko ta stališča sodišču predloži na kakršen koli način, ki ji ustreza.

Žrtev ne more vložiti pritožbe zoper odločitve o izvrševanju kazni obsojene osebe. Lahko pa vloži novo prijavo, če storilec stori nova kazniva dejanja, ali pa sodišče, pristojno za spremljanje, ali državnega tožilca opozori na to, da obsojenec ne izpolnjuje svojih obveznosti ali prepovedi, na primer če ne upošteva prepovedi navezovanja stikov z žrtvijo.

Zadnja posodobitev: 07/09/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, s civilno sodbo, s premoženjskopravnim zahtevkom)?

V skladu z veljavno zakonodajo lahko vsaka oseba, ki trdi, da je žrtev:

  • uveljavlja premoženjskopravni zahtevek pri preiskovalnem sodniku, pristojnem za zadevo;
  • vloži predlog za izdajo začasne odredbe ali tožbo pri civilnem sodišču, ki vsebinsko odloča o zadevi.

(1) Civilna tožba pri kazenskem sodišču se lahko vloži na različne načine:

–           tožba, kadar kazenskega postopka ni začelo državno tožilstvo (kar sproži uvedbo kazenskega postopka).

Mogoča sta dva postopka:

  • zasebni pregon (za prekrške ali delikte);
  • uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka (za delikte ali kazniva dejanja);

–          intervencija, kadar se je kazenski postopek že začel;

–          uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka.

To se lahko izvede z uveljavljanjem zahtevka ob navzočnosti na obravnavi, pa tudi z uveljavljanjem zahtevka na daljavo, tako da se ga s priporočenim pismom s povratnico ali po telefaksu pošlje predsedniku kazenskega sodišča, pri čemer se navede, da stranka želi uveljavljati premoženjskopravni zahtevek, in znesek zahtevane odškodnine. To se lahko opravi tudi po odvetniku.

(2) Civilna tožba pri civilnem sodišču se lahko vloži v skladu s splošnim pravom o civilni odgovornosti.

Če se posameznik odloči, da se bo obrnil na civilno sodišče, da bi dobil povračilo svoje škode, zadeve nato ne bo mogel predložiti kazenskemu sodišču. Nasprotno pa bo posameznik, če se obrne na kazensko sodišče, zadevo nato lahko predložil civilnemu sodišču.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

V primeru težav z izterjavo zneska odškodnine lahko posameznik uporabi civilne postopke izvršbe, za kar se obrne na sodnega izvršitelja. Predlog je treba po pošti poslati predsedniku okrožnega sodišča (tribunal de grande instance) v kraju stalnega prebivališča obsojenca ali, če obsojenec prestaja zaporno kazen, okrožnega sodišča, ki je pristojno za ustanovo za prestajanje zapornih kazni. Zarubijo se lahko:

– del razpoložljive preostale plače obsojenca;

– sredstva na njegovem bančnem računu;

– nekatero njegovo premoženje.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Če obsojenec žrtvi odškodnine ne plača prostovoljno, se lahko žrtev obrne na službo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj pri izterjavi (Service d’aide au recouvrement des victimes d’infractions (SARVI)). Žrtev mora za to samo dokazati, da ji je odškodnina dodeljena s pravnomočno odločbo v kazenskem postopku (zoper katero pritožba ni več mogoča).

Služba SARVI namesto odgovorne osebe žrtvi izplača celotno odškodnino do višine 1 000 EUR; nad tem zneskom izplača predplačilo v višini 30 % zneska, vendar največ 3 000 EUR. Če je bilo izplačano predplačilo, služba SARVI preostali del dolgovanega zneska izplača glede na zneske, ki jih lahko pridobi od obsojenca.

Da bi se žrtev obrnila na službo SARVI, mora pri okrožnih sodiščih (univerzalno okence sodnega tajništva, sodno tajništvo sodnika, pristojnega za žrtve, izvršilni uradi, urad za pomoč žrtvam) ali centrih za pravno pomoč, točkah dostopa do pravnih informacij in svetovanja, na sedežih občin itd. pridobiti obrazec prošnje za pomoč pri izterjavi, ti pa nato izpolnjeni obrazec pošljejo službi SARVI.

Prošnjo je treba pri službi SARVI obvezno vložiti v roku od dveh mesecev do enega leta od dneva, ko je odločba o odškodnini postala pravnomočna.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Garancijski sklad za žrtve terorističnih dejanj in drugih kaznivih dejanj (Fonds de garantie des victimes d’actes de terrorisme et d’autres infractions (FGTI)) posreduje za zagotovitev odškodnine žrtvam terorističnih dejanj po posebnem postopku. Posreduje tudi za zagotovitev odškodnine:

–          žrtvam posilstva, spolnega napada, ropa, goljufije, zlorabe zaupanja, izsiljevanja sredstev, uničenja, poslabšanja ali poškodovanja premoženja;

–          žrtvam kaznivega dejanja, ki je povzročilo trajno ali popolno nezmožnost za delo;

–          sorodnikom žrtev naklepnega ali nenaklepnega umora.

Za pridobitev odškodnine iz sklada FGTI je treba pod nekaterimi pogoji zahtevek vložiti neposredno pri komisiji za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (Commission d’Indemnisation des Victimes d’Infraction (CIVI)) pri okrožnem sodišču v kraju stalnega prebivališča vložnika zahtevka ali v kraju kazenskega sodišča, ki odloča o kaznivem dejanju.

Zahtevek je treba pri komisiji CIVI vložiti v treh letih od datuma kaznivega dejanja. Ta rok se podaljša za eno leto od datuma zadnje odločbe v kazenskem postopku.

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno na francoskem ozemlju, lahko odškodnino prejmejo:

–          osebe francoskega državljanstva;

–          državljani države članice Evropske unije.

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v tujini, lahko odškodnino prejmejo samo osebe francoskega državljanstva.

(1) V primeru hudega napada na osebo:

Žrtev lahko dobi celotno povračilo škode, ki izhaja iz napada na osebo, če so dejanja povzročila smrt, pohabljenje ali trajno invalidnost ali popolno nezmožnost za delo, ki traja najmanj en mesec, ali če ta dejanja pomenijo kaznivo dejanje posilstva, spolnega nasilja ali napada ali trgovino z ljudmi.

Komisija CIVI upošteva dajatve, ki jih izplačujejo socialne službe, družbe za vzajemno zavarovanje, zavarovalnice itd. Škoda, nastala na oblekah, in materialna škoda se ne povrneta.

(2) V primeru lažjega napada na osebo in premoženjske škode zaradi ropa, goljufije, zlorabe zaupanja, izsiljevanja sredstev, uničenja, poslabšanja ali poškodovanja premoženja:

Če je žrtev utrpela telesno poškodbo, posledica katere je manj kot enomesečna popolna nezmožnost za delo, ali premoženjsko škodo zaradi enega od sedmih navedenih deliktov, za odškodnino veljajo strogi pogoji in zgornja meja.

Za pridobitev odškodnine iz tega naslova morajo biti izpolnjeni naslednji dodatni pogoji:

–          sredstva ne smejo presegati 1,5-kratnika zgornje meje, določene za pridobitev delne pravne pomoči (zgornja meja s popravki za upoštevanje družinskih dajatev);

–          nezmožnost pridobitve učinkovitega in zadostnega povračila škode s strani zavarovalnice, socialne službe ali drugega dolžnika;

–          oseba se je zaradi kaznivega dejanja znašla v težkem materialnem ali psihičnem stanju (samo za premoženjsko škodo).

Žrtev lahko pridobi odškodnino v višini največ 4 500 EUR.

Ali sem upravičen do nadomestila, če storilec ni bil obsojen?

Če storilec ni bil obsojen, lahko pri civilnem sodišču vložite civilno tožbo za povračilo škode. Dokazati boste morali odgovornost storilca za škodo, ki ste jo utrpeli.

Poleg tega se lahko žrtev na komisijo za odškodnino obrne, tudi če ne obstaja sodna odločba ali sodba kazenskega sodišča, ker je postopek pred komisijo CIVI samostojen glede na postopek pred kazenskimi sodišči, pa tudi v primeru oprostitve obdolženca ali obtoženca.

Ali sem upravičen do denarne pomoči, medtem ko čakam na odločitev v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom?

V okviru postopka pred komisijo CIVI lahko zahtevate predplačilo, če vaša pravica do odškodnine ni sporna in če vaše škode ni mogoče določiti, ker ne morete izračunati njenega skupnega zneska ali ker socialne službe niso sporočile višine povrnjenih zneskov. Če teh pogojev ne izpolnjujete, vam bo lahko predplačilo morebiti odobreno po presoji predsednika komisije CIVI.

Zadnja posodobitev: 07/09/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Če sem žrtev kaznivega dejanja, na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Strukture za podporo žrtvam so opredeljene v imeniku na naslovu: Povezava se odpre v novem oknuAnnuaire des associations d'aide aux victimes (Imenik združenj za podporo žrtvam).

Obrnete se lahko na združenje za podporo žrtvam, ki je najbližje vašemu kraju bivanja.

Telefonska linija za podporo žrtvam

Posebna podpora žrtvam:

  • Otroci v nevarnosti: 119 – 24 ur na dan in sedem dni v tednu
  • Pogrešani otroci: 116 000 – 24 ur na dan in sedem dni v tednu
  • Nasilje nad ženskami: 3919 – sedem dni v tednu – od ponedeljka do petka od 9h do 22h ter ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih od 9h do 18h
  • Posilstvo in spolni napadi: 080 005 95 95 – od ponedeljka do petka od 10h do 19h
  • Rasistična dejanja: 01 40 35 36 55 – v torek, četrtek in petek od 10h30 do 13h30
  • Homofobna dejanja: 01 48 06 42 41 – od ponedeljka do petka od 18h do 22h in od 14h do 16h ter ob sobotah in nedeljah od 18h do 20h
  • Povezava se odpre v novem oknuTrpinčenje v šoli: 3020 – od ponedeljka do petka od 9h do 20h in ob sobotah od 9h do 18h

Ali je podpora žrtvam brezplačna?

Da, podpora, ki jo nudijo združenja za podporo žrtvam, je popolnoma brezplačna.

Kakšne oblike podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Zdravstvena pomoč:

Žrtve lahko v bolnišnici obiščejo zdravnika ali pridobijo potrdilo o poškodbah.

Nasilje v družini:

Ne glede na zakonski stan lahko žrtev v primeru nevarnosti vloži nujno vlogo pri sodniku za družinske zadeve (juge aux affaires familiales) okrožnega sodišča (tribunal de grande instance), s katero zaprosi, naj se ji na podlagi sklepa o zaščiti začasno dodeli uporaba svojega domovanja, nasilni partner pa izseli.

Pravna pomoč:

Na vseh okrožnih sodiščih se nahaja urad za podporo, ki ga vodi eno od združenj za podporo žrtvam. Te strukture žrtvam kaznivih dejanj dajejo informacije, jih usmerjajo in spremljajo ter jim dajejo pojasnila glede delovanja pravosodja in tekočih postopkov v zvezi z njimi. Tako lahko žrtve dobijo informacije:

  • o vsakem nujnem zahtevku, na primer o takojšnjem pozivu na sodišče;
  • o poteku kazenskega postopka.

Žrtve so vedno usmerjene v sistem nadomestil, do katerih so upravičene.

Pomoč je brezplačna in zaupna.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Združenja za podporo žrtvam pomagajo žrtvam med celotnim postopkom, in sicer jim zagotavljajo brezplačne pravne informacije in informacije o socialnem varstvu ter jim nudijo psihološko podporo. Njihovi zastopniki jim lahko nudijo pomoč ob vložitvi prijave ali premoženjskopravnega zahtevka. Prav tako so lahko prisotni na kazenskih obravnavah ter jim pomagajo razumeti procesne akte in odločitve različnih organov.

Ta združenja so lahko prisotna na postajah žandarmerije ali na policijskih postajah, v bolnišnicah, na sodiščih, v socialnih službah itd. Njihov naslov in telefonska številka sta na voljo na sodiščih ali na postajah žandarmerije ali policijskih postajah ter v imeniku na tej Povezava se odpre v novem oknupovezavi.

Poleg združenj za splošno podporo žrtvam obstajajo številna združenja, ki niso priznana in delujejo na nekaterih področjih, kot so telesne poškodbe, nasilje v družini, prometne nesreče, zdravniške napake itd. Nekatera združenja, ki so specializirana na področju pomoči ženskam, ki so žrtve nasilja, lahko ženskam in njihovih otrokom dajo na voljo začasno nastanitev.

Zadnja posodobitev: 07/09/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Izvirna jezikovna različica te strani hrvaščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Hrvaška

Žrtve kaznivih dejanj imajo številne pravice v predkazenskem in kazenskem postopku, zlasti pa so zaščiteni otroci ter žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in žrtve trgovine z ljudmi

Žrtev kaznivega dejanja ima pravico do:

  • informacij, ki jih morajo zagotoviti policija, preiskovalec, državno tožilstvo (državno odvjetništvo) in sodišče;
  • učinkovite psihološke in druge strokovne pomoči ter podpore organov, organizacij in institucij, ki zagotavljajo podporo žrtvam kaznivih dejanj;
  • sodelovanja v kazenskem postopku kot oškodovanec;
  • tega, da jo državni tožilec (državni odvjetnik) obvesti o ukrepih, sprejetih na podlagi njene prijave, in do vložitve pritožbe pri višjem državnem tožilcu (viši državni odvjetnik);
  • strokovne pomoči svetovalca, ki se financira iz proračuna, če je utrpela zelo hudo psihofizično škodo ali zelo hude posledice kaznivega dejanja;
  • vložitve predloga za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka;
  • odškodnine v skladu s posebnim zakonom, če je utrpela hudo telesno poškodbo ali hudo poslabšanje zdravja kot posledico nasilnega kaznivega dejanja.

Žrtev kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja trgovine z ljudmi ima poleg navedenih tudi naslednje pravice:

  • pravico do pogovora s svetovalcem pred zaslišanjem, pri čemer se stroški krijejo iz proračuna;
  • pravico do pooblaščenca, katerega stroški se krijejo iz proračuna;
  • pravico, da jo na policijski postaji ali državnem tožilstvu zasliši oseba istega spola;
  • pravico, da jo na zaslišanju spremlja oseba, ki ji zaupa;
  • pravico do zavrnitve odgovora na nepotrebna vprašanja, ki se nanašajo na njeno osebno življenje;
  • pravico, da je zaslišana z uporabo avdiovizualne naprave;
  • pravico do tajnosti osebnih podatkov;
  • pravico zahtevati izključitev javnosti z obravnave;
  • pravico, da jo sodišče, državno tožilstvo in policija o teh pravicah obvestijo pred prvim zaslišanjem.

Če je žrtev kaznivega dejanja otrok, ima poleg navedenih tudi naslednje pravice:

  • pravico do pooblaščenca, katerega stroški se krijejo iz proračuna;
  • pravico, da ga pri sodelovanju v postopkih spremlja oseba, ki ji zaupa;
  • pravico do tajnosti osebnih podatkov;
  • pravico, da je namesto na sodišču zaslišan v svojem domu ali v drugem posebno opremljenem prostoru;
  • pravico do izključitve javnosti;
  • pravico do zaslišanja brez navzočnosti sodnika ali strank v istem prostoru, kot je otrok, z avdiovizualnimi napravami, ki jih upravlja strokovni pomočnik;
  • pravico do posebne obzirnosti med zaslišanjem, da to ne bi škodljivo vplivalo na otrokovo duševno zdravje.

Otroci so vse osebe, mlajše od 18 let.

Otroka, ki je priča ali žrtev, zasliši preiskovalni sodnik na dokaznem naroku, vabilo pa se otroku priči vroči prek njegovih staršev ali skrbnikov.

Zasebna tožba

Po prijavi kaznivega dejanja bo v večini primerov postopek vodil državni tožilec po uradni dolžnosti.

Zasebna tožba se lahko vloži v primeru kaznivih dejanj, za katera se kazenski postopek začne na podlagi zasebne tožbe. Zasebno tožbo je treba vložiti v treh mesecih od dneva, ko je upravičena fizična ali pravna oseba izvedela za kaznivo dejanje in storilca.

Premoženjskopravni zahtevek

Žrtev kaznivega dejanja je tudi oškodovanec, ki ima pravico pri sodišču vložiti premoženjskopravni zahtevek.

Premoženjskopravni zahtevek lahko vključuje:

  • povrnitev škode – ki je lahko materialna ali nematerialna (utrpela bolečina, strah);
  • vrnitev stvari – če lahko oškodovanec dokaže, da je njen lastnik ali zakoniti posestnik;
  • razveljavitev določenega pravnega posla – če je zaradi kaznivega dejanja prišlo do pravnega posla premoženjskopravne narave (če je obdolženec žrtev prisilil k sklenitvi pogodbe).

Premoženjskopravni zahtevek se lahko uveljavlja v kazenskem postopku ali v ločeni civilni pravdi zoper obdolženca. Če je zahtevek vložen v kazenskem postopku, je njegova prisoditev pogojena s tem, da sodišče spozna obdolženca za krivega.

V civilni pravdi to ni predpogoj za uspeh premoženjskopravnega zahtevka.

Pravice oškodovancev med preiskavo in v kazenskem postopku

Žrtve kaznivih dejanj imajo kot zasebni tožilci in oškodovanci med preiskavo pravico opozoriti na dejstva in predlagati dokaze, ki so pomembni za ugotovitev kaznivega dejanja, opredelitev storilca ali storilcev kaznivega dejanja in določitev njihovih premoženjskopravnih zahtevkov.

Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima pravico:

  • uporabljati svoj jezik, vključno z znakovnim jezikom gluhih in gluhoslepih, ter izkoristiti pomoč tolmača, če ne razume ali uporablja hrvaškega jezika, ali pomoč prevajalca ali tolmača znakovnega jezika, če je gluha ali gluhoslepa;
  • uporabljati svoj jezik;
  • vložiti predlog za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka in predlog za začasno zavarovanje zahtevka;
  • imeti pooblaščenca;
  • opozarjati na dejstva in predlagati dokaze;
  • udeležiti se dokaznega naroka;
  • udeležiti se obravnave, sodelovati v dokaznem postopku ter podati zaključno izjavo;
  • opraviti vpogled v spis;
  • zaprositi, da jo državni tožilec obvesti o ukrepih, sprejetih na podlagi njene prijave, in vložiti pritožbo pri višjem državnem tožilcu;
  • vložiti pritožbo;
  • vložiti predlog za pregon in zasebno tožbo;
  • prejeti obvestilo o zavrženju prijave kaznivega dejanja ali odstopu državnega tožilca od kazenskega pregona;
  • prevzeti kazenski pregon namesto državnega tožilca;
  • zahtevati vrnitev v prejšnje stanje;
  • prejeti obvestilo o izidu kazenskega postopka.

Državno tožilstvo in sodišče morata pred kazenskim postopkom in v vsaki fazi postopka proučiti, ali obstaja možnost, da obdolženec oškodovancu povrne škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem. Prav tako morata oškodovanca obvestiti o nekaterih pravicah, določenih z zakonom (pravici oškodovanca do uporabe svojega jezika, pravici do vložitve predloga za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka itd.).

Pravica do odškodnine

Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Zakon o novčanoj naknadi žrtvama kaznenih djela) (Narodne novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške, št. 80/08 in 27/11)) določa pravico do odškodnine za žrtve kaznivega dejanja z elementi nasilja, naklepno storjenega na ozemlju Republike Hrvaške, ali njihove sorodnike pod pogoji, določenimi v njem.

Določa torej pravico do odškodnine za žrtve nasilnih naklepnih kaznivih dejanj ter predpostavke in postopek za uveljavljanje pravice do odškodnine, organe, ki sprejemajo odločitve in sodelujejo v postopku odločanja o pravici do odškodnine, ter organe in postopek v čezmejnih zadevah.

Žrtve nasilnega naklepnega kaznivega dejanja imajo pravico do odškodnine iz državnega proračuna.

Policija, državno tožilstvo in sodišča morajo zagotoviti informacije o pravici do odškodnine in potrebne obrazce za vložitev zahteve za odškodnino, na zahtevo žrtve pa tudi splošna navodila in informacije o tem, kako izpolniti zahtevo za odškodnino in katero dokumentacijo ji je treba priložiti.

Zahteve za odškodnino je treba vložiti pri ministrstvu za pravosodje na obrazcu, ki ga je mogoče prenesti s spletišča ministrstva.

Obrazec zahteve za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj_hr PDF(223 Kb)hr

Zahtevo za odškodnino je treba vložiti v šestih mesecih od dneva storitve kaznivega dejanja. Če žrtev iz upravičenih razlogov take zahteve ni mogla vložiti v roku, mora to storiti v treh mesecih od dneva, ko so taki razlogi prenehali obstajati, najpozneje pa v treh letih od dneva, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Če je žrtev mladoletna oseba ali oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, njen zakoniti zastopnik pa zahteve ni vložil v šestih mesecih od dneva, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje, začne šestmesečni rok teči od dneva, ko oseba dopolni 18 let, ali od dneva, ko se po nastopu polnoletnosti žrtve začne kazenski postopek, ali od dneva, ko je osebi vrnjena poslovna sposobnost.

Osebe, upravičene do odškodnine:

  • žrtve kaznivega dejanja z elementi nasilja, ki so državljani Republike Hrvaške, državljani države članice Evropske unije ali ki imajo v Evropski uniji stalno prebivališče, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na Hrvaškem;
  • žrtev, ki je zaradi kaznivega dejanja utrpela hude telesne poškodbe ali okvaro zdravja (taka oseba je upravičena do nadomestila stroškov zdravljenja pod pogojem, da ni obvezno zdravstveno zavarovana, in sicer do višine stroškov zdravstvenih storitev, ki se krijejo iz zdravstvenega zavarovanja v Republiki Hrvaški, in do nadomestila za izpad dohodka v višini do 35 000 HRK);
  • oseba, ki je bližnji sorodnik umrle žrtve (zakonec ali zunajzakonski partner, otrok, starši, posvojitelj, posvojenec, krušni starši, pastorek, istospolni partner, stari starši in vnuk, če so z žrtvijo živeli v skupnem gospodinjstvu) (taka oseba je upravičena do nadomestila zaradi izgubljenega zakonskega preživljanja v višini do 70 000 HRK);
  • oseba, ki je plačala pogrebne stroške v primeru smrti žrtve, je upravičena do nadomestila v višini do 5 000 HRK;
  • če je bilo kaznivo dejanje prijavljeno ali evidentirano pri policiji ali državnem tožilstvu v šestih mesecih od dneva storitve kaznivega dejanja, ne glede na to, ali je storilec znan ali ne.

Pri določanju višine odškodnine se upoštevajo vedenje žrtve med kaznivim dejanjem in po njem ali njeno prispevanje k nastanku in obsegu škode, dejstvo, ali je oseba neposredna žrtev, ter dejstvo, ali je kaznivo dejanje prijavila pristojnim organom in kdaj. Poleg tega se oceni sodelovanje žrtve s policijo in pristojnimi organi, da bi bil storilec priveden pred sodišče, ter upošteva, ali je neposredna žrtev prispevala k nastanku škode ali k še večji škodi, pri čemer se v takih primerih odškodnina, do katere je žrtev upravičena, ustrezno zniža. Zahteva za odškodnino se zavrne ali pa se znesek zniža, če se ugotovi, da je žrtev vpletena v organizirani kriminal ali kriminalno združbo. Odškodnina se prav tako lahko zavrne ali pa se znesek zniža, če bi bila dodelitev polne odškodnine v nasprotju z načelom pravičnosti, morale in javnega reda.

Obvestilo o odpustu storilca kaznivega dejanja

Če je obtoženec obsojen na kazen zapora, neodvisna služba za podporo žrtvam in pričam pri ministrstvu za pravosodje obvesti žrtev o datumu (rednega in pogojnega) odpusta obsojenca s prestajanja kazni zapora.

Zakonska obveznost obveščanja žrtev o odpustu obsojenca

Neodvisna služba za podporo žrtvam in pričam pri ministrstvu za pravosodje mora v skladu z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazni zapora (Zakon o izmjenama i dopunama Zakona o izvršenju kazne zatvora) žrtev, oškodovanca ali njune družinske člane obvestiti o odpustu obsojenca s prestajanja kazni zapora.

Žrtve so obveščene o odpustu obsojenca v primerih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in spolno moralo, kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter nasilnih kaznivih dejanj.

Navedene informacije se žrtvi, oškodovancu ali njunim družinskim članom zagotovijo ne glede na to, ali je obsojenec s prestajanja kazni zapora odpuščen redno ali pogojno.

Poleg tega lahko kazenske ustanove/zapori pri odločanju o tem, ali je priporočljivo, da se obsojenec iz zapora vrne v svoj kraj stalnega ali začasnega prebivališča, od službe za pogojni odpust zahtevajo, naj ugotovi odnos žrtve ali njene družine do storjenega kaznivega dejanja. Neodvisna služba za podporo žrtvam in pričam na podlagi razgovorov z žrtvijo pripravi poročila za službo za pogojni odpust.

Podpora pričam in žrtvam

Podporo žrtvam in pričam v Republiki Hrvaški usklajuje neodvisna služba za podporo žrtvam in pričam (Samostalna služba za podršku žrtvama i svjedocima) pri ministrstvu za pravosodje.

Žrtve in priče lahko podporo in informacije o svojih pravicah in postopkih dobijo pri oddelku sodišča za podporo žrtvam in pričam.

Taki oddelki so bili ustanovljeni na sedmih županijskih sodiščih (županijski sudovi), in sicer v Zagrebu, Zadru, Osijeku, Vukovarju, Splitu, Sisku in na Reki. Oddelki žrtvam (in pričam) ter osebam, ki jih spremljajo, zagotavljajo čustveno podporo, praktične informacije in informacije o pravicah. Podporo zagotavljajo tudi oddelki pristojnih občinskih sodišč in sodišč za prekrške (općinski in prekršajni sudovi).

Žrtve lahko informacije o svojih pravicah in vrstah pomoči, ki so jim na voljo, dobijo tudi na brezplačni telefonski številki 116 006 nacionalnega klicnega centra za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov (glej spletišče nacionalnega klicnega centra).

Ministrstvo za pravosodje žrtvam in pričam prav tako zagotavlja podporo in informacije o njihovih pravicah, poizvedbe pa se lahko pošljejo po elektronski pošti na naslov: Povezava se odpre v novem oknuzrtve.i.svjedoci@pravosudje.hr ali prek spletišča hrvaškega ministrstva za pravosodje na spletnem naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttps://pravosudje.gov.hr/.

Podpora žrtvam in pričam v čezmejnih zadevah

Neodvisna služba za podporo žrtvam in pričam, ki je bila ustanovljena v okviru ministrstva za pravosodje, zagotavlja podporo in informacije pričam in žrtvam, pozvanim prek mednarodne pravne pomoči (vključno s pričami vojnih zločinov).

Pričam, ki so pozvane k pričanju na sodiščih v Republiki Hrvaški, ali hrvaškim pričam, ki so pozvane na sodišča v tujini, se pošljejo informativna pisma.

Pričam vojnih zločinov se zagotovita fizična zaščita, kadar je to potrebno, ter pomoč za pripravo na pot in nastop pred pristojnim pravosodnim organom (pričam in drugim strankam, ki so pozvane na zaslišanje v kazenskih postopkih v zvezi z vojnimi zločini pred pristojnimi pravosodnimi organi v Republiki Hrvaški ali zunaj nje, kadar je taka podpora povezana z zaprosilom za mednarodno pravno pomoč).

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 09/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Izvirna jezikovna različica te strani hrvaščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo (tj. policija, državni tožilec)?

Zakonik o kazenskem postopku ne ureja vsebine informativnega lista, ki se žrtvi zagotovi po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo. Vsakdo ima pravico in možnost stopiti v stik z državnim tožilstvom, pri katerem se lahko prijavi kaznivo dejanje, predložijo izjava ali pripombe o zadevi, ki spada v pristojnost državnega tožilca. Oseba, ki se obrne na državno tožilstvo, prejme informacije o tem, kako prijaviti kaznivo dejanje, ter druge osnovne informacije o svojih pravicah in obveznostih.

Policisti morajo evidentirati prijavo kaznivega dejanja, ki se kazensko preganja po uradni dolžnosti.

Poleg tega ima vsak pravico do policijske zaščite, če je zagotovitev te zaščite utemeljena.

Oddelki za podporo žrtvam in pričam, ki jih je ustanovilo sedem županijskih sodišč, zagotavljajo čustveno podporo in informacije žrtvam, pričam in njihovim družinam o njihovih pravicah (vključno s tehničnimi in praktičnimi informacijami). Informacije in podpora se zagotavljajo ne glede na fazo postopka. Žrtev prejme informacije in podporo, tudi če kaznivega dejanja ne prijavi. Ti oddelki žrtve in priče tudi napotijo k specializiranim ustanovam in organizacijam civilne družbe, odvisno od njihovih potreb.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Določbe, ki urejajo pravice žrtev in civilnih strank, se uporabljajo enako, ne glede na državljanstvo, saj se hrvaška kazenska zakonodaja uporablja za vsakogar, ki stori kaznivo dejanje na hrvaških tleh. Stranke in sodelujoči v postopku imajo pravico uporabiti materni jezik.

Policija, državno tožilstvo in sodišča morajo v skladu z zakonikom o kazenskem postopku in zakonom o finančnem nadomestilu za žrtve kaznivih dejanj žrtvam kaznivih dejanj zagotoviti informacije o njihovih pravicah v okviru teh zakonov. To pomeni, da morajo državno tožilstvo in sodišča pred kazenskim postopkom in v kateri koli fazi postopka proučiti možnosti, da obdolženec zagotovi nadomestilo civilni stranki za kakršno koli morebitno izgubo/škodo, ki jo je utrpela zaradi kaznivega dejanja, ter civilno stranko obvestiti o njeni pravici, da uporabi materni jezik in vloži zahtevek v okviru prava lastninskih razmerij (pravica do nadomestila) v ustni obliki v jeziku, ki ga žrtev razume, ali v pisni obliki v hrvaškem ali angleškem jeziku. Državno tožilstvo in sodišča morajo žrtvi na njeno zahtevo zagotoviti tudi splošna navodila in informacije o tem, kako izpolniti zahtevek in katere podporne dokumente predložiti. Informativni listi z informacijami o pravici žrtve do nadomestila so na voljo v hrvaškem in angleškem jeziku, enako obrazec za nadomestilo. Te dokumente je mogoče v hrvaški in angleški različici prenesti s spletišča hrvaškega ministrstva za pravosodje.

Vsaka žrtev, ki prijavi kaznivo dejanje, prejme od policije informacije o svojih pravicah. Policist žrtev najprej obvesti ustno, potem pa ji v pisni obliki zagotovi informacije o njenih pravicah in vse razpoložljive informacije o službah, ki nudijo žrtvam zaščito in podporo. Slednje vključujejo brezplačno telefonsko številko za pomoč žrtvam.

Za osebe, ki ne govorijo hrvaškega jezika, ima policija na voljo informativni list v drugih jezikih.

Prostovoljci v nacionalnem klicnem centru za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov (116-006) zagotavljajo čustveno podporo, informacije o pravicah in praktične informacije. Žrtve napotijo tudi k drugim pristojnim službam in organizacijam, da bi jim zagotovili kakršne koli dodatne informacije ter druge oblike podpore in pomoči. Ta telefonska številka za pomoč je odprta vsak delovni dan od 8.00 do 20.00, osebje pa sprejema klice v hrvaškem in angleškem jeziku.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

a) Žrtev in civilna stranka imata pravico, da v dveh mesecih od vložitve tožbe ali prijave kaznivega dejanja od državnega tožilstva zahtevata informacije o ukrepih, sprejetih v odziv na tožbo/prijavo. Državno tožilstvo ju bo o sprejetih ukrepih obvestilo v razumnem času, vendar najpozneje v tridesetih dneh od datuma zahtevka, razen če zahtevek ne ogroža učinkovitosti postopka. Žrtev ali civilno stranko, ki je vložila zahtevek, je treba obvestiti o odločitvi glede zadržanja informacij.

b) Državni tožilec z odločbo ustavi preiskavo:

  • če kaznivo dejanje, katerega je posameznik obdolžen, ni kaznivo dejanje, ki se sodno preganja po uradni dolžnosti;
  • če okoliščine izključujejo krivdo obdolženca, razen če je bilo nezakonito dejanje storjeno v stanju nerazsodnosti;
  • če je kaznivo dejanje zastaralo ali je predmet amnestije ali pomilostitve ali če obstajajo druge okoliščine, ki prepovedujejo kazenski pregon, in
  • če ni dokazov, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.

Odločba o ustavitvi preiskave se posreduje civilni stranki in obdolžencu, ki je nemudoma odpuščen, če je v pridržanju ali priporu. Poleg dopisa z odločbo prejme civilna stranka v skladu s členom 55 zakonika o kazenskem postopku informacije o tem, kako lahko sama nadaljuje kazenski pregon.

c) Po proučitvi prijave in izvedbi preverjanja v informacijskem sistemu državnega tožilstva državni tožilec zavrne prijavo na podlagi utemeljene odločbe, če je iz same prijave razvidno:

  • da kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, ki se sodno preganja po uradni dolžnosti;
  • da je kaznivo dejanje zastaralo ali je predmet amnestije ali pomilostitve, da je sodišče v zvezi s tem kaznivim dejanjem že sprejelo končno odločbo, ali da obstajajo druge okoliščine, ki prepovedujejo kazenski pregon;
  • da okoliščine izključujejo krivdo;
  • da ne obstaja utemeljen sum, da je obdolženec storil prijavljeno kaznivo dejanje, ali
  • da prijava glede na vsebovane informacije ni verodostojna.

Zoper odločbo državnega tožilstva o zavrnitvi prijave ni mogoče vložiti pritožbe.

Če ni drugače določeno v zakoniku o kazenskem postopku, državni tožilec žrtev v osmih dneh obvesti o svoji odločitvi, da bo zavrnil prijavo, in navede razloge za to. Zagotovi tudi informacije o tem, kako lahko žrtev sama nadaljuje kazenski pregon. Osebo, ki je prijavila kaznivo dejanje, in obdolženca takoj obvesti o svoji odločitvi, da bo zavrnil prijavo, če tako zahteva katera koli stran.

Če državni tožilec na podlagi same prijave ne more oceniti verodostojnosti obtožb ali če informacije v prijavi ne zagotavljajo dovolj razlogov za odločbo o začetku preiskave ali zbiranju dokazov, državni tožilec sam opravi poizvedbe ali to naroči policiji.

d) Nadzornik pripora nemudoma izpusti prijeto ali pridržano osebo:

  • če mu to naroči državni tožilec;
  • če prijeta oseba ni bila zaslišana v predpisanem roku ali
  • če je bilo pridržanje preklicano.

e) Državni tožilec pisno povabi pričo ali strokovnjaka, da zagotovi pomoč pri zbiranju dokazov. Vabilo lahko pošlje tudi preiskovalec po navodilih državnega tožilca. Sodišče povabi pričo ali strokovnjaka k pričanju na dokaznem naroku ali k udeležbi na sodni obravnavi. Pristojni organ vnaprej določi čas in kraj zbiranja dokazov. Povabljena oseba prejme opozorilo o posledicah njene neudeležbe.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot civilna stranka, ima pravico:

  • uporabljati materni jezik, vključno z znakovnim jezikom, in zahtevati pomoč tolmača, če ne razume ali uporablja hrvaškega jezika, ali pomoč tolmača znakovnega jezika, če je gluha ali gluhoslepa.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Razen če poseben zakon ne določa drugače, preiskovalni sodnik zasliši vsakega otroka, mlajšega od 14 let, ki je priča. Zaslišanje poteka brez navzočnosti sodnika ali strank v istem prostoru, kot je otrok, pri čemer se uporabi avdiovizualna naprava, ki jo upravlja strokovni pomočnik. Pri zaslišanju pomaga psiholog, vzgojitelj ali drug strokovnjak. Zaslišanja se lahko udeleži tudi starš ali skrbnik, razen če ni to v nasprotju z interesi preiskave ali otroka. Strokovnjak lahko otroku, ki je priča, posreduje vprašanja strank na podlagi odobritve preiskovalnega sodnika. Zaslišanje se posname z avdiovizualno napravo, posnetek pa zapečati in priloži k zapisniku. Otrok, ki je priča, je lahko na drugo zaslišanje povabljen le izjemoma, pri čemer se uporabi enak postopek.

Razen če poseben zakon ne določa drugače, preiskovalni sodnik zasliši vsakega otroka, starega med 14 in 18 let, ki je priča. Z otrokom se ravna pazljivo, zlasti če je žrtev kaznivega dejanja, da bi se preprečili negativni učinki zaslišanja na otrokovo psihološko stanje. Posebna pozornost se nameni zaščiti otroka.

Katera koli priča, ki se ne more odzvati na vabilo zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti, je lahko zaslišana v svojem stanovanju ali drugem prebivališču. Pri zaslišanju take priče se lahko uporabi avdiovizualna naprava, ki jo upravlja strokovnjak. Če to upravičuje stanje priče, je zaslišanje izvedeno na način, ki strankam omogoča predložitev vprašanj priči, ne da bi bile navzoče v istem prostoru kot priča. Zaslišanje se po potrebi posname z avdiovizualno napravo, posnetek pa zapečati in priloži zapisniku. Ta postopek zaslišanja se upošteva, če tako zahteva žrtev kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, trgovine z ljudmi ali nasilja v družini, ki se kazenskega postopka udeleži kot priča. Taka priča je lahko na drugo zaslišanje povabljena le izjemoma, če sodišče to šteje za potrebno.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Oddelki za podporo žrtvam in pričam, ki jih je ustanovilo sedem županijskih sodišč (Zagreb, Osijek, Split, Rijeka, Sisak, Zadar in Vukovar), zagotavljajo podporo žrtvam in pričam, ki pričajo na teh sodiščih in na občinskih sodiščih v teh mestih. Ti oddelki zagotavljajo podporo tudi na sodiščih za prekrške v primerih nasilja v družini ter žrtve in priče napotijo k specializiranim ustanovam in organizacijam civilne družbe, odvisno od njihovih potreb.

Informacije in podpora se zagotovijo po telefonu ter ob prihodu žrtve/priče na sodišče. Informacije se zagotovijo tudi po elektronski pošti.

Za več informacij obiščite naslednjo stran hrvaškega ministrstva za pravosodje:

Povezava se odpre v novem oknuhttps://pravosudje.gov.hr/o-ministarstvu/djelokrug-6366/iz-pravosudnog-sustava-6372/podrska-zrtvama-i-svjedocima/6156.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Ko policija obvesti žrtev o njenih pravicah, ji te informacije in vse razpoložljive informacije o službah za podporo žrtvam predloži v pisni obliki. Slednje vključujejo brezplačno telefonsko številko za pomoč žrtvam. Informativni list o pravicah vključuje kontaktne podatke:

  • pristojnega oddelka za podporo žrtvam in pričam;
  • organizacije civilne družbe v zadevni županiji;
  • nacionalnega klicnega centra za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov (116-006).

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Pristojni organi lahko zbirajo osebne podatke le za namene, določene z zakonom, v okviru svojih dejavnosti, določenih v zakoniku o kazenskem postopku.

Osebni podatki se lahko obdelajo le, če tako določa zakon ali drug predpis, pri čemer mora biti ta obdelava omejena na namen, za katerega so bili podatki zbrani. Kakršna koli nadaljnja obdelava teh podatkov je dovoljena, razen če ni to v nasprotju z namenom, za katerega so bili podatki zbrani, in če so pristojni organi pooblaščeni za obdelavo teh podatkov za drug namen, določen z zakonom, nadaljnja obdelava pa je nujna in ustreza drugemu namenu.

Osebni podatki v zvezi z zdravjem ali spolnim življenjem neke osebe se lahko obdelajo le v izjemnih primerih, kadar kaznivega dejanja, ki je predmet petletne ali strožje zaporne kazni, ne bi bilo mogoče odkriti ali kazensko preganjati na noben drug način ali kadar bi bilo odkrivanje/kazenski pregon oteženo z nesorazmernimi težavami.

Obdelava osebnih podatkov v zvezi z raso ali etnično pripadnostjo, političnim, verskim ali filozofskim prepričanjem ali članstvom v sindikatu ni dovoljena.

Osebni podatki, zbrani za namene kazenskega postopka, so lahko posredovani vladnim organom v skladu s posebnim zakonom in drugim pravnim subjektom le, če državno tožilstvo ali sodišče ugotovi, da potrebujejo te podatke za namen, določen z zakonom. Kadar so ti podatki posredovani, se zadevni pravni subjekti opomnijo na njihovo dolžnost, da zaščitijo podatke oseb, na katere se nanašajo.

V skladu s predpisi se osebni podatki lahko uporabijo v drugih kazenskih postopkih, v drugih postopkih, povezanih s kaznivimi dejanji, ki se izvajajo na Hrvaškem, v postopkih, povezanih s pomočjo mednarodnega kazenskega pravosodja, in pri prizadevanjih za mednarodno policijsko sodelovanje.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Žrtev od oddelka za podporo žrtvam in pričam zadevnega sodišča ali organizacije civilne družbe prejme informacije in podporo, tudi če ne prijavi kaznivega dejanja.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Če ni drugače določeno v posebnem zakonu, policija v skladu s členom 99 zakona o nalogah in pooblastilih policije toliko časa, kot je ta ukrep upravičen, zagotavlja ustrezno zaščito žrtvi in kateri koli drugi osebi, ki je predložila ali bi lahko predložila informacije v zvezi s kazenskim postopkom, ali komur koli, ki je zadevni osebi blizu, če bi navedene osebe lahko ogrožal storilec ali drugi posamezniki, vpleteni v kazenski postopek. Zaščita žrtve, ki jo zagotavlja policija, pomeni 24-urno fizično varovanje.

Katere vrste zaščite so na voljo?

V skladu s členom 130 zakona o prekrških lahko policija začasno in za največ osem dni uvede previdnostni ukrep v zvezi z osebo, za katero utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje. V praksi so to običajno sodne odredbe, ki osumljencu prepovedujejo obisk določenega kraja ali območja (prisilna izselitev iz žrtvinega doma), približanje določeni osebi ali vzpostavitev ali ohranjanje stika z določeno osebo. Policija v osmih dneh vloži tožbo pri pristojnem sodišču za prekrške, ki se potem odloči, ali naj se uvedeni previdnostni ukrep ukine ali podaljša. Poleg tega lahko sodišče med prekrškovnim postopkom v skladu z zakonom o varstvu pred nasiljem v družini v zvezi s storilcem uvede naslednje ukrepe:

  1. obvezno psihosocialno zdravljenje;
  2. sodno odredbo, ki storilcu prepoveduje približevanje, nadlegovanje ali zalezovanje žrtve nasilja v družini;
  3. prisilno izselitev iz skupnega doma;
  4. obvezno zdravljenje zasvojenosti.

V skladu z zakonom o prekrških lahko sodišče uporabi tudi druge zaščitne in previdnostne ukrepe, katerih namen je zaščititi žrtev pred približevanjem in nadlegovanjem osumljenca.

Prav tako lahko sodišče in državni tožilec v skladu z zakonikom o kazenskem postopku namesto pridržanja obdolženca v priporu sprejmeta enega ali več previdnostnih ukrepov, vključno s sodno odredbo, ki storilcu prepoveduje obisk določenega kraja ali območja, približanje določeni osebi in vzpostavitev ali ohranjanje stika z določeno osebo, ali s sodno odredbo, ki storilcu prepoveduje zalezovanje ali nadlegovanje žrtve ali druge osebe, ali s prisilno izselitvijo iz žrtvinega doma.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Žrtev lahko od policije pridobi informacije o vseh svojih pravicah, vključno z informacijami o pravici do zaščite, vrstah razpoložljive zaščite in ukrepanju policije pri zagotavljanju zaščite žrtvi.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Po koncu preiskave in predložitvi zadevnih dokumentov pristojnim organom kazenskega pravosodja policija ne bo več ocenjevala potreb žrtve, razen v zvezi z izvedbo kakršnih koli sprejetih zaščitnih ali previdnostnih ukrepov. Če so policiji sporočene nove okoliščine, ki kažejo, da storilec spet ogroža žrtev, sprejme policija nadaljnje ukrepe za zaščito žrtve v skladu s svojo oceno in dejstvi v zvezi z zadevo.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Kazenskopravni sistem (med preiskavo in sodnim postopkom) deluje na način, ki spoštuje pravice žrtve in njen status v kazenskem postopku v skladu z zakonikom o kazenskem postopku. Organ, ki je pristojen za kazenski pregon in izvaja preiskavo, pred zaslišanjem žrtve oceni njen položaj v sodelovanju z organi, organizacijami ali ustanovami, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo podporo in pomoč. Ocena žrtvinega položaja vključuje določitev potrebe po sprejetju posebnih zaščitnih ukrepov za zaščito žrtve. Če je ta potreba opredeljena, organ, pristojen za kazenski pregon, določi zaščitne ukrepe, ki bodo sprejeti (posebni pogoji zaslišanja žrtve, uporaba komunikacijskih tehnologij, da bi se preprečil kakršen koli vizualni stik med žrtvijo in storilcem, ter drugi ukrepi, določeni z zakonom). Kadar je žrtev kaznivega dejanja otrok, se predpostavlja, da so posebni zaščitni ukrepi potrebni in so tudi določeni. Pri oceni žrtvinega položaja se zlasti upoštevajo osebne značilnosti žrtve, vrsta in narava kaznivega dejanja ter okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno. Posebna pozornost se nameni žrtvam, ki so utrpele veliko škodo zaradi resnosti kaznivega dejanja, žrtvam kaznivega dejanja, storjenega zaradi posebnih osebnih značilnosti žrtve, in žrtvam, ki so zaradi odnosa s storilcem zlasti ranljive.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Kazenskopravni sistem (med preiskavo in sodnim postopkom) deluje na način, ki spoštuje pravice žrtve in njen status v kazenskem postopku v skladu z zakonikom o kazenskem postopku. Organ, ki je pristojen za kazenski pregon in izvaja preiskavo, pred zaslišanjem žrtve oceni njen položaj v sodelovanju z organi, organizacijami ali ustanovami, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo podporo in pomoč. Ocena žrtvinega položaja vključuje določitev potrebe po sprejetju posebnih zaščitnih ukrepov za zaščito žrtve. Če je ta potreba opredeljena, organ, pristojen za kazenski pregon, določi zaščitne ukrepe, ki bodo sprejeti (posebni pogoji zaslišanja žrtve, uporaba komunikacijskih tehnologij, da bi se preprečil kakršen koli vizualni stik med žrtvijo in storilcem, ter drugi ukrepi, določeni z zakonom). Kadar je žrtev kaznivega dejanja otrok, se predpostavlja, da so posebni zaščitni ukrepi potrebni in so tudi določeni. Pri oceni žrtvinega položaja se zlasti upoštevajo osebne značilnosti žrtve, vrsta in narava kaznivega dejanja ter okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno. Posebna pozornost se nameni žrtvam, ki so utrpele veliko škodo zaradi resnosti kaznivega dejanja, žrtvam kaznivega dejanja, storjenega zaradi posebnih osebnih značilnosti žrtve, in žrtvam, ki so zaradi odnosa s storilcem zlasti ranljive.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Če je žrtev kaznivega dejanja otrok, ima poleg običajnih pravic žrtve tudi naslednje pravice:

  1. pravico, da jo zastopa pooblaščena oseba, pri čemer se s tem povezani stroški financirajo iz vladnega proračuna;
  2. pravico do zaupnega obravnavanja osebnih podatkov;
  3. pravico do izključitve javnosti.

Otrok je vsaka oseba, mlajša od 18 let.

Otroka, ki je priča ali žrtev, zasliši preiskovalni sodnik na dokaznem naroku, vabilo pa se vroči njegovim staršem ali skrbnikom.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Kadar neposredna žrtev umre zaradi nasilnega kaznivega dejanja, je posredna žrtev (zakonec, partner, starš, rejenec, rejnik, mačeha, očim ali posvojenec neposredne žrtve ali oseba, s katero je neposredna žrtev živela v istospolni zvezi) v skladu z zakonom o finančnem nadomestilu za žrtve kaznivih dejanj upravičena do finančnega nadomestila, kot je določeno v navedenem zakonu.

Posredna žrtev, ki jo je pokojna (neposredna) žrtev podpirala, je upravičena do nadomestila v znesku največ 70 000 HRK zaradi izgube zakonske preživnine in nadomestila v znesku največ 5 000 HRK za običajne stroške pogreba, če jih je posredna žrtev krila.

Vsakdo, katerega družinski član je izgubil življenje kot žrtev kaznivega dejanja, ima pravico, da se kot civilna stranka udeleži kazenskega postopka in zahteva nadomestilo (v okviru kazenskega ali civilnega postopka).

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Za posredno žrtev se šteje zakonec, partner, otrok, starš, rejenec, rejnik, mačeha, očim ali posvojenec neposredne žrtve ali oseba, s katero je neposredna žrtev živela v istospolni zvezi.

Za posredno žrtev se šteje tudi stari oče, stara mati ali vnuk/vnukinja, če je eden od njih neposredna žrtev in so te tri osebe dlje časa živele v skupnem gospodinjstvu, stara starša pa sta nadomeščala starša.
Zunajzakonska skupnost in istospolne zveze se obravnavajo v skladu s hrvaškimi predpisi.

Če je žrtev kaznivega dejanja izgubila svoje življenje, so posredne žrtve upravičene do nadomestila (zaradi izgube zakonske preživnine in za običajne stroške pogreba).

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji? Ali bom v času mediacije na varnem?

Hrvaška uporablja model mediacije med žrtvijo in storilcem v predkazenskem postopku za mladoletne in mlade odrasle storilce v okviru pogojnega diskrecijskega sistema. Pri tem upošteva določbe zakona o sodiščih za mladoletnike, ki urejajo posebno obveznost mladoletnih in mladih odraslih storilcev, da sodelujejo v postopku mediacije ves čas izvensodne poravnave. Z drugimi besedami, če mladoletni storilec izpolni to obveznost, mu je prihranjeno sojenje.

Hrvaška je imela od leta 2013 skupaj 60 mediatorjev, ki so opravili usposabljanje v okviru enoletnega programa, ki obsega 170 ur poučevanja (te vključujejo predavanja, naloge, igranje vlog in praktične vaje mentorstva ter nadzor). Ti mediatorji so edini strokovnjaki na Hrvaškem, pooblaščeni za izvrševanje poravnalne pravice v kazenskih zadevah, svoja potrdila pa so prejeli od hrvaškega ministrstva za socialno politiko in mladino, zveze za izvensodno poravnavo in Unicefa.

Tako ima glavno mesto vsake hrvaške županije svojo službo za izvensodno poravnavo.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku
Povezava se odpre v novem oknuZakon o finančnem nadomestilu za žrtve kaznivih dejanj

Zadnja posodobitev: 09/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Izvirna jezikovna različica te strani hrvaščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Kaznivo dejanje lahko prijavite tako, da pri pristojnem državnem tožilstvu vložite kazensko ovadbo v pisni, ustni ali drugi obliki.

Osebe, ki kazensko ovadbo vložijo ustno, prejmejo opozorilo o posledicah vložitve lažne kazenske ovadbe. Ustne kazenske ovadbe se posnamejo. Kazenske ovadbe, vložene po telefonu ali drugem telekomunikacijskem sredstvu, se posnamejo, če je to mogoče, in pripravi se uradno obvestilo.

Žrtve ob vložitvi kazenske ovadbe prejmejo pisno potrdilo o prejemu kazenske ovadbe, ki vsebuje osnovne podatke o kaznivem dejanju. Žrtve, ki ne govorijo ali razumejo jezika, ki ga uporablja pristojni organ, lahko kaznivo dejanje prijavijo v svojem jeziku, in zagotovi se jim tolmač ali druga oseba, ki govori in razume uradni jezik in jezik žrtve. Žrtve, ki ne govorijo ali razumejo jezika, ki ga uporablja pristojni organ, lahko zahtevajo prevod potrdila v njihov jezik na stroške organa.

Vse kazenske ovadbe, ki jih prejmejo sodišča, policija ali državna tožilstva, ki so zunaj območja pristojnosti, so nemudoma posredovane pristojnemu državnemu tožilstvu.

Državni tožilec kazensko ovadbo po njenem prejetju ustrezno vnese v register kazenskih ovadb, razen v primerih, izvzetih po zakonu.

Če državni tožilec prejme samo novice o kaznivem dejanju ali prijavo žrtve, pripravi uradno obvestilo, ga vnese v register raznih kaznivih dejanj in nadaljuje v skladu z zakonom.

Če kazenska ovadba ne vsebuje nobenih podrobnosti o kaznivem dejanju, tj. če državni tožilec ne more opredeliti prijavljenega kaznivega dejanja, ga vnese v register raznih kaznivih dejanj in osebo, ki je vložila kazensko ovadbo, pozove, naj v 15 dneh zagotovi dodatne informacije.

Če se oseba, ki je vložila kazensko ovadbo, ne odzove na poziv k predložitvi dodatnih informacij, državni tožilec pripravi uradno obvestilo o tem. Po izteku roka za predložitev dodatnih informacij mora državni tožilec v osmih dneh o tem obvestiti višjega državnega tožilca. Višji državni tožilec lahko odredi, da se kazenska ovadba vnese v register kazenskih ovadb.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Dva meseca po vložitvi kazenske ovadbe ali prijavi kaznivega dejanja lahko žrtev ali oškodovanec pošlje državnemu tožilstvu zahtevek za informacije o ukrepanju v zvezi z ovadbo/prijavo. Državni tožilec mora odgovoriti v razumnem obdobju, vendar najpozneje 30 dni od datuma prejema pisnega zahtevka, razen če bi lahko ta odgovor škodil postopku. Če se državni tožilec odloči, da teh informacij ne bo zagotovil, mora o tem obvestiti žrtev/oškodovanca.

Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima pravico biti obveščena o izidu postopka.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Poleg zgoraj navedenih pravic imajo žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in trgovine z ljudmi pravico do brezplačnega posvetovanja s pravnim svetovalcem in se jim pred zaslišanjem lahko dodeli zastopnik. Stroške svetovalca/zastopnika krije država.

Žrtve, ki so otroci, imajo vse navedene pravice in pravico do pooblaščenega zastopnika, pri čemer stroške zanj krije država.

Žrtve kaznivih dejanj imajo pravico do primarne in sekundarne pravne pomoči. Ta pomoč je žrtvam nasilnih kaznivih dejanj med postopkom na voljo brezplačno, da bi lahko prejele nadomestilo za poškodbe/škodo, ki so jo utrpele kot žrtve kaznivega dejanja.

V zakonu o brezplačni pravni pomoči sta predvideni primarna in sekundarna pravna pomoč.

Primarna pravna pomoč vključuje splošne pravne informacije, pravno svetovanje, predložitev javnim organom, Evropskemu sodišču za človekove pravice in mednarodnim organizacijam v skladu z mednarodnimi pogodbami in notranjim poslovnikom, zastopanje v postopku pred javnimi organi ter pravno pomoč pri izvensodnem reševanju sporov.

Primarna pravna pomoč se lahko zagotovi pri vsaki pravni zadevi:

  • če tožeča stranka ne zna ali ni sposobna uveljavljati svojih pravic;
  • če tožeča stranka ni prejela pravne pomoči v skladu s posebnimi predpisi;
  • če vložena pritožba ni očitno neutemeljena;
  • če bi plačilo pravne pomoči zaradi ekonomskega položaja tožeče stranke ogrozilo njeno preživetje ali preživetje članov njenega gospodinjstva.

Tožeče stranke, ki bi rade pridobile primarno pravno pomoč, se morajo obrniti neposredno na ponudnika primarne pravne pomoči.

Sekundarna pravna pomoč vključuje pravno svetovanje, predložitve v postopku zoper delodajalca za zaščito pravic delavcev, predložitve v sodnem postopku, zastopanje v sodnem postopku, pravno pomoč pri sporazumnem reševanju sporov ter oprostitev plačila pravnih in sodnih stroškov.

Sekundarna pravna pomoč se lahko dodeli:

  1. če je postopek zapleten;
  2. če se tožeča stranka ne more sama zastopati;
  3. če bi plačilo pravne pomoči zaradi ekonomskega položaja tožeče stranke ogrozilo njeno preživetje ali preživetje članov njenega gospodinjstva;
  4. če pravdni postopek ne traja predolgo;
  5. če tožba tožeče stranke v zadnjih šestih mesecih ni bila zavrnjena zaradi namerne predložitve netočnih informacij in
  6. če tožeča stranka ni prejela pravne pomoči v skladu s posebnimi predpisi.

Sekundarna pravna pomoč se odobri brez predhodne ocene ekonomskega položaja tožeče stranke, če je tožeča stranka:

  1. otrok, ki sodeluje v preživninskem postopku;
  2. žrtev nasilnega kaznivega dejanja, ki zahteva nadomestilo za poškodbe/škodo, ki jo je utrpela zaradi kaznivega dejanja;
  3. upravičenec do preživnin v skladu s posebnimi predpisi o pravicah na področju socialne varnosti ali
  4. upravičenec do dodatka za življenjske stroške v skladu z zakonom o pravicah hrvaških veteranov iz vojne za neodvisnost in njihovih družinskih članov ter zakonom o zaščiti vojaških in civilnih vojnih veteranov.

Tožeča stranka, ki zahteva sekundarno pravno pomoč, mora tožbo vložiti pri pristojnem organu, pri čemer uporabi ustrezni obrazec.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Toženim strankam, spoznanim za krive, sodišče odredi, da morajo kriti stroške pravdnega postopka, razen če so upravičene do celotne ali delne oprostitve plačila.

Če so kazenski postopki prekinjeni ali če sodišče oprosti toženo stranko ali umakne obtožbe, je treba v sodni odločbi določiti, da mora stroške kazenskega postopka v skladu s členom 145(2)(1–5) tega akta, neizogibne stroške, ki jih ima tožena stranka, ter neizogibne stroške, ki jih ima branilec, in nadomestilo, dolgovano branilcu, kriti država, razen če zakon ne določa drugače.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Žrtve, katerih kazenske ovadbe so bile zavrnjene, lahko same nadaljujejo kazenski pregon.

Če državni tožilec ugotovi, da kazenski pregon kaznivega dejanja, ki se lahko kazensko preganja po uradni dolžnosti, ali prijavljene osebe ni utemeljen, mora o tem v osmih dneh obvestiti žrtev in jo poučiti, da lahko kazenski pregon nadaljuje sama. Enako mora storiti sodišče, ki je ustavilo postopek, ker je državni tožilec ustavil kazenski pregon v drugih zadevah.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

V skladu s tem aktom ima oškodovanec v kazenskem postopku pravico:

  • uporabljati materni jezik, vključno z znakovnim jezikom, in zahtevati tolmača, če ne govori ali razume hrvaškega jezika, ali tolmača znakovnega jezika, če je gluh ali gluhoslep;
  • vložiti predlog za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka in predlog za začasno zavarovanje zahtevka;
  • do pravnega zastopanja;
  • opozarjati na dejstva in predlagati dokaze;
  • udeležiti se dokaznega naroka;
  • udeležiti se postopka, sodelovati v dokaznem postopku in dati zaključno izjavo;
  • zahtevati dostop do spisa zadeve v skladu s členom 184(2) tega akta;
  • zaprositi, da ga državni tožilec obvesti o ukrepih, sprejetih na podlagi njegove kazenske ovadbe, in vložiti pritožbo pri višjem državnem tožilcu;
  • vložiti pritožbo;
  • zahtevati vrnitev v prejšnje stanje;
  • prejeti obvestilo o izidu kazenskega postopka.

Kakšna je moja uradna vloga v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem žrtev, priča, oškodovanec ali zasebni tožnik?

Žrtve kaznivega dejanja so fizične osebe, ki so utrpele telesno nasilje ali duševne bolečine ali materialno škodo ali katerih temeljne pravice in svoboščine so bile resno kršene, kar je bila neposredna posledica kaznivega dejanja. Za žrtev zadevnega kaznivega dejanja se šteje tudi zakonec, partner, življenjski partner, zunajzakonski življenjski partner, potomec ali, če potomca ni, prednik ali brat ali sestra osebe, katere smrt je mogoče neposredno pripisati kaznivemu dejanju, in vsaka oseba, ki jo je pokojnik zakonito preživljal.

Oškodovanec je žrtev kaznivega dejanja ali pravna oseba, ki je utrpela škodo zaradi kaznivega dejanja in sodeluje v kazenskem postopku v vlogi oškodovanca.

Vloga stranke ali udeleženca v postopku ni odvisna od želje zadevne osebe, ampak od vloge, ki jo je ta oseba imela v določeni kazenski zadevi. Vsak lahko sodeluje v kateri koli od navedenih vlog, odvisno od okoliščin, določenih v predpisih; možnosti osebe se nanašajo na pravice, ki jih želi uveljavljati kot oškodovanec ali žrtev kaznivega dejanja.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Žrtev kaznivega dejanja ima pravico do:

  • storitev služb za podporo žrtvam kaznivega dejanja;
  • učinkovite psihološke in druge strokovne pomoči ter podpore organov, organizacij in institucij, ki zagotavljajo podporo žrtvam kaznivih dejanj, v skladu z zakonom;
  • zaščite pred ustrahovanjem in maščevanjem;
  • zaščite svojega dostojanstva med pričanjem kot žrtev;
  • zaslišanja takoj po vložitvi kazenske ovadbe in do tega, da v nadaljevanju ni zaslišana več, kot je nujno potrebno za namen kazenskega postopka;
  • spremstva osebe, ki ji zaupa, pri vseh ukrepih, ki se jih udeleži;
  • soglašanja s čim manjšim številom medicinskih posegov in le, če so ti nujno potrebni za namen kazenskega postopka;
  • vložitve predloga za kazenski pregon ali vložitve zasebne tožbe v skladu s kazenskim zakonikom, sodelovanja v kazenskem postopku kot oškodovanec, prejemanja obvestil o zavrnitvi kazenske ovadbe (člen 206(3) akta) in o odločitvi državnega tožilca, da ne bo ukrepal, ter individualnega kazenskega pregona brez državnega tožilca;
  • prejemanja obvestil državnega tožilca o ukrepih, sprejetih na podlagi njene ovadbe (člen 206a akta), in do vložitve pritožbe pri višjem državnem tožilcu (člen 206b akta);
  • tega, da zahteva in nemudoma prejme informacije o odpustitvi storilca iz pridržanja ali pripora, pobegu storilca ali izpustitvi iz zapora in ukrepih, sprejetih za zagotovitev zaščite žrtve;
  • tega, da zahteva in prejme informacije o vsaki končni odločbi, s katero se konča kazenski postopek;
  • drugih pravic, določenih z zakonom.

Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima pravico:

  • uporabljati materni jezik, vključno z znakovnim jezikom, in zahtevati tolmača, če ne govori ali razume hrvaškega jezika, ali tolmača znakovnega jezika, če je gluh ali gluhoslep;
  • vložiti predlog za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka in predlog za začasno zavarovanje zahtevka;
  • do pravnega zastopanja;
  • opozarjati na dejstva in predlagati dokaze;
  • udeležiti se dokaznega naroka;
  • udeležiti se postopka, sodelovati v dokaznem postopku in dati zaključno izjavo;
  • zahtevati dostop do spisa zadeve v skladu z zakonikom;
  • zaprositi, da ga državni tožilec obvesti o ukrepih, sprejetih na podlagi njegove kazenske ovadbe, in vložiti pritožbo pri višjem državnem tožilcu;
  • vložiti pritožbo;
  • zahtevati vrnitev v prejšnje stanje;
  • prejeti obvestilo o izidu kazenskega postopka.

Poleg zgoraj navedenih pravic imajo žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in trgovine z ljudmi dodatne pravice, kot so navedene v točki 12.

Če je žrtev kaznivega dejanja otrok, ima poleg navedenih pravic žrtve dodatne pravice, kot so navedene v točki 13.

Žrtve kaznivega dejanja, ki so zasebni tožniki ali oškodovanci, lahko med preiskavo opozorijo na vsa dejstva in predlagajo dokaze, pomembne za ugotovitev kaznivega dejanja, opredelitev storilca ali storilcev kaznivega dejanja in določitev njihovih premoženjskopravnih zahtevkov.

Pred kazenskim postopkom in v kateri koli fazi kazenskega postopka morata državno tožilstvo in sodišče proučiti možnost, da tožena stranka oškodovancu zagotovi nadomestilo za kakršno koli izgubo, ki jo je utrpel zaradi kaznivega dejanja. Prav tako morata oškodovanca obvestiti o nekaterih pravicah, določenih z zakonom (npr. pravici oškodovanca do uporabe maternega jezika, pravici do vložitve predloga za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka itd.).

Osebe, ki bi lahko imele informacije o kaznivem dejanju, storilcu ali drugih pomembnih okoliščinah, so lahko povabljene kot priče.

K pričanju so lahko pozvani: oškodovanec, oškodovanec kot tožnik in zasebni tožnik.

Zasebni tožnik ima enake pravice kot državni tožilec, razen pravic, ki jih ima le državni organ.

Ali lahko med sojenjem dam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Oškodovanec v kazenskem postopku ima pravice, navedene v točki 25.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Žrtve kaznivega dejanja, ki so zasebni tožniki ali oškodovanci, lahko med preiskavo opozorijo na vsa dejstva in predlagajo dokaze, pomembne za ugotovitev kaznivega dejanja, opredelitev storilca ali storilcev kaznivega dejanja in določitev njihovih premoženjskopravnih zahtevkov.

Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima pravico:

  • zaprositi, da jo državni tožilec obvesti o ukrepih, sprejetih na podlagi njene prijave, in vložiti pritožbo pri višjem državnem tožilcu;
  • biti obveščena o opustitvi kazenske ovadbe ali o odločitvi državnega tožilca, da ne bo ukrepal;
  • prejeti obvestilo o izidu kazenskega postopka.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima dostop do spisov zadeve.

Zadnja posodobitev: 09/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Izvirna jezikovna različica te strani hrvaščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima pravico do pritožbe.

Zoper sodbo na prvi stopnji lahko legitimirane osebe vložijo pritožbo v roku petnajstih dni od vročitve prepisa sodbe.

Pritožbo lahko vložijo stranke, zastopnik in oškodovanec.

Oškodovanec lahko izpodbija sodbo zaradi odločitve sodišča o stroških kazenskega postopka in premoženjskopravnem zahtevku. Če je državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca, lahko oškodovanec vloži pravno sredstvo iz vseh razlogov, iz katerih je mogoče izpodbijati sodbo.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Žrtev, ki v kazenskem postopku sodeluje kot oškodovanec, lahko vloži pritožbo in zahteva vrnitev v prejšnje stanje.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Oddelki za podporo žrtvam in pričam pri okrožnih sodiščih zagotavljajo podporo in informacije žrtvam in pričam, ki se nanje obrnejo, v vseh fazah kazenskega (in prekrškovnega) postopka, od storitve kaznivega dejanja do izdaje sodbe.

Če se žrtve ali priče obrnejo na oddelke za podporo žrtvam in pričam po izdaji sodbe, jim bodo oddelki zagotovili informacije v skladu s svojimi pristojnostmi in jih napotile na druge organizacije in službe, ki so bolj primerne glede na njihove potrebe.

Neodvisna služba za podporo žrtvam in pričam pri Ministrstvu za pravosodje zagotavlja informacije žrtvam, oškodovancem ali njihovim družinam o odpustitvi zapornikov s prestajanja zaporne kazni (redni in pogojni odpust). Navedene informacije se zagotovijo vsem žrtvam in oškodovancem, ki so žrtve hujših kaznivih dejanj, in sicer kaznivih dejanj zoper življenje in telo, kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ter kaznivih dejanj z elementi nasilja in vojnih zločinov.

V izjemnih primerih, kadar neodvisna služba oceni, da je potrebna usklajena dodatna podpora za žrtve dolgotrajnega nasilja v družini in nasilja nad ženskami, bo o razgovoru z žrtvijo in težavah, s katerimi se sooča, obvestila koordinatorja okrožne skupine za preprečevanje nasilja v družini in nasilju nad ženskami ter boj proti njima in od nje zahtevala ustrezno obravnavanje. Informacije se po potrebi sporočijo tudi pristojni policijski upravi in pristojni socialni službi, če je žrtev otrok ali oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ter pristojnemu uradu za pogojni odpust, če je storilec pogojno odpuščen in se mora pristojnemu urdu za pogojni odpust redno javljati.

Če neodvisna služba oceni, da žrtev potrebuje dodatno podporo in zaščito, lahko v izjemnih primerih na podlagi informacij, zbranih na podlagi stikov z žrtvijo, in z njenim soglasjem zahteva posredovanje pristojne policijske uprave.

Podporo za žrtve zagotavljajo tudi organizacije civilne družbe, in sicer takoj po storitvi kaznivega dejanja, med kazenskim postopkom, pa tudi po sojenju oziroma po izdaji pravnomočne sodbe. Podpora in pomoč, ki ju nudijo organizacije civilne družbe, sta odvisni od njihovih pristojnosti.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Pisna sodba, ki vsebuje navodila o pravici do pritožbe, se vroči tožniku, obtožencu in njegovemu zastopniku, oškodovancu, če se lahko zoper odločbo pritoži, osebi, ki se ji s sodbo odvzame stvar, in pravni osebi, zoper katero je izrečen odvzem premoženjske koristi.

Oškodovancu, ki nima pravice do pritožbe, se pisna sodba vroči na način, določen z zakonom, skupaj z navodili glede pravice do vrnitve v prejšnje stanje. Pravnomočna sodba se vroči oškodovancu na njegovo zahtevo.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

V skladu z veljavnimi določbami zakona o kazenskem postopku je žrtev, če je to zahtevala, prek policije takoj obveščena o odpravi pridržanja ali preiskovalnega pripora zoper obtoženca, razen če bi se zaradi tega obtoženec znašel v nevarnosti. Žrtev bo obveščena tudi o ukrepih, sprejetih za njeno zaščito.

V primeru pobega zavodi za prestajanje kazni in zapori ne obvestijo neodvisne službe za podporo žrtvam in pričam, ampak le policijo, in sicer z uradnim obvestilom. V zvezi s tem je v kratkem predvidena zakonodajna reforma.

Žrtev ima pravico, da se jo na njeno zahtevo brez nepotrebnega odlašanja obvesti o odpravi pridržanja ali preiskovalnega pripora, pobegu obtoženca in odpustu obsojenca s prestajanja zaporne kazni ter o ukrepih, sprejetih za njeno zaščito.

Žrtev bo obveščena o rednem in pogojnem odpustu zapornika, če so bila zoper njih storjena hujša kazniva dejanja, in sicer: kazniva dejanja zoper življenje in telo, kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ter kazniva dejanja z elementi nasilja in vojni zločini.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Izjava žrtve nasilnega kaznivega dejanja in ostali pomembni podatki o žrtvi se bodo upoštevali pri odločitvi o morebitnem izhodu iz zapora ob koncu tedna. Poleg tega je izjava žrtve sestavni del spisa o pogojnem odpustu, vendar trenutno veljavni predpisi ne predvidevajo vključitve žrtve v sprejemanje odločitve o pogojnem odpustu in/ali možnosti pritožbe na to odločbo.

Zadnja posodobitev: 09/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja? (v sodnem postopku, z odškodninskim zahtevkom, z vstopom v postopek)?

V skladu s posebnimi predpisi ima žrtev kaznivega dejanja, ki se kaznuje s kaznijo zapora pet ali več let, pravico do strokovne pomoči svetovalca pred pričanjem v kazenskem postopku in vložitvijo premoženjskopravnega zahtevka, če je utrpela težko psihofizično škodo ali hujše posledice kaznivega dejanja. Stroški takšne pomoči se krijejo iz proračuna.

Premoženjskopravni zahtevek v okviru kazenskega postopka lahko vloži oseba, ki je upravičena za vložitev takšnega zahtevka v pravdi.

Žrtev kaznivega dejanja mora pri vložitvi premoženjskopravnega zahtevka navesti, ali je že pridobila nadomestilo oziroma vložila premoženjskopravni zahtevek.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Ko odločba, s katero je odločeno o premoženjskopravnem zahtevku, postane pravnomočna in izvršljiva, lahko oškodovanec zaprosi sodišče, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, da izda overjeno kopijo odločbe s klavzulo izvršljivosti.

Če z odločbo ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, je treba obveznost izpolniti v roku petnajstih dni od pravnomočnosti odločbe. Po izteku tega roka odločba v navedenem delu postane izvršljiva.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Žrtev naklepnega kaznivega dejanja ima v skladu s posebnim zakonom pravico do denarnega nadomestila iz državnega proračuna. Kadar je žrtev že predhodno pridobila odškodnino na podlagi premoženjskopravnega zahtevka, se bo znesek te odškodnine upošteval pri določitvi zneska denarnega nadomestila. Enako bo ravnalo sodišče pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku, če je žrtev pridobila denarno nadomestilo iz sredstev državnega proračuna.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Žrtev naklepnega kaznivega dejanja, storjenega na ozemlju Republike Hrvaške po 1. juliju 2013, ima pravico do denarnega nadomestila:

  • če je državljan Republike Hrvaške ali državljan države članice Evropske unije ali na njenem ozemlju prebiva;
  • če je zaradi kaznivega dejanja utrpela hude telesne poškodbe ali resno škodo za zdravje;
  • če je bilo kaznivo dejanje prijavljeno ali evidentirano pri policiji ali državnem tožilstvu v šestih mesecih od dneva storitve kaznivega dejanja, ne glede na to, ali je storilec znan ali ne.
  • če je podala pisni zahtevek na uradnem obrazcu in mu priložila potrebno dokumentacijo (obrazec je na voljo na vsaki policijski postaji, v uradih državnega tožilstva, na okrajnih in okrožnih sodiščih ter v elektronski obliki na uradni spletni strani Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve, Državnega tožilstva republike Hrvaške ter okrajnih in okrožnih sodišč.

Žrtev ima pravico do nadomestila:

  • za stroške zdravstvene oskrbe v okviru nacionalnih zgornjih mej; nadomestilo se prizna le, če neposredna žrtev ni upravičena do kritja teh stroškov na podlagi zdravstvenega zavarovanja;
  • za izgubljeni dobiček v višini do 35.000,00 HRK.

Ali sem upravičen do nadomestila, če storilec ni bil obsojen?

Žrtve imajo lahko pravico do denarnega nadomestila, ne glede na to, ali je storilec kaznivega dejanja znan, in ne glede na to, ali zoper njega teče kazenski postopek.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi z svojim odškodninskim zahtevkom?

Izredno plačilo ni možno.

Zadnja posodobitev: 09/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Izvirna jezikovna različica te strani hrvaščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Če sem žrtev kaznivega dejanja, na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Klicni center za podporo žrtvam

Nacionalni klicni center za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov (116 006) nudi emocionalno podporo, informacije o pravicah in druge praktične informacije ter napotuje na druge pristojne službe in organizacije, ki lahko zagotovijo dodatne informacije ter pomoč in podporo.

Ta storitev je za klicatelje brezplačna.

Storitev je na voljo vsak delovni dan od 8.00 do 20.00 v hrvaškem in angleškem jeziku.

Nacionalni klicni center za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov (116 006) je splošna služba za podporo.

Več informacij vam je na voljo na: Povezava se odpre v novem oknuhttp://pzs.hr/

Druge specializirane organizacije civilne družbe zagotavljajo podporo in pomoč žrtvam nekaterih kaznivih dejanj ter otrokom tudi prek telefona. Več informacij lahko najdete na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuMinistrstva za pravosodje, kjer je objavljen seznam organizacij po okrožjih.

Seznam organizacij, ki zagotavljajo psihosocialno in pravno pomoč na celotnem ozemlju Republike Hrvaške

116 006

Nacionalni klicni center za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov

ob delavnikih med 8. in 20. uro

116 000

Nacionalna številka za prijavo pogrešanih otrok

Center za pogrešane in spolno zlorabljene otroke

vsak dan neprekinjeno

116 111

Hrabri telefon – telefonska linija za otroke

ob delavnikih med 9. in 20. uro

0800 0800

Hrabri telefon – telefonska linija za starše

ob delavnikih med 9. in 20. uro

0800 77 99

Klic v sili za boj proti trgovini z ljudmi

vsak dan med 10. in 18. uro

0800 55 44

Svetovalnica za ženske žrtve nasilja

Varna hiša za ženske v Zagrebu

ob delavnikih med 11. in 17. uro

0800 655 222

Klic v sili za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja

Ženska pomoć sada klicni center za ženske

vsak dan neprekinjeno

0800 200 144

Brezplačna pravna pomoč za žrtve nasilja v družini

ob delavnikih med 9. in 15. uro

01 6119 444

Center za žrtve spolnega nasilja

Ženska soba

ob delavnikih med 10. in 17. uro

01 48 28 888

Psihološka pomoč

Psihološki center TESA

ob delavnikih med 10. in 22. uro

01 48 33 888

Modri telefon

ob delavnikih med 9. in 21. uro

01 4811 320

Brezplačna pravna pomoč

Pravna klinika Pravne fakultete v Zagrebu

ob delavnikih med 10. in 12. uro ter ob sredah in četrtkih med 17. in 19. uro

Ali je podpora žrtvam brezplačna?

Da, podpora žrtvam je brezplačna.

Kakšne oblike podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Oddelki za podporo žrtvam in pričam zagotavljajo:

  1. emocionalno podporo,
  2. informacije o pravicah,
  3. tehnične in praktične informacije žrtvam in pričam ter njihovim družinam,
  4. napotke, na katere specializirane institucije in organizacije civilne družbe se lahko obrnejo žrtve in priče glede na svoje potrebe.

Oddelki za podporo žrtvam in pričam pri okrožnih sodiščih (županijski sud):

ODDELKI ZA PODPORO ŽRTVAM IN PRIČAM

Okrožno sodišče v Osijeku

naslov:

Europska avenija 7, 31000 Osijek

telefon:

031 228 500

e-naslov:

Povezava se odpre v novem oknupodrska-svjedocima@zsos.pravosudje.hr

Okrožno sodišče v Rijeki

naslov:

Žrtava fašizma 7, 51000 Rijeka

telefon:

051 355 645

e-naslov:

Povezava se odpre v novem oknupodrska-svjedocima-ri@pravosudje.hr

Okrožno sodišče v Sisku

naslov:

Trg Ljudevita Posavskog 5, 44000 Sisak

telefon:

044 524 419

e-naslov:

Povezava se odpre v novem oknupodrska-svjedocima-sk@zssk.pravosudje.hr

Okrožno sodišče v Splitu

naslov:

Gundulićeva 29a, 21000 Split

telefon:

021 387 543

e-naslov:

Povezava se odpre v novem oknupodrska-svjedocima-st@pravosudje.hr

Okrožno sodišče v Vukovarju

naslov:

Županijska 33, 32000 Vukovar

telefon:

032 452 529

e-naslov:

Povezava se odpre v novem oknupodrska-svjedocima-vu@pravosudje.hr

Okrožno sodišče v Zadru

naslov:

Borelli 9, 23000 Zadar

telefon:

023 203 640

e-naslov:

Povezava se odpre v novem oknupodrska-svjedocima@pravosudje.hr

Okrožno sodišče v Zagrebu

naslov:

Trg N.Š. Zrinskog 5, 10000 Zagreb

telefon:

01 4801 062

Neodvisna služba za podporo žrtvam in pričam, ki je bila ustanovljena v okviru ministrstva za pravosodje, zagotavlja informacije o pravicah in emocionalno podporo ter specifične informacije, povezane s podporo žrtvam in pričam, vključno s tistimi žrtvami in pričami, ki so prek mednarodne pravne pomoči pozvane iz tujine, da pričajo pred hrvaškimi sodišči, ter s pričami in žrtvami, ki so prek mednarodne pravne pomoči pozvane iz Hrvaške, da pričajo pred sodišči v tujini. Neodvisna služba žrtvam in pričam pošlje informativne dopise s kontaktnimi informacijami ter jih obvesti o odpustu storilca iz zapora (redni in pogojni odpust). Pristojna je tudi za določitev denarnega nadomestila žrtvam kaznivih dejanj.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Glede na vrsto organizacije in njeno dejavnost je mogoče pridobiti različne oblike pomoči in podpore: psihološko, emocionalno, pravno, praktično ter zdravstveno pomoč in podporo, pomoč pri nastanitvi ter podporo na sodišču.

Več informacij lahko najdete na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuMinistrstva za pravosodje, kjer je objavljen seznam organizacij po okrožjih.

Na ozemlju Republike Hrvaške je ustanovljenih dvanajst uradov za pogojni odpust. Cilj ustanovitve uradov za pogojni odpust je izvrševanju kazenskopravnih sankcij dodati človeško razsežnost, zagotoviti učinkovito resocializacijo in reintegracijo storilca kaznivega dejanja v družbo ter nudenje pomoči žrtvi, oškodovancu, družini žrtve in družini storilca.

Urad za pogojni odpust sodeluje tudi pri izvajanju pripravljalnih ukrepov za sprejem storilca po odpustu iz zapora, kot so iskanje namestitve, pomoč pri iskanju zaposlitve, priprava žrtve, oškodovanca in družine žrtve na odpust zapornika ter organizacija psihosocialne pomoči žrtvi, oškodovancu ter družini storilca kaznivega dejanja.

V primeru odpusta zapornika, ki prestaja kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost in spolno moralo, kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali nasilnega kaznivega dejanja, mora urad za pogojni odpust na primeren način in v najkrajšem možnem roku o tem obvestiti žrtev, oškodovanca ali družino.

Kontaktni podatki posameznih uradov za pogojni odpust pri Ministrstvu za pravosodje so na voljo na Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Žrtve kaznivih dejanj se lahko obrnejo na policijo, in sicer na naslednji elektronski naslov: Povezava se odpre v novem oknupolicija@mup.hr ali prevencija@mup.hr. Lahko tudi pokličejo na telefonsko številko 192 (neprekinjeno) ali 00 38513788111.

Zadnja posodobitev: 09/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Italija

Kot žrtev kaznivega dejanja oziroma oškodovanec boste obravnavani, če ste imetnik zakonite pravice, ki jo varujejo kazenski predpisi in je bila kršena z ravnanjem, ki se na podlagi nacionalne zakonodaje šteje za kaznivo dejanje, kar pomeni, da ste utrpeli škodo, ki je bistveni del kaznivega dejanja.

Na podlagi kaznivega dejanja ste civilnopravno oškodovani, kadar utrpite premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, ki je posledica kaznivega dejanja. Ponavadi je žrtev kaznivega dejanja in oseba, ki je utrpela civilno škodo, ista oseba, razen v primeru umora, ko je žrtev umorjena oseba, njeni družinski člani pa so utrpeli škodo na podlagi storjenega kaznivega dejanja, zato imajo pravico vložiti tožbo pred sodiščem in zahtevati povračilo nastale škode.

Kot žrtvi kaznivega dejanja ali civilni stranki vam predpisi priznavajo različne pravice pred postopkom, med njim ali po koncu postopka.

Kazenski postopek se v Italiji začne s predhodno preiskavo, ki jo izvede kriminalistična policija in državno tožilstvo. Po končani preiskavi lahko državni tožilec vloži obtožnico ali preiskovalnemu sodniku (giudice per le indagini preliminari, GIP) predlaga, naj ustavi pregon. V zvezi z nekaterimi kaznivimi dejanji se postopek ne more začeti, če kot žrtev ne podate ovadbe pri organih za kazenski pregon ali sodišču.

Med prvostopenjskim postopkom sodnik preuči zbrane dokaze in odloči o morebitni krivdi obtoženca. Postopek se konča z obsodbo ali oprostitvijo obtoženca. Zoper odločbo sodišča je mogoče vložiti pritožbo pri sodišču višje stopnje.

Kot žrtev imate lahko v kazenskem postopku pomembno vlogo, zato vam je na voljo celoten sklop pravic. V postopku lahko sodelujete kot žrtev (oškodovanec) brez posebnega pravnega položaja ali pa imate aktivnejšo vlogo, s tem ko uveljavljate premoženjskopravni zahtevek.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 13/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo (tj. policija, državni tožilec)?

Državno tožilstvo in oddelek kriminalistične policije vam morata ob prejemu obvestila o kaznivem dejanju sporočiti, da imate kot oškodovanec pravico imenovati zagovornika za uveljavljanje svojih pravic in da imate pravico dostopa do pravne pomoči, ki jo zagotavlja italijanska država (člen 101 italijanskega zakonika o kazenskem postopku (Codice di procedura penale)).

Ob prvem stiku z organi, pristojnimi za pregon, se vam v jeziku, ki ga razumete, zagotovijo informacije o:

  • postopku za vložitev prijave ali ovadbe, vaši vlogi v preiskavi in sojenju, vaši pravici do obveščenosti o datumu in kraju sojenja ter o vsebini obtožnice; če se postopku pridružite kot civilna stranka, pa tudi o vaši pravici do obveščanja o sodbi, kar zajema tudi povzetek sodbe;
  • vaši upravičenosti do pravnega nasveta in pomoči, ki ju plača italijanska država;
  • tem, kako uveljavljati svojo pravico do storitev tolmačenja in prevajanja listin v zadevi;
  • vseh zaščitnih ukrepih, ki so vam na voljo;
  • vaših pravicah na podlagi zakona, če ne prebivate v tisti državi članici EU, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje;
  • povračilu kakršnih koli izdatkov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v kazenskem postopku;
  • možnosti zahtevanja odškodnine za poškodbo ali škodo, ki ste jo utrpeli zaradi kaznivega dejanja;
  • možnosti zaključka postopka z umikom ovadbe ali na podlagi mediacije;
  • pravicah, ki jih imate v postopku, kadar obdolženec zahteva pogojni odlog postopka ali kadar se uporablja odpustitev kazni zaradi kaznivega dejanja majhnega pomena;
  • zdravstvenih ustanovah v bližini, možnostih nastanitve, sprejemnih centrih in zavetiščih.

(Člen 90‑bis zakonika o kazenskem postopku)

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če ne govorite ali ne razumete italijansko, imate ob vložitvi prijave ali ovadbe pri državnem tožilstvu pri okrožnem sodišču prve stopnje (tribunale) pravico uporabljati jezik, ki ga razumete. Prav tako lahko zahtevate prevod potrditve prejema prijave ali ovadbe v jezik, ki ga razumete (člen 107‑ter smernic za izvajanje zakonika o kazenskem postopku (Disposizioni di Attuazione del Codice di Procedura Penale)).

Če imate v Italiji prebivališče ali stalno prebivališče, državni tožilec prijavo ali ovadbo glede kaznivega dejanja, storjenega v drugi državi članici Evropske unije, pošlje generalnemu državnemu tožilcu pri pritožbenem sodišču (Corte di appello), ki jo nato posreduje pristojnemu pravosodnemu organu (člen 108‑ter smernic za izvajanje zakonika o kazenskem postopku).

Glej tudi:

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ob prvem stiku z organi, pristojnimi za pregon, se vam v jeziku, ki ga razumete, zagotovijo informacije o:

  • vaši pravici do obveščenosti o stanju postopka in o vnosih v uradni register prijavljenih kaznivih dejanj;
  • vaši pravici do obveščenosti o zahtevi za zaključek postopka;
  • tem, kako izpodbijati kakršne koli kršitve vaših pravic;
  • organih, pri katerih lahko prejmete informacije o svoji zadevi;
  • povračilu kakršnih koli izdatkov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v kazenskem postopku.

V postopku zaradi nasilnih kaznivih dejanj zoper telo vas bo oddelek kriminalistične policije na vašo zahtevo takoj obvestil o pripravah na izpustitev obdolženca ali na končanje izvajanja sklepa o pridržanju; prav tako pa boste na enak način in pravočasno obveščeni, če obdolženec pobegne iz pridržanja pred sojenjem ali iz zapora ter če namenoma krši sklep o pridržanju, razen če bi to pomenilo dejansko tveganje za storilca (člen 90‑ter zakonika o kazenskem postopku).

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Organ, pristojen za pregon, imenuje prevajalca, če je potreben prevod listine v tuji jezik ali narečje, ki ga ni mogoče razumeti brez težav, ali tolmača, kadar želite ali morate dati izjavo in ne govorite italijansko. Izjavo je mogoče dati tudi pisno in jo priložiti prijavi, s prevodom, ki ga zagotovi prevajalec.

Organ na lastno pobudo, kadar je to ustrezno, imenuje tolmača, če ne govorite ali razumete italijansko in morate predložiti dokaze ter kadar želite sodelovati na obravnavi in ste zahtevali pomoč tolmača.

Če je mogoče, se lahko pomoč tolmača zagotovi tudi prek tehnologije za komuniciranje na daljavo, če fizična prisotnost tolmača ni potrebna za ustrezno uveljavljanje vaših pravic ali celovito razumevanje postopka.

Če ne govorite ali razumete italijansko, imate pravico do brezplačnega prevoda listin ali njihovega dela, ki vsebujejo informacije, ki se nanašajo na uveljavljanje vaših pravic. Prevodi se lahko zagotovijo ustno ali v obliki povzetka, če organ, pristojen za pregon, meni, da to ne bi pomenilo posega v vaše pravice (člen 143‑bis zakonika o kazenskem postopku).

Če ne govorite ali ne razumete italijansko, imate ob vložitvi prijave ali ovadbe pri državnem tožilstvu pri okrožnem sodišču prve stopnje pravico uporabljati jezik, ki ga razumete. Prav tako lahko zahtevate prevod potrditve prejema prijave ali ovadbe v jezik, ki ga razumete (člen 107‑ter smernic za izvajanje zakonika o kazenskem postopku).

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Organ, pristojen za pregon, imenuje prevajalca, če je potreben prevod listine v tuji jezik ali narečje, ki ga ni mogoče razumeti brez težav, ali tolmača, kadar želite ali morate dati izjavo in ne govorite italijansko. Če ste mladoletnik, lahko sodnik, tudi na lastno pobudo, zahteva mnenje izvedenca, če obstaja negotovost glede vaše starosti (pri tem velja, da se v primeru dvoma zaradi uporabe postopkovnih smernic štejete za mladoletnika). Z izvedencem se lahko ugotavlja tudi vaša invalidnost.

Člen 351(1-ter) zakonika o kazenskem postopku

V postopku zaradi kaznivih dejanj na podlagi členov 572, 600, 600-bis, 600-ter, 600-quater, 600-quater.1, 600-quinquies, 601, 602, 609-bis, 609-quater, 609-quinquies, 609-octies, 609-undecies in 612-bis italijanskega kazenskega zakonika si mora oddelek kriminalistične policije, kadar pridobiva dokaze od mladoletnikov, zagotoviti pomoč usposobljenega psihologa ali otroškega psihiatra, ki ga imenuje državno tožilstvo. Enako velja, kadar se dokazi pridobivajo od odraslih v posebno ranljivem stanju. V vsakem primeru se zagotovi, da posebno ranljivi posamezniki, kadar se od njih pridobivajo dokazi, nimajo nobenega stika s preiskovancem in jim pričanja ni treba ponavljati, razen če je to nujno za potek preiskave.

Člen 362(1‑bis) zakonika o kazenskem postopku

V postopku zaradi kaznivih dejanj na podlagi člena 351(1‑ter) si mora državno tožilstvo, kadar pridobiva dokaze od mladoletnikov, zagotoviti pomoč strokovnjaka iz psihologije ali otroške psihiatrije. Enako velja, kadar se dokazi pridobivajo od odraslih v posebno ranljivem stanju. V vsakem primeru se zagotovi, da posebno ranljivi posamezniki, kadar se od njih pridobivajo dokazi, nimajo nobenega stika s preiskovancem in jim pričanja ni treba ponavljati, razen če je to nujno za potek preiskave.

Člen od 498(4) do (4‑quater) zakonika o kazenskem postopku

4. Mladoletnike kot priče zaslišuje razpravljajoči sodnik, kar zajema tudi vprašanja in ugovore strank. Pri zaslišanju si lahko razpravljajoči sodnik zagotovi pomoč enega od sorodnikov mladoletnika ali usposobljenega otroškega psihologa. Če razpravljajoči sodnik po zaslišanju strank meni, da neposredno postavljanje vprašanj mladoletniku temu ne bo povzročilo stiske, odredi, da se pričanje nadaljuje, kot je navedeno v predhodnih odstavkih. Med zaslišanjem se lahko taka odredba umakne.

4‑bis Uporablja se postopek iz člena 398(5‑bis), če tako zahteva ena od strank ali če razpravljajoči sodnik meni, da je to potrebno.

4-ter V postopkih zaradi kaznivih dejanj na podlagi členov 572, 600, 600-bis, 600-ter, 600-quater, 600-quinquies, 601, 602, 609-bis, 609-ter, 609-quater, 609-octies in 612-bis italijanskega kazenskega zakonika se žrtve kaznivih dejanj, ki so mladoletniki ali odrasli z duševno boleznijo, na svojo zahtevo ali na zahtevo njihovega zagovornika zaslišijo z uporabo ogledala in internega komunikacijskega sistema.

4‑quater Brez poseganja v predhodno navedeno velja, da če je oškodovanec v posebno ranljivem stanju in ga je treba zaslišati, sodnik na zahtevo žrtve ali njenega zagovornika odredi uporabo zaščitnih ukrepov.

Člen 398(5‑quater) zakonika o kazenskem postopku
Brez poseganja v odstavek 5‑ter se uporabljajo določbe člena 498(4‑quater), če je oškodovanec v posebno ranljivem stanju in ga je treba zaslišati.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Podporo žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo zdravstvene ustanove v regiji, ustanove za nastanitev, sprejemni centri, zavetišča in druge ustanove, ki jih vodijo lokalne in regionalne organizacije. Na splošno velja, da imajo številne regije mrežo združenj, ki jih sestavljajo lokalne organizacije, državna tožilstva, okrožna sodišča in zdravstvene službe, ki zagotavljajo brezplačno podporo žrtvam vseh vrst kaznivih dejanj.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Da. Zlasti če ste žrtev nekaterih vrst kaznivih dejanj (npr. trgovine z ljudmi, zlorabe v družini, spolnega napada), so na voljo dobro organizirane organizacije, ki sodelujejo s službami za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in vam zagotovijo informacije o sprejemnih centrih ali ustanovah za nastanitev, ki so vam na voljo.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Če ste posebno ranljivi, se v vsakem primeru zagotovi, da med pridobivanjem dokazov ne boste imeli nobenega stika s preiskovancem in vam pričanja ne bo treba ponavljati, razen če je to nujno za potek preiskave.

Poleg tega zakonodajna uredba št. 196 z dne 30. junija 2003 (zakonik o varovanju osebnih podatkov) vsebuje posebna pravila o obdelavi pravosodnih podatkov, katerih cilj je varstvo njihove zaupnosti in zaščita. Pri tem pa velja, da kadar kot žrtev postanete oškodovanec v kazenskem postopku, morate pričati pred sodiščem. Zakonik vsebuje pravila o tem, kako mora to potekati, njihov cilj pa je preprečiti ponavljajoča pričanja (predhodna obravnava – incidente probatorio), in pravila za zaščito pravice, ki jo imate kot žrtev, tj. preprečiti vsakršen stik s preiskovancem oziroma obdolženim. Če ste žrtev, mlajša od 18 let, se vaša slika in ime ne smeta objaviti v časopisu. Glede imena to velja tudi za žrtve, stare 18 let in več. Namen tega je preprečiti razširjanje vaših osebnih podatkov in informacij, na podlagi katerih bi vas bilo mogoče identificirati.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Dostop do podpore žrtvam ni odvisen od prijave kaznivega dejanja.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

V nekaterih okoliščinah, ki jih določa zakon (člena 273 in 274 zakonika o kazenskem postopku) in ki lahko med drugim zajemajo tudi nevarne situacije, v katerih se lahko znajdete kot oškodovanec (zlasti nevarnost na podlagi možnosti, da se bo storilec še naprej nezakonito vedel), lahko pravosodni organ za storilca odredi nadzorne ukrepe. Lahko je na primer takoj odstranjen iz skupnega bivališča; lahko se mu prepove obisk krajev, ki jih pogosto obiskujete, ali pa se mu prepove bivanje na določenih krajih. Poleg tega se lahko za storilca odredi hišni pripor ali pridržanje pred sojenjem.

Pravico imate do obveščenosti o zahtevah za odpravo ali nadomestitev nadzornih ukrepov, izrečenih storilcu, do predložitve ugovora v dveh dneh ali do predložitve izjave (člen 299 zakonika o kazenskem postopku). Prav tako imate pravico do obveščenosti o sodnih odločbah o spremembi, odpravi ali nadomestitvi nadzornih ukrepov, izrečenih osumljencu.

Če ste posebno ranljivi, mladoletnik ali žrtev nekaterih vrst kaznivih dejanj, se lahko izrečejo nadaljnji postopkovni previdnostni ukrepi, zlasti:

  • če ste posebno ranljivi, se v vsakem primeru zagotovi, da med pridobivanjem dokazov ne boste imeli nobenega stika s preiskovancem in vam pričanja ne bo treba ponavljati, razen če je to nujno potrebno;
  • če ste mladoletnik in mora oddelek kriminalistične policije od vas pridobiti dokaze, si mora pri tem zagotoviti pomoč usposobljenega psihologa ali otroškega psihiatra, ki ga imenuje državno tožilstvo (člen 351(1‑ter) zakonika o kazenskem postopku);
  • če ste mladoletnik in mora državno tožilstvo od vas pridobiti dokaze, si mora zagotoviti pomoč usposobljenega psihologa ali otroškega psihiatra. Če ste posebno ranljivi, se v vsakem primeru zagotovi, da med pridobivanjem dokazov ne boste imeli nobenega stika s preiskovancem in vam pričanja ne bo treba ponavljati, razen če je to nujno za potek preiskave (člen 362(1-bis) zakonika o kazenskem postopku);
  • mladoletne priče zasliši razpravljajoči sodnik, pri čemer si lahko zagotovi pomoč enega od sorodnikov mladoletnika ali usposobljenega otroškega psihologa (člen 498 zakonika o kazenskem postopku);
  • če je ena od strank, ki jo je treba zaslišati, mladoletnik ali če razpravljajoči sodnik meni, da je to potrebno, lahko sodišče na zahtevo ene od strank izda odredbo, s katero določi kraj, čas in posebne postopke za izvedbo predhodne obravnave, kadar je to potrebno in ustrezno za zaščito vpletenih oseb. Obravnava lahko poteka tudi zunaj sodišča prve stopnje, sodišče pa lahko uporabi posebne prostore ali, če ti niso na voljo, zaslišanje opravi tudi na domu priče;
  • pričanja priče se v celoti posnamejo s fonografskimi ali avdiovizualnimi mediji. Če snemalna oprema ali tehnično osebje ni na voljo, se zagotovi strokovno poročilo ali tehnično svetovanje;
  • v zadevah, ki se nanašajo na nasilna kazniva dejanja, se žrtve kaznivih dejanj, ki so mladoletniki ali odrasli z duševno boleznijo, na svojo zahtevo ali na zahtevo njihovega zagovornika zaslišijo z uporabo ogledala in internega komunikacijskega sistema.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

(Glej zgoraj.)

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Če so potrebne posebne varnostne zahteve, zakon zahteva, da se glede žrtev kaznivih dejanj opravi individualna ocena, s katero se opredeli, ali in koliko bi jim med postopkom koristili posebni ukrepi. Če ste mladoletnik in/ali posebno ranljiva oseba, se vam nameni posebna skrb. Sodnik odloči, ali se vam med kazenskim postopkom zagotovijo ustrezni zaščitni ukrepi. Med preiskavo se morajo zaslišanja z vami opraviti na primernem kraju, voditi pa jih morajo usposobljeni strokovnjaki. Če so med žrtvami mladoletniki, je treba obvestiti sodišče za mladoletnike, ki oceni razmere in zaščitne ukrepe. Sodišče prve stopnje lahko omeji storilčevo svobodo (pripor, prepoved obiskovanja krajev, ki jih pogosto obiskujete, odstranitev iz skupnega bivališča) in vas tako zaščiti pred nadaljnjimi kaznivimi dejanji. O uporabi takih ukrepov morate biti obveščeni (člen 282-quater zakonika o kazenskem postopku). Zahtevate lahko, da sodnik storilcu ob izdaji odredbe o odstranitvi iz skupnega bivališča ali pozneje odredi tudi plačilo preživnine (člen 282‑bis zakonika o kazenskem postopku). Ustrezna glavna policijska postaja v posamezni provinci (Questura) ima urad s podobnimi pooblastili.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Žrtve nasilnih kaznivih dejanj, če so mladoletniki ali osebe v posebno ranljivem stanju, imajo pravico pričati ob uporabi zaščitnih ukrepov. Zlasti se lahko med preiskavo ali sojenjem prepreči vaš stik s storilcem. Poleg tega je mogoče, če ste posebno ranljivi, uporabiti avdiovizualne posnetke vašega pričanja, tudi kadar to ni nujno potrebno.

Smernice glede odstopa zadeve
(člen 413 zakonika o kazenskem postopku): Vloga, ki jo vloži preiskovanec ali žrtev kaznivega dejanja

  1. Preiskovanec ali žrtev kaznivega dejanja lahko pri generalnem državnem tožilcu vloži vlogo za izdajo sklepa o odstopu zadeve na podlagi člena 412(1) (če se državno tožilstvo odloči, da ne bo začelo pregona, ali če ne zahteva zaključka zadeve v zakonskem roku ali roku, ki ga podaljša sodnik).
  2. Če se odredi odstop zadeve, generalni državni tožilec izvede potrebno predhodno preiskavo in predloži vse zahteve v 30 dneh od predložitve vloge, kot je navedeno v členu 412(1).

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Posebna ranljivost žrtve lahko med drugim izhaja iz starosti in kakršne koli fizične ali psihološke pomanjkljivosti, iz vrste kaznivega dejanja ter postopkov in okoliščin zadevnega primera. Pri oceni ranljivosti se upošteva, ali gre za nasilno kaznivo dejanje zoper telo ali za kaznivo dejanje iz sovraštva na podlagi rase, ali se nanaša na organizirani kriminal ali terorizem, kar zajema tudi mednarodno raven, ali trgovino z ljudmi, ali je kaznivo dejanje posledica diskriminacije in ali je žrtev čustveno, psihološko ali ekonomsko odvisna od storilca (člen 90 quater zakonika o kazenskem postopku).

Če ste posebno ranljivi, je v vsakem primeru mogoče uporabiti avdiovizualne posnetke vašega pričanja, tudi kadar to ni nujno potrebno.

ZAHTEVE GLEDE DOKAZOVANJA V POSEBNIH PRIMERIH – če gre za kaznivo dejanje zlorabe družinskega člana ali partnerja, suženjstvo, otroško prostitucijo, otroško pornografijo, virtualno pornografijo, turistične pobude s ciljem izkoriščanja otroške prostitucije, trgovino z ljudmi, nakup in prodajo sužnjev, spolni napad, hujše kaznivo dejanje, spolni odnos z mladoletnikom, skupinski spolni napad, nagovarjanje mladoletnikov in zalezovanje, vi pa ste v posebno ranljivem stanju in morate pričati, velja, da če ste že bili zaslišani na predhodni obravnavi ali v navzkrižnem zaslišanju z osebo, zoper katero se bodo navedene izjave uporabile, ali če obstajajo pisni zapisi vaših izjav, se vaše pričanje zahteva le, če se nanaša na dejstva in okoliščine, ki se razlikujejo od tistih iz vaših prejšnjih izjav, ali če sodnik ali ena od strank meni, da je to potrebno na podlagi posebnih zahtev.

PRIDOBIVANJE DOKAZOV – če mora oddelek kriminalistične policije pridobiti dokaze od žrtev v posebno ranljivem stanju, tudi če so starejše od 18 let, si mora zagotoviti pomoč usposobljenega psihologa ali otroškega psihiatra, ki ga imenuje državno tožilstvo. V vsakem primeru se zagotovi, da posebno ranljivi posamezniki med pridobivanjem dokazov nimajo nobenega stika s preiskovancem in jim pričanja ni treba ponavljati, razen če je to nujno za potek preiskave (člen 351(1-ter)).

ZBIRANJE DOKAZOV – če mora državno tožilstvo pridobiti dokaze od žrtev v posebno ranljivem stanju, tudi če so starejše od 18 let, si mora zagotoviti pomoč usposobljenega psihologa ali otroškega psihiatra. V vsakem primeru se zagotovi, da posebno ranljivi posamezniki med pridobivanjem dokazov nimajo nobenega stika s preiskovancem in jim pričanja ni treba ponavljati, razen če je to nujno za potek preiskave (člen 362(1-bis)).

ZASLIŠANJE PRIČ – vaše zaslišanje kot priče, vključno z vprašanji in nasprotnimi trditvami strank, vodi razpravljajoči sodnik. Pri zaslišanju si lahko razpravljajoči sodnik zagotovi pomoč enega od vaših sorodnikov ali usposobljenega otroškega psihologa. Če razpravljajoči sodnik po zaslišanju strank meni, da vam neposredno postavljanje vprašanj ne bo povzročilo stiske, odredi, da se pričanje nadaljuje, kot je navedeno v predhodnih odstavkih. Med zaslišanjem se lahko taka odredba umakne (člen 498 zakonika o kazenskem postopku).

Uporablja se postopek iz člena 398(5-bis) (predhodna dokazna obravnava, glej v nadaljevanju), če ena od strank tako zahteva ali če razpravljajoči sodnik meni, da je to potrebno.

PREDHODNA DOKAZNA OBRAVNAVA – (člen 398(5-bis)) Uporabijo se naslednji postopki, če ena od strank tako zahteva ali če razpravljajoči sodnik meni, da je to potrebno: če gre za kaznivo dejanje zlorabe družinskega člana ali partnerja, suženjstvo, otroško prostitucijo, otroško pornografijo, virtualno pornografijo, turistične pobude s ciljem izkoriščanja otroške prostitucije, trgovino z ljudmi, nakup in prodajo sužnjev, spolni napad, hujše kaznivo dejanje, spolni odnos z mladoletnikom, skupinski spolni napad, nagovarjanje mladoletnikov ali zalezovanje, med osebami, od katerih se pridobivajo dokazi, pa so odrasli v posebno ranljivem stanju, lahko sodišče izda odločbo, v kateri opredeli kraj, čas in posebne postopke glede dokazne obravnave, kadar je to potrebno in ustrezno zaradi zaščite vpletenih oseb. Obravnava lahko poteka tudi zunaj sodišča prve stopnje, sodišče pa lahko uporabi posebne prostore, če ti niso na voljo, pa lahko zaslišanje opravi tudi na domu priče. Pričanja priče se v celoti posnamejo s fonografskimi ali avdiovizualnimi mediji. Če snemalna oprema ali tehnično osebje ni na voljo, se zagotovi strokovno poročilo ali tehnično svetovanje. Pripravi se tudi pisno poročilo o zaslišanju v obliki povzetka. Prepis posnetka se pripravi le na zahtevo strank.

Če ste v posebno ranljivem stanju in vas je treba zaslišati, sodnik odredi uporabo zaščitnih ukrepov, če sami ali vaš zagovornik tako zahtevate (člen 498(4-quater) zakonika o kazenskem postopku).

Državno tožilstvo lahko v postopkih, ki se nanašajo na zgoraj navedena kazniva dejanja, tudi na vašo zahtevo ali zahtevo preiskovanca zahteva vaše pričanje na predhodni obravnavi, tudi v zadevah, v katerih se to ne zahteva. Če ste v posebno ranljivem stanju, lahko državno tožilstvo, tudi na vašo zahtevo ali zahtevo preiskovanca, zahteva vaše pričanje na predhodni obravnavi (člen 392 zakonika o kazenskem postopku).

Zbiranje dokazov, pri katerem se zahteva sodelovanje žrtev v posebno ranljivem stanju, se lahko izvede v varnem postopku v okviru predhodne obravnave, cilj tega instrumenta pa je med drugim preprečiti nadaljnjo škodo žrtvi (sekundarna viktimizacija) zaradi stalne vpletenosti v sodni postopek.

PRAVNA POMOČ – če ste žrtev kaznivih dejanj, ki se nanašajo na zlorabo družinskega člana ali partnerja, pohabljanje ženskih spolovil, spolni napad, spolni odnos z mladoletnikom, skupinski spolni napad in zalezovanje, ste vedno upravičeni do brezplačne pravne pomoči, tudi če vaši prihodki presegajo zakonsko določeno mejo upravičenosti do navedene pomoči. Če ste mladoletnik, velja enako, če ste žrtev kaznivih dejanj, ki se nanašajo na podložništvo ali suženjstvo, otroško prostitucijo, otroško pornografijo, turistične pobude s ciljem izkoriščanja otroške prostitucije, trgovino z ljudmi, nakup in prodajo sužnjev ter napeljevanje mladoletnikov h kaznivim dejanjem.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

(Glej zgoraj.)

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je žrtev kaznivega dejanja pokojna, pravice, ki ji ima ta na podlagi zakona, uveljavljajo njeni najbližji sorodniki.

(Člen 90(3) zakonika o kazenskem postopku.)

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

(Glej zgoraj.)

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji za dostop do mediacije? Ali bom v času mediacije na varnem?

Mediacija v kazenskem pravu temelji na zakonodajni uredbi št. 274/2000, ki žrtvi omogoča vložitev neposredne tožbe zoper storilca in zahtevka za odškodnino za poseganje v njene interese. To možnost je mogoče izkoristiti le v zvezi s kaznivimi dejanji, za katera se lahko vloži ovadba (manj huda kazniva dejanja).

Za začetek in izvedbo mediacije v kazenskem pravu je potrebno soglasje strank, da se lahko doseže zadovoljiv sporazum. Mirovni sodnik mora med postopkom spodbujati spravo med strankama, kolikor je to mogoče. Kazniva dejanja v pristojnosti mirovnega sodnika, ki so po naravi primerna za mediacijo, vključujejo: klevetanje, obrekovanje, navadno nasilništvo, napad, manjše osebne poškodbe, vandalizem.

Poleg tega se lahko stranke v kazenskem postopku ali njihovi zagovorniki obrnejo neposredno na urad za mediacijo, in sicer na podlagi alternativne opredelitve kazenskega postopka v pristojnosti mirovnega sodnika, kot je določeno v členu 35 zakonodajne uredbe št. 274/2000, ali na podlagi sodbe, da je kaznivo dejanje ugasnilo zaradi popravnih ukrepov storilca.

Za kazniva dejanja, v zvezi s katerimi lahko vložite ovadbo, lahko z vlogo zahtevate izdajo poziva posamezniku, osumljenemu storitve kaznivega dejanja, naj se zglasi pred mirovnim sodnikom. Vlogo morate podpisati sami kot oškodovanec ali pa jo podpiše vaš pravni zastopnik, podpisati pa jo mora tudi vaš zagovornik. Vaš podpis potrdi vaš zagovornik. Če ste mladoletnik, mlajši od 14 let, duševno bolni ali če nimate ustrezne sposobnosti, vlogo podpiše vaš starš, skrbnik, ki ima popolno ali delno skrbništvo, ali skrbnik za posebni primer. Vložitev vloge ima isti učinek kot vložitev ovadbe (člen 21).

Vložitev vloge: vlogo je treba najprej poslati državnemu tožilstvu na sekretariat, nato pa jo mora vlagatelj s priloženim dokazom o navedeni dostavi vložiti v vložišču sodišča lokalnega mirovnega sodnika, in sicer v treh mesecih od prijave kaznivega dejanja. Če ste glede istega dogodka že vložili ovadbo, morate to v vlogi navesti, priložiti kopijo ovadbe in drugo kopijo vložiti pri sekretariatu državnega tožilstva. V takem primeru mirovni sodnik zahteva pridobitev izvirnika ovadbe (člen 22).

Sodelovanje v postopku kot civilna stranka: če želite v postopku sodelovati kot civilna stranka, morate to storiti ob vložitvi vloge, saj v nasprotnem primeru pravica ugasne. Obrazložena zahteva za nadomestilo ali odškodnino, ki se priloži vlogi, v bistvu pomeni pridružitev postopku kot civilna stranka (člen 23).

Vloga ni dopustna:

  1. če ni pravočasna;
  2. če se vloži v zadevi, ki za to ni predvidena;
  3. če ne vsebuje zahtevanih informacij ali ni podpisana;
  4. če opis dogodka ali opredelitev virov dokazov ne zadostujeta;
  5. če ni dokazov, da je bilo obveščeno državno tožilstvo.

Zahteve državnega tožilstva (člen 25): državno tožilstvo v desetih dneh od vložitve vloge svoje zahteve predloži v vložišču sodišča mirovnega sodnika. Če meni, da vloga ni dopustna ali je očitno neutemeljena, ali če se vloga predloži mirovnemu sodniku, ki v regiji ni pristojen, državno tožilstvo poziva ne sprejme ali pa obtožnico oblikuje tako, da potrdi ali spremeni obtožbo iz vloge.

Po izteku roka mirovni sodnik nadaljuje postopek, tudi če državno tožilstvo ni vložilo zahtev. Če ne meni, da vloga ni dopustna, da je očitno neutemeljena in da je v njegovi pristojnosti, v 20 dneh od vložitve vloge izda odredbo, s katero stranke pozove na obravnavo.

Vloga, ki jo vloži eden od več oškodovancev, drugim ne preprečuje sodelovanja v postopku, ob pomoči zagovornika, pri tem pa imajo ti enake pravice kot primarni vložnik. Oškodovanci, ki sodelujejo v postopku, lahko pred začetkom obravnave vložijo skupno civilno tožbo. Če se oškodovanci obravnave ne udeležijo in jim je bila odredba ustrezno vročena, se šteje, da so se odpovedali pravici do vložitve ovadbe ali da so jo umaknili, če je bila že vložena.

Obravnava pred sodiščem: državno tožilstvo ali vi kot oškodovanec morate vsaj sedem dni pred datumom obravnave pred sodiščem v vložišču sodišča mirovnega sodnika vložiti poziv na obravnavo in priložiti ustrezna obvestila.

Če gre za kaznivo dejanje, glede katerega je mogoče vložiti ovadbo, sodnik spodbuja spravo med strankama. V takem primeru lahko sodnik obravnavo odloži za največ dva meseca, če bi bilo to koristno za spravo, in po potrebi uporabi storitve mediacije, ki jih zagotavljajo javni ali zasebni centri in ustanove v regiji. V vsakem primeru pa velja, da izjav strank, ki so jih te dale med postopkom sprave, nikakor ni mogoče uporabiti med sojenjem (člen 29).

Če se doseže poravnava, se pripravi poročilo, s katerim se potrdi umik ovadbe ali odpoved vlogi ter sprejetje navedenega. Odpoved vlogi ima enak učinek kot umik ovadbe.

Posledica mediacije je lahko umik ovadbe, kar pomeni izjavo, da je bila zadeva opuščena zaradi pomanjkanja tožbenega temelja. Poleg tega je lahko posledica pozitivnega izida mediacije, v kateri se lahko sklene dogovor o odškodnini za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, sodba, da je kaznivo dejanje ugasnilo kot posledica odškodnine, ki jo storilec zagotovi še pred obravnavo pred sodiščem, ali zaradi kaznivega dejanja majhnega pomena.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Pravila o zaščiti žrtev je mogoče najti v zakoniku o kazenskem postopku, Povezava se odpre v novem oknuzakonodajni uredbi št. 212 z dne 15. decembra 2015 o izvajanju Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, Povezava se odpre v novem oknuzakonodajni uredbi št. 204 z dne 9. novembra 2007Povezava se odpre v novem oknuuredbi št. 222 z dne 23. decembra 2008 (o izvajanju zakonodajne uredbe št. 204/2007), členu 11 Povezava se odpre v novem oknuzakona št. 122 z dne 7. julija 2016 – evropski zakon 2015–2016 (odškodnina za žrtve nasilnih kaznivih dejanj) in v več drugih regulativnih ukrepih, ki se nanašajo na žrtve nekaterih vrst kaznivih dejanj.

Zadnja posodobitev: 13/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

  • Prijava je vložena, ko posameznik, ki ve za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, o tem obvesti državno tožilstvo ali uradnika oddelka kriminalistične policije. Prijava kaznivega dejanja je prostovoljna, je pa obvezna v več primerih, ki jih izrecno določa zakon. Prijava zajema bistvene podrobnosti o dogodku, v njej pa se navedejo tudi datum, ko ste izvedeli za kaznivo dejanje, in viri navedenih dokazov. Poleg tega vsebuje, če je to mogoče, osebne podatke, naslov prebivališča in vse druge podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati osumljenca kaznivega dejanja, ter vaše osebne podatke kot oškodovanca, pa tudi podatke o vseh osebah, ki bi lahko zagotovile pomembne informacije za ugotovitev okoliščin dogodka. Če niso predloženi nobeni uporabni podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati osumljenca, to ne ovira uvedbe kazenskega postopka, saj lahko vložite prijavo zoper neznane osebe, policija pa jo nato predloži ustreznemu tožilstvu in navede podrobnosti o vseh preiskovalnih ukrepih, ki so bili izvedeni za identifikacijo storilcev kaznivega dejanja.
  • Ovadba je izjava, s katero posameznik, ki je žrtev kaznivega dejanja (ali njegov pravni zastopnik), izrazi željo po pregonu storilca. Nanaša se na kazniva dejanja, ki se ne preganjajo po uradni dolžnosti. Izjava mora vsebovati opis storjenega kaznivega dejanja, iz nje pa mora izhajati jasna volja ovaditelja, da se postopek nadaljuje in krivec kaznuje. Vloženo ovadbo je mogoče umakniti, razen v primeru spolnega napada ali spolnega dejanja z mladoletnikom. Ovadba se umakne, če se tudi oseba, na katero se ovadba nanaša, s tem strinja; če je ta nedolžna, si morda želi na podlagi sojenja dokazati svojo nedolžnost.
  • V primeru nesporazumov med posamezniki lahko ena ali obe vpleteni strani vložita pobudo, s katero zahtevata posredovanje organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Oseba, pooblaščena za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, na podlagi zahteve za uradno posredovanje pozove stranke na srečanje, na katerem poskuša doseči spravo, in o tem pripravi poročilo. Če se ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora oseba, pooblaščena za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, o tem obvestiti pravosodne organe, če pa gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na podlagi ovadbe, lahko na zahtevo najprej poskuša doseči poravnavo spora, kar ne vpliva na vašo nadaljnjo pravico do vložitve ovadbe.

Prijave, ovadbe in pobude se vložijo pri uradih izpostav organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj (glavne policijske postaje v provincah, lokalne policijske postaje in uradi vojaške policije (Carabinieri)). Prijava ali pobuda se lahko vloži tudi pri državnem tožilcu.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Po vložitvi prijave ste obveščeni o: organih, na katere se lahko obrnete, če želite prejeti informacije o zadevi, vaši vlogi v preiskavi in sojenju, vaši pravici do obveščenosti o datumu in kraju sojenja ter o obtožnici, če pa se postopku pridružite kot civilna stranka, pa tudi o vaši pravici do obveščenosti o sodbi, tudi kot povzetek. Poleg tega lahko prejemate obvestila o stanju postopka in o vnosih v uradni register prijavljenih kaznivih dejanj; obveščeni boste o vseh zahtevah za zaključek zadeve, o tem, kako lahko izpodbijate kakršno koli kršitev vaših pravic, zadevo pa lahko rešite tudi z umikom ovadbe, kadar je to mogoče, ali na podlagi mediacije (člen 90‑bis zakonika o kazenskem postopku (Codice di procedura penale ali c.p.p.)).

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Ob prvem stiku z organi, pristojnimi za pregon, se vam v jeziku, ki ga razumete, zagotovijo informacije o vaši upravičenosti do pravnega svetovanja in pomoči, katerih stroške poravna italijanska država (člen 90-bis). V skladu s predpisi iz zakona o pomoči prikrajšanim osebam lahko vložite vlogo za pravno pomoč, katere stroški se krijejo z državnimi sredstvi (člen 98 zakonika o kazenskem postopku). Do navedene pravne pomoči, katere stroški se krijejo z državnimi sredstvi, ste lahko upravičeni tudi, če vaši prihodki ne presegajo zakonsko določenega praga. Za upravičenost do pravne pomoči, katere stroški se krijejo z državnimi sredstvi, morate pri sodišču prve stopnje predložiti ustrezno vlogo, in sicer takoj po vložitvi prijave. Državno tožilstvo mora ob koncu prve faze postopka, ki se je lahko zagovornik obrambe upravičeno udeleži, v vsakem primeru pa še pred vabilom na zaslišanje ali najpozneje ob obvestilu o zaključku predhodne preiskave preiskovanca pisno obvestiti, da mu je sodišče imenovalo zagovornika, saj se v nasprotnem primeru vsa nadaljnja dejanja štejejo za nična (člen 369-bis zakonika o kazenskem postopku).

Navedeno obvestilo mora vsebovati:

(a) informacije, da mora obramba v kazenskem postopku obvezno imeti strokovnega zagovornika, in informacije o pravicah, ki jih ima preiskovanec po zakonu;

(b) ime zagovornika, ki ga imenuje sodišče, njegov naslov in telefonsko številko;

(c) informacije o tem, da ima obdolženi pravico imenovati svojega zagovornika in da ga bo, če tega ne stori, med preiskavo zastopal zagovornik, ki ga imenuje sodišče;

(d) navedbo, da bo moral plačati storitve zagovornika, ki ga imenuje sodišče, če ne izpolnjuje zahtev pridobitve pravne pomoči, katere stroški se krijejo z državnimi sredstvi, ter opozorilo, da se bo v primeru, če je razglašen za insolventnega, začel postopek izvršbe;

(d-bis) informacije o pravici do tolmača in do prevoda pomembnih listin;

(e) informacije o zahtevah glede upravičenosti do pravne pomoči, katere stroški se krijejo z državnimi sredstvi.

Brezplačna pravna pomoč je institut, ki temelji na pravici do obrambe iz člena 24 italijanske ustave in na podlagi katerega ima vsakdo pravico do pomoči v vseh fazah in na vseh ravneh pravosodnega sistema, osebam v finančnih težavah pa omogoča pomoč odvetnika in strokovnjakov, vključno s tehničnimi svetovalci, na stroške države ter oprostitev plačila sodnih stroškov. Na voljo je v kazenskih zadevah in civilnih zadevah, povezanih s kazenskimi, za dopolnilne ukrepe, kot so postopki izvrševanja kazenskih odločb, postopki glede varnosti, preprečevanja in nadzora, ter v civilnih zadevah, ki izhajajo iz kazenskih postopkov.

Upravičenost do brezplačne pravne pomoči ni na voljo le italijanskim državljanom, ampak tudi tujcem, tudi če zoper njih poteka upravni postopek izgona, če ne prebivajo v Italiji ali če so osebe brez državljanstva, ki prebivajo v Italiji.

Vse stranke postopka so upravičene do brezplačne pravne pomoči, če pa ste žrtev nekaterih spolnih kaznivih dejanj, pa se zakonske omejitve glede prihodkov ne uporabljajo.

Država prav tako ščiti mladoletnike, saj so upravičeni do brezplačne pravne pomoči, enako pa velja za osebe, zoper katere poteka predhodna preiskava, če so aretirane, pridržane ali če so jim bili pred sojenjem izrečeni ukrepi pridržanja.

Do brezplačne pravne pomoči ste upravičeni, če vaši prihodki ne presegajo zakonsko določenega praga, ki je 11 369,24 EUR, pri čemer se za vsako osebo, ki živi z vami, navedeni znesek poveča za 1 032,90 EUR.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Brezplačna pravna pomoč, institut, ki temelji na pravici do obrambe iz člena 24 italijanske ustave, vsakomur, ki izpolnjuje zahteve (ki se nanašajo na finančne okoliščine), omogoča pomoč odvetnika in strokovnjakov, vključno s tehničnimi svetovalci, na stroške države, v vseh fazah in na vseh stopnjah pravosodnega sistema; prav tako omogoča oprostitev plačila sodnih stroškov.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če vložite ugovor na zahtevo za zaključek zadeve, s tem zahtevate nadaljevanje predhodne preiskave. Navesti morate predmet nadaljnje preiskave in ustrezne dokaze, saj ugovor v nasprotnem primeru ni dopusten. Če vaš ugovor ni dopusten in je obvestilo o kaznivem dejanju neutemeljeno, sodnik izda utemeljeno odločbo, s katero zaključi postopek, in listine vrne državnemu tožilstvu. Če zahteva ni sprejeta, sodnik določi datum obravnave, zaprte za javnost, o katerem obvesti državno tožilstvo, vas in preiskovanca. Sodnik o razpisani obravnavi obvesti tudi generalnega državnega tožilca pri pritožbenem sodišču (Corte di Appello). Če sodnik na podlagi obravnave meni, da je potrebna nadaljnja preiskava, odredi njeno izvedbo državnemu tožilstvu in določi rok za njeno dokončanje, ki ga ni mogoče podaljšati. Če sodnik ne sprejme zahteve za zaključek zadeve, od državnega tožilstva zahteva, naj v desetih dneh oblikuje obtožnico. V dveh dneh po izdaji obtožnice sodnik izda odločbo, s katero določi predhodno obravnavo.

Če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja zoper telo, boste poleg tega vedno upravičeni, da ste obveščeni, ali je bila vložena zahteva za zaključek zadeve, tudi če tega izrecno ne zahtevate, nato pa lahko v 20 dneh od prejema takega obvestila pregledate dokumentacijo in predložite obrazloženo vlogo, s katero zahtevate nadaljevanje predhodne preiskave (člen 408(3-bis) zakonika o kazenskem postopku).

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Kot žrtev kaznivega dejanja lahko imenujete zagovornika, ki bo v vašem imenu uveljavljal vaše pravice. Da si zagotovite prejemanje pisanj, do katerih ste upravičeni po zakonu, in uveljavljanje svojih posebnih pravic, morate navesti in sporočiti naslov za vročanje. Med kazenskim postopkom morate sporočiti vsako spremembo navedenega naslova. Če ste imenovali zagovornika, teh informacij ni treba sporočiti, saj bodo vsa obvestila poslana njemu.

Med preiskavo in sojenjem imate pravico vlagati vloge in navajati dokaze (člen 90-bis zakonika o kazenskem postopku). Preverjate lahko tudi vnose v uradnem registru prijavljenih kaznivih dejanj (člen 335 zakonika o kazenskem postopku). Obveščeni morate biti o izvedbi strokovnih ocen, ki jih ni mogoče ponoviti (člen 360 zakonika o kazenskem postopku). Prav tako lahko od državnega tožilstva zahtevate zbiranje dokazov na predhodni obravnavi. Ob prijavi kaznivega dejanja ali pozneje lahko zahtevate, da ste obveščeni o vseh zahtevah za odlog preiskave ali zaključek zadeve. Če želite biti obveščeni o zahtevi za odlog preiskave (člen 406 zakonika o kazenskem postopku) ali o zahtevi za zaključek zadeve (člen 408 zakonika o kazenskem postopku), morate to posebej navesti. Ko je razpisano sojenje, imate pravico, da ste obveščeni o kraju, datumu in času prve obravnave; o nadaljnjih obravnavah ne boste obveščeni, zato morate te informacije pridobiti sami pri sodišču prve stopnje. Obravnav se vam ni treba udeležiti, razen kadar pričate. Po zaključku preiskave imate pravico do vpogleda v vse listine, ki se nanašajo na zadevo, in do ustvarjanja kopij. Na splošno pa velja, da med preiskavo nimate te pravice; državno tožilstvo pa vam jo lahko odobri, če obstajajo posebni razlogi za to.

Ko je razpisano sojenje v kazenski zadevi in če ste bili prizadeti s kaznivim dejanjem, lahko zahtevate odškodnino in sodelujete v kazenskem postopku, tako da se mu pridružite kot civilna stranka.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Žrtev kot oseba, ki jo je kaznivo dejanje prizadelo, ima vse zgoraj navedene pravice. Poleg tega ste lahko na sojenju zaslišani kot priča, če pa imate pravico do odškodnine za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, pa lahko v kazenskem postopku vložite civilno tožbo in se postopku pridružite kot civilna stranka.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Brez poseganja v zgoraj navedeno glede vaših pravic in interesov kot oškodovanec, se (če ste poleg tega tudi priča) uporabljajo naslednja pravila:

Kot priča morate nastopiti pred sodnikom in upoštevati njegova navodila glede postopkovnih zahtev ter iskreno odgovarjati na postavljena vprašanja. Niste zavezani razkriti ničesar, kar bi lahko pomenilo uvedbo kazenskega pregona zoper vas. Če se izkaže, da se obravnave na razpisani datum ne morete udeležiti, morate to pravočasno sporočiti in navesti razlog za svojo odsotnost. Če sodnik meni, da je vaša odsotnost upravičena, izda vabilo na naslednjo obravnavo. Če ste vabljeni večkrat in se obravnav ne udeležite ter ne navedete utemeljenih razlogov za to, ste lahko prisilno privedeni in vam je lahko izrečeno tudi plačilo globe, ki jo plačate uradu za globe (cassa delle ammende), in stroškov, ki so nastali zaradi vaše odsotnosti, v smislu člena 133 zakonika o kazenskem postopku. Na vprašanja, ki so vam postavljena, morate odgovarjati iskreno. Člen 372 zakonika o kazenskem postopku vsebuje določbe o kaznovanju prič, ki se ne odzovejo, ki dajejo lažne izjave ali ki ne navedejo, kar vedo. Če ne želite pričati ali če sodelovati kot priča, vam je lahko izrečena zaporna kazen. Priče med obravnavo ni mogoče pridržati. Če pred izrekom sodbe lažno izjavo umaknete ali potrdite resnico, vas ni mogoče obtožiti kaznivega dejanja. Če krivo pričate zato, da sebe ali bližnjega sorodnika rešite kazenske obsodbe, niste kaznovani (člen 384 zakonika o kazenskem postopku).

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Kot žrtev kaznivega dejanja ste lahko tudi priča. Vaše izjave se lahko uporabijo kot dokaz za obsodbo obdolženega, če so objektivno in subjektivno verodostojne. Sodnik prosto presoja vaše pričanje in lahko se zgodi, da so vaši dokazi edini temelj za obsodbo obdolženega. Govoriti morate resnico, niste pa zavezani k samoobtožbi (pravica do molka). Bližnji sorodniki obdolženega niso zavezani k pričanju, razen če sami vložijo prijavo ali ovadbo ali če so sami ali njihov bližnji sorodnik žrtev kaznivega dejanja, ki je predmet postopka. Zavrnete lahko tudi odgovor na vprašanje, ki bi razkril poklicno skrivnost. Če daste izjavo v predhodni preiskavi, boste mora upravičeni do različnih zaščitnih ukrepov.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

(Glej zgoraj.)

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Državno tožilstvo v ustrezni register, ki ga vodi njegov urad, takoj vnese obvestilo o vsakem kaznivem dejanju, o katerem je bilo obveščeno ali ki ga je samo ugotovilo, hkrati ali takoj, ko je na voljo, pa vnese tudi ime osumljenca kaznivega dejanja. Če se med predhodno preiskavo spremeni pravna klasifikacija dogodka ali če se izkaže, da so podrobnosti drugačne, državno tožilstvo posodobi vnos. O vnosih so obveščeni obdolženec, žrtev in zadevni zagovorniki, če se to zahteva. Če je vložena zahteva za dostop do informacij o vnosih v uradni register prijavljenih kaznivih dejanj, sekretariat državnega tožilca zagotovi take informacije, če navedeni vnosi obstajajo in če nič ne preprečuje razkritja. V nasprotnem primeru navede, da vnosi, o katerih bi bilo mogoče zagotoviti informacije, ne obstajajo. Če obstajajo posebne zahteve glede preiskav, lahko državno tožilstvo med odločanjem o odobritvi zahteve izda obrazloženo odločbo, s katero vnose razglasi za tajne za največ trimesečno obdobje, ki ga ni mogoče podaljšati (člen 335 zakonika o kazenskem postopku).

Če se državno tožilstvo v primeru zlorabe družinskih članov in partnerja ali v primeru zalezovanja odloči, da ne bo zahtevalo zaključka postopka, vašega pravnega zastopnika ali, če ga nimate, vas same obvesti, da je predhodna preiskava zaključena (člen 415-bis zakonika o kazenskem postopku).

Zadnja posodobitev: 13/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Samo žrtev, ki je v postopek vstopila kot civilna stranka, ima pravico do pritožbe. Njena pravica do pritožbe je omejena na zaščito osebnih civilnih interesov.

V skladu z italijanskim zakonom št. 46/2006 civilna stranka nima več splošne pravice do pritožbe, ampak se lahko pritoži le zoper odločitev kasacijskega sodišča (Corte di Cassazione).

Pritožbo lahko vloži v naslednjih primerih:

  • glede vidikov obsodbe, ki se nanašajo na civilno tožbo,
  • zoper oprostilno sodbo v zvezi s civilnimi vidiki zadeve,
  • glede vidikov sodbe, ki zadevajo žrtvino pravico do povračila škode in stroškov.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Glede obnove postopka ima žrtev kaznivega dejanja, ki je vložila premoženjskopravni zahtevek v postopku, ki se je končal s sodbo in za katerega želi predlagati obnovo, po tem, ko se je obravnava začela, pravico, da se izjavi glede dopustnosti same zahteve. To velja tudi v primerih, ko je bilo takšno izredno pravno sredstvo vloženo zoper obsodbo na podlagi sporazuma o priznanju krivde in je žrtvi možnost, da od domnevnega storilca zahteva povrnitev stroškov priznana s posebno odločbo.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Zakonodajni odlok št. 9 z dne 11. februarja 2015 določa pravila za izvajanje Direktive št. 2011/99/EU, ki temelji na načelu medsebojnega priznavanja in ureja evropsko odredbo o zaščiti, ki zagotavlja, da ukrepi, sprejeti za zaščito osebe pred kaznivim dejanjem druge osebe, ki ji lahko povzroči škodo ali ogrozi njeno življenje, njeno telesno ali duševno celovitost, dostojanstvo, osebno svobodo ali spolno nedotakljivost, veljajo tudi v primeru, če se ta oseba preseli v drugo državo članico. Direktiva določa, da se evropska odredba o zaščiti lahko izda le, če je država izdaje predhodno sprejela zaščitni ukrep, ki zoper osebo, ki povzroča nevarnost, izreka eno ali več naslednjih prepovedi ali omejitev: prepoved vstopa na določene kraje, mesta ali opredeljena območja, na katerih zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje; prepoved ali ureditev stikov z zaščiteno osebo; prepoved ali ureditev približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane. Ob prejemu evropske odredbe o zaščiti pristojni organ države članice izvršitve brez nepotrebnega odlašanja prizna navedeno odredbo in odloči, da bo sprejel vse ukrepe, ki bi bili v podobnem primeru na voljo po njegovem nacionalnem pravu, da se zagotovi zaščita zaščitene osebe.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Po končani razpravi bo predsedujoči sodnik sestavil in podpisal izrek sodbe. Sestavil bo tudi kratek povzetek dejstev in pravnih argumentov, na katerih temelji sodba. Sodba bo javno razglašena na obravnavi, in sicer tako, da se javno prebere njen izrek. Za stranke, ki so prisotne na obravnavi ali bi tam morale biti prisotne, velja na obravnavi prebrana obrazložitev in izrek sodbe za njeno vročitev. Sodnik bo izdal obsodilno sodbo, če je obdolženec kriv storitve kaznivega dejanja onkraj razumnega dvoma. V sodbi bo sodnik podrobno obrazložil izrečeno kazen in morebitne zaščitne ukrepe (misure di sicurezza). Če je obsojenec plačilno nesposoben, bo sodnik plačilo denarne kazni naložil civilno odgovorni osebi. Poleg tega bo v sodbi obsojencu naložil plačilo stroškov postopka. Sodnik bo na zahtevo civilne stranke odredil objavo sodbe v občilih, in sicer na stroške obsojenca, po potrebi pa tudi na stroške civilno odgovorne osebe.

Sodba bo vsebovala:

  1. naslov in nome del popolo italiano’ [v imenu italijanskega ljudstva] in oznako sodišča, ki jo je izdalo;
  2. osebne podatke storilca in druge osebne podatke, na podlagi katerih ga je mogoče identificirati, ter splošne podatke drugih strank;
  3. obtožbo;
  4. povzetek vlog, ki so jih predložile stranke;
  5. kratko obrazložitev dejstev in pravnih argumentov, na katerih temelji odločitev, navedbo dokazov, na katerih temelji odločitev, in obrazložitev razlogov, zakaj sodnik nasprotnih dokazov ni štel za verjetne;
  6. izrek z navedbo zakonodajnih členov, ki so se uporabili;
  7. datum in podpis sodnika.

Po objavi se sodba hrani v tajništvu sodišča. Če sodba ni objavljena v 30 dneh ali v drugem roku, ki ne presega 90 dni od izdaje, se o izdaji sodbe obvestijo državno tožilstvo, stranke, ki imajo pravico do vložitve pritožbe, in zastopnik storilca.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Člen 90 Zakona o kazenskem postopku (Codice di procedura penale) določa, da mora biti v primeru nasilnih kaznivih dejanj žrtev, ki je to zahtevala, nemudoma obveščena o morebitnem odpustu ali prenehanju ukrepa za pridržanje ali o pobegu storilca iz zapora ali pripora ali če se obsojenec namenoma ne želi predati.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Posvetovanje z žrtvijo ni predvideno.

Zadnja posodobitev: 13/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, z odškodninskim zahtevkom, z vstopom v postopek)?

Na podlagi storjenega kaznivega dejanja in nadaljnje obsodbe lahko oškodovanec zahteva odškodnino. Italijanska zakonodaja pozna dva načina povrnitve utrpele škode:

  • vložitev premoženjskopravnega zahtevka v okviru kazenskega postopka;
  • samostojna civilna tožba.

Odločitev je prepuščena oškodovancu, saj zakonodaja postopka loči na: kazenski postopek in civilni postopek.

Šele po vložitvi zahteve za začetek kazenskega postopka ali po samem začetku kazenskega postopka (na obravnavi) lahko oškodovanec, ki ga zastopa odvetnik, vloži premoženjskopravni zahtevek in tako postane stranka v postopku s polnimi pravicami do obrambe. Hkrati z obsodbo storilca kazenski sodnik civilni stranki prisodi vmesno odškodnino, ki je nemudoma izvršljiva, odločitev o celotnem in dokončnem znesku pa prepusti civilnemu sodišču, ki znesek določi po koncu kazenskega postopka, ko odločba postane pravnomočna.

Namesto vložitve premoženjskopravnega zahtevka v okviru kazenskega postopka lahko oškodovanec s samostojno civilno tožbo zahteva odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi storilčevega ravnanja.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Ko sodišče storilcu odredi plačilo odškodnine za poškodbe ali škodo, ki jo je utrpela žrtev, ki je vložila premoženjskopravni zahtevek, ima na voljo tri možnosti: prisodi dokončno odškodnino, izda splošno odredbo o odškodnini ali izda plačilni nalog za vmesno plačilo. 
Najbolj ugodna rešitev za žrtev je, kadar sodišče prisodi dokončno odškodnino. V tem primeru se lahko obsojencu hkrati vroči sodba in plačilni nalog (atto di precetto – nalog za plačilo, ki se mora izdati pred začetkom izvršilnega postopka), s čimer se od njega zahteva plačilo dolgovanega zneska. To tudi pomeni, da je izpolnjen obvezen pogoj za začetek izvršilnega postopka, če se obsojenec izogiba plačilu (v tem primeru je priporočljivo, da se opravi predhodna poizvedba o premoženju, ki bi se lahko zaseglo).

Kadar odločba o prisoditvi odškodnine izrecno ne vsebuje klavzule o začasni izvršljivosti, je izvršba odvisna od dokončnosti odločbe, ki nastopi, če v danem roku ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo.

Plačilni nalog se lahko vroči hkrati s sodno odločbo, tudi v primerih, ko sodna odločba odredi vmesno plačilo, ki je vedno takoj izvršljivo. Vendar takšno vmesno plačilo ne ustreza vedno interesom žrtev in če žrtev meni, da ni zadostno, mora vložiti civilno tožbo, v kateri se ugotovi preostanek nastale škode in storilcu kaznivega dejanja izreče nova obsodba na plačilo odškodnine.

Civilni postopek je nujen v tretjem scenariju, kadar odločba kazenskega sodišča izda le splošni nalog za plačilo odškodnine, ne da bi določilo znesek odškodnine, in sicer zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Država mora na podlagi Direktive 2004/80/ES, ki jo je Italija prenesla s predpisi, navedenimi zgoraj, državljanom in nedržavljanom, ki so žrtve naklepnih nasilnih kaznivih dejanj (umor, povzročitev težke telesne poškodbe, spolni napad), storjenih na ozemlju Italije, zagotoviti pravično in primerno odškodnino, če storilec ni znan ali ubeži pravici ali nima dovolj finančnih sredstev za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je povzročil žrtvi oziroma njeni družini, če je žrtev umrla.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

(Glej zgoraj)

Ali sem upravičen do odškodnine, če storilec ni bil obsojen?

Če je obdolženec v kazenskem postopku spoznan za nedolžnega, lahko kljub temu vložite tožbo za odškodnino pred civilnimi sodišči, razen če ste se odpovedali tej pravici z vstopom v kazenski postopek na podlagi vloženega premoženjskopravnega zahtevka.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi z svojim odškodninskim zahtevkom?

Če ste vložili premoženjskopravni zahtevek, da bi tako zahtevali odškodnino za nastalo škodo, bo sodišče na podlagi člena 533 zakona o pravdnem postopku ob izdaji sodbe odločilo tudi o civilnih vidikih zadeve. V primerih, kjer je dokazano, da je do škode prišlo na podlagi kaznivega dejanja (an debeatur), vendar njen obseg ni znan (quantum debeatur), bo sodišče izdalo splošno odločitev v zvezi s civilno odgovornostjo in napotilo stranke na civilno sodišče, ki bo določilo znesek odškodnine (člen 539 zakona o pravdnem postopku). Stranka, ki je vložila premoženjskopravni zahtevek, lahko kljub temu kazensko sodišče zaprosi, naj ji dodeli vmesno odškodnino, in sicer v mejah višine škode, ki je bila dokazana. Vmesna odločba bo storilcu in njegovemu zastopniku naložila vnaprejšnje plačilo zneska kot odškodnine za škodo do dokončnega izračuna višine škode. Takšno vnaprejšnje plačilo je nemudoma izvršljivo. Gre za instrument, ki na vašo zahtevo omogoča sodišču, da storilcu odredi plačilo vmesnega zneska, če meni, da obstajajo trdni dokazi, ki kažejo na njegovo odgovornost, omejeno na znesek dodeljene vmesne odškodnine. Tudi v kazenskem postopku za določitev višine vmesne odškodnine ni potrebno predložiti dokazov glede višine škode, dovolj je, če se dokaže, da je do škode prišlo, in sicer v višini dodeljenega zneska odškodnine (Kasacijsko sodišče, kazenska sekcija, št. 12634/2001).

Zadnja posodobitev: 13/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Če sem žrtev kaznivega dejanja, na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Po prvem stiku z organi kazenskega pregona boste kot oškodovana stranka v jeziku, ki ga razumete, prejeli informacije o: ustanovah zdravstvenega varstva na območju, ustanovah za nastanitev, sprejemnih centrih in zavetiščih. Če so med žrtvami mladoletniki, je treba obvestiti sodišče za mladoletnike, ki oceni razmere in zaščitne ukrepe. Na vašo zahtevo vas morajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj kadar koli povezati z naslednjimi organizacijami:

  • službami za podporo žrtvam
  • specializiranimi organi za pravno pomoč
  • odvetniškimi zbornicami (Consigli dell’Ordine)
  • nevladnimi organizacijami
  • pravosodnimi klinikami – oddelki za sodno medicino
  • državnimi organi, vključenimi v pravno pomoč (ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za notranje zadeve)

Organizacije za podporo žrtvam

nevladne organizacije – združenja, ki zagotavljajo pravno pomoč žrtvam kaznivih dejanj

  1. Sindikati: Italijanska splošna delavska konfederacija (Confederazione Generale Italiana del Lavoro; CGIL) – Italijanska konfederacija sindikatov delavcev (Confederazione Italiana Sindacati Lavoratori; CISL) – Italijanska delavska zveza (Unione Italiana del Lavoro; UIL)
  2. Združenje Libera (protimafijska organizacija) – 0832 683429683430
  3. Varna hiša za ženske v Rimu – 06 6840172006
  4. združenja potrošnikov
  5. Nacionalna mreža združenj za pravice starejših (Associazioni per i Diritti degli Anziani; ADA) – 06 48907327
  6. mreža Dafne (podpora žrtvam nasilja) – 011 5683686

Telefonska številka za boj proti trgovini z ljudmi – 800 290290

Telefonska številka za boj proti nasilju – 1522

Telefonska številka za boj proti diskriminaciji – 800 901010

Telefonska številka za pomoč žrtvam pohabljanja spolnih organov – 800 300558

Telefonska številka za pomoč žrtvam terorizma in organiziranega kriminala 06 46548373 – 06 46548374 – 06 46548375

Telefonska številka za pomoč žrtvam kaznivih dejanj mafije – 800 191000

Telefonska številka za pomoč žrtvam izsiljevanja in oderuštva – 800 999000

Telefonska številka v katerem koli jeziku za pomoč pri prijavi incidentov, povezanih z diskriminacijo in rasizmom – 800 901010

Telefonska številka za pomoč mladoletnikom – 114

Ali je podpora žrtvam brezplačna?

Podpora žrtvam je brezplačna.

Kakšne oblike podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Nasilna kazniva dejanja imajo lahko travmatične učinke na žrtev, zato lahko kot žrtev zaprosite za pomoč ustrezne javne službe, ki jih zagotavljajo lokalni zdravstveni domovi (Azienda Sanitaria Locale; ASL), kot so centri za družinsko svetovanje (consultorio familiare), in lokalne skupnosti (socialne službe). Če so med žrtvami mladoletniki, je treba obvestiti sodišče za mladoletnike, ki oceni razmere in zaščitne ukrepe. Na vašo zahtevo vas morajo policijski organi (vojaška policija (Carabinieri), državna policija, občinska policija itd.) kadar koli povezati s takimi centri. V nekaterih sprejemnih centrih so varne hiše, v katerih se lahko v resnejših primerih nastanite, da ubežite nadaljnjemu nasilju. Za pridobitev informacij o sprejemnih centrih na vašem območju in/ali stik z njimi lahko pokličete tudi brezplačno telefonsko številko 1522, ki jo upravlja urad italijanskega predsednika vlade. Če imate osebne težave, lahko zaprosite za pomoč tudi skrbnika za podporo (Amministratore di Sostegno), ki je posameznik, ki dela pod vodstvom skrbniškega oddelka civilnega sodišča in je odgovoren za brezplačno pomoč posameznikom, ki se znajdejo v težavah, tudi le začasnih, pri zadovoljevanju njihovih potreb. Zahtevek lahko vložite neposredno na civilno sodišče ali pa svoje težave pojasnite socialnim službam lokalne skupnosti, tako da lahko te o tem obvestijo urad javnega tožilstva za civilne zadeve, ki lahko v vašem imenu odredi ukrepanje.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Nevladne organizacije nudijo različne vrste podpore, vključno s psihološko podporo, začasno nastanitvijo v objektih, kot so sprejemni centri, pravno pomočjo in svetovanjem, materialno podpora, zagotavljanjem potrebščin itd.

Zadnja posodobitev: 13/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Ciper

Kot žrtev kaznivega dejanja ste obravnavani, če ste utrpeli škodo (npr. če ste bili poškodovani ali če so vam poškodovali ali ukradli osebno lastnino itd.), ki je nastala zaradi dogodka, ki na podlagi nacionalne zakonodaje šteje za kaznivo dejanje. Kot žrtvi kaznivega dejanja vam predpisi priznavajo nekatere individualne pravice pred postopkom, med njim ali po koncu postopka.

Na Cipru se kazenski postopek začne s policijsko preiskavo kaznivega dejanja. Ob koncu preiskave se zadeva predloži generalnemu državnemu tožilcu, ki odloči, ali bo začel kazenski pregon. Če je proti domnevnemu storilcu dovolj dokazov, generalni državni tožilec zadevo predloži v obravnavo sodišču. Sodišče po preučitvi zbranih dokazov odloči o krivdi obtoženca ter ga ustrezno obsodi ali oprosti.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 31/10/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo (tj. policija, državni tožilec)?

Policija vas bo takoj obvestila o vaši pravici, da dobite naslednje informacije:

  1. podatke o policijski postaji ali oddelku policije, pri katerem lahko vložite ovadbo;
  2. kakšno podporo lahko dobite in kdo vam jo lahko zagotovi, vključno po potrebi z osnovnimi informacijami o dostopu do zdravstvene podpore, morebitne specialistične podpore, vključno s psihološko podporo, in do nadomestne nastanitve;
  3. kako in pod katerimi pogoji se zagotovi zaščita, vključno z zaščitnimi ukrepi;
  4. kako in pod katerimi pogoji lahko zahtevate odškodnino;
  5. kako in pod katerimi pogoji se vam lahko povrnejo stroški, ki jih boste imeli zaradi sodelovanja v kazenskem postopku;
  6. kako in pod katerimi pogoji ste upravičeni do tolmačenja in prevajanja;
  7. informacije o postopkih, ki so na voljo za vložitev pritožb, če zadevni oddelek ne spoštuje vaših pravic;
  8. kontaktne podatke policista, ki obravnava vašo zadevo, za namene komuniciranja.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če prebivate v drugi državi članici, bo ciprska policija od vas pridobila izjavo na zapisnik takoj po prijavi kaznivega dejanja, da bi omejila težave v zvezi z načinom organizacije postopka.

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v Republiki Ciper, vi pa prebivate v drugi državi članici, ga lahko prijavite pristojnim organom države članice vašega prebivališča, če tega ne morete ali, v primeru hujšega kaznivega dejanja, ne želite storiti na Cipru.

Če pri ciprski policiji prijavite kaznivo dejanje, storjeno v drugi državi članici EU, mora ta policija tako ovadbo posredovati pristojnemu organu države članice, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, če nima pristojnosti, da bi začela postopek.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ko kaznivo dejanje prijavite policiji, boste dobili naslednje informacije, odvisno od tega, v kateri fazi postopka je vaša ovadba:

  1. podatke o policistu, ki obravnava vašo zadevo;
  2. morebitno utemeljeno odločitev, da se preiskava ne začne ali da se zaključi ali da storilec ne bo preganjan;
  3. informacije o času in kraju sojenja ter naravi obtožb zoper storilca;
  4. informacije, ki vam omogočajo, da se seznanite s potekom kazenskega postopka. V izjemnih okoliščinah, v katerih bi lahko razkritje takih informacij negativno vplivalo na ustrezno obravnavo zadeve, se lahko njihovo razkritje zavrne na podlagi utemeljenega mnenja generalnega tožilca Republike Ciper;
  5. informacije o vaši pravici, da ste obveščeni o izpustitvi ali pobegu osebe, ki je bila v priporu, se sodno preganja ali je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki vas zadeva. Razkritje navedenih informacij se lahko zavrne, če obstaja morebitno ali ugotovljeno tveganje, da bo storilec utrpel škodo.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Če želite prijaviti kaznivo dejanje, vendar ne razumete ali ne govorite grško, lahko ovadbo vložite v jeziku, ki ga razumete, pri čemer vam je na voljo potrebna jezikovna pomoč.

Poleg tega mora policija zagotoviti, da sta vam na voljo:

  • brezplačno tolmačenje med preiskavo, če ne razumete ali ne govorite grško;
  • brezplačen prevod vseh informacij, zbranih v preiskavi, če ga pisno zahtevate in kolikor so takšne informacije bistvene za uveljavljanje vaših pravic.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

  • Policija bo pri komunikaciji z vami uporabljala preprost in razumljiv jezik, pri čemer bo upoštevala vaš osebni položaj, vključno z morebitno invalidnostjo, ki lahko vpliva na vašo sposobnost razumevanja ali na to, da drugi razumejo vas. Ustna in pisna komunikacija sta v obliki, ki omogoča razumevanje tudi invalidom, po potrebi vključno z Braillovo pisavo ali znakovnim jezikom.
  • Če ste mladoletnik, mlajši od 18 let, boste ocenjeni na podlagi starosti, zrelosti, stališč, potreb in skrbi, da se zagotovi, da boste zmožni razumeti in bodo tudi drugi razumeli vas. Vaš starš, skrbnik ali drug zakoniti zastopnik bo obveščen o vseh pravicah, ki vas morda zadevajo.
  • Ob prvem stiku s policijo vas lahko spremlja oseba, ki jo izberete sami, če to ne škoduje vašim interesom ali poteku postopka. Če ste invalid, vas lahko v celotni preiskavi zadeve spremlja oseba, ki jo izberete sami.

Če ste mladoletnik, vam bo socialna služba (po potrebi prek tolmača) zagotovila informacije v jeziku, ki ga razumete, pri čemer bo ustrezno upoštevala vašo starost in zrelost. Če ste invalid, vam bodo informacije zagotovljene na način, ki ga lahko razumete (npr. v znakovnem jeziku).

Službe za podporo žrtvam

Storitve za podporo žrtvam zagotavljajo naslednje organizacije:

  • zdravstvene službe,
  • socialna služba,
  • službe za duševno zdravje,
  • pedagoškopsihološka služba pri ministrstvu za izobraževanje in kulturo,
  • nevladne organizacije.

Socialna služba pri ministrstvu za zaposlovanje, socialno skrbstvo in socialno varnost ponuja podporo ranljivim skupinam, vključno z žrtvami kaznivih dejanj, in sicer s:

  • podporo družini, da bi lahko njeni člani učinkovito izpolnjevali svoje vloge in odgovornosti; reševanjem družinskih sporov, ki ogrožajo enotnost družine; zagotavljanjem varnosti in koristi otrok; preprečevanjem prestopniškega vedenja in nasilja v družini ter spodbujanjem rehabilitacije antisocialnih in prestopniških oseb;
  • podporo ranljivim skupinam;
  • pomočjo lokalnim skupnostim pri opredelitvi in obravnavanju posebnih potreb ranljivih skupin;
  • vzpostavitvijo stika med žrtvijo ter drugimi pristojnimi organi in nevladnimi organizacijami, ki ji lahko zagotovijo dodatne storitve in podporo.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Policija vas bo po potrebi usmerila na vladne službe ali druge službe za podporo in pomoč ter vas obvestila o navedenih obstoječih službah.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Policisti morajo upoštevati zahteve iz ustave, veljavne zakonodaje in kodeksa ravnanja policije, ki zagotavljajo, da bosta vaša zasebnost in družinsko življenje spoštovana, vaši osebni podatki pa ustrezno zavarovani.

Zakonodaja določa, da se vaše ime in vsebina vaše izjave na zapisnik nikakor ne smeta objaviti ali razkriti.

Obdelava podatkov se ureja s posebno zakonodajo, ki zagotavlja varstvo vaših osebnih podatkov.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Da. Po vložitvi ovadbe pri policiji bo socialna služba zagotovila, da se vam ponudijo brezplačne podporne storitve v skladu z vašimi potrebami, vključno s storitvami nevladnih organizacij, ki lahko ponudijo posebno podporo.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Policija bo sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev vaše varnosti, zlasti če se ugotovijo posebne potrebe po zaščiti. Tako se lahko v različnih fazah kazenskega postopka uporabijo posebni zaščitni ukrepi, ki so odvisni od narave/okoliščin kaznivega dejanja, vašega osebnega položaja in morebitnih posebnih potreb po zaščiti ter vključujejo:

(1) vključitev žrtev v programe za zaščito prič pod nadzorom generalnega tožilca:

na podlagi odločitve generalnega tožilca ste lahko vključeni v program za zaščito prič, ki vključuje policijske ukrepe za zagotovitev vaše osebne varnosti in varnosti vaše družine, če je to potrebno;

(2) zaščito žrtev med kazensko preiskavo:

med kazensko preiskavo:

  • vas bo policija zaslišala takoj po vložitvi ovadbe;
  • se izvede čim manj zaslišanj in še to le, če je nujno za namene kazenske preiskave;
  • vas lahko spremlja pravni zastopnik ali oseba, ki jo izberete sami, razen če je bila v povezavi z eno ali obema osebama sprejeta utemeljena odločitev, ki tega ne dovoljuje;
  • se izvede čim manj zdravniških pregledov in še to le, če je nujno za namene kazenske preiskave;

(3) pravico do zaščite žrtev s posebnimi potrebami po zaščiti med kazenskim postopkom:

če ste opredeljeni kot žrtev s posebnimi potrebami po zaščiti, so vam na voljo naslednje možnosti:

  • vsa zaslišanja potekajo v prostorih, ki so zasnovani ali prilagojeni za ta namen;
  • vsa zaslišanja opravijo strokovnjaki, ki so ustrezno usposobljeni za ta namen;
  • vsa zaslišanja opravi ista oseba, razen če je to v nasprotju z učinkovitim izvajanjem sodne oblasti, in
  • če ste žrtev spolnega nasilja, nasilja na podlagi spola ali nasilja v bližnjih razmerjih, vas bo na vašo željo zaslišala oseba istega spola, če to ne ogroža poteka preiskave.

Natančneje:

če ste žrtev nasilja v družini:

  • razkritje osebnih podatkov v vaši izjavi na zapisnik ni dovoljeno;
  • ste lahko napoteni v zavetišče, ki ga upravlja združenje za preprečevanje in obravnavo nasilja v družini;
  • lahko sodišče odredi pridržanje toženca, dokler se zadeva ne predloži sodišču, ali njegovo izpustitev pod pogojem, da ne bo obiskal ali nikakor nadlegoval nobenega člana svoje družine;

če ste mladoletna žrtev spolne zlorabe:

  • se v vaši izjavi na zapisnik ne razkrijejo vaši osebni podatki;
  • bo socialna služba pri ministrstvu za zaposlovanje, socialno skrbstvo in socialno varnost sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev vaše varnosti, če so vaši interesi v nasprotju z interesi vaših staršev;

če ste žrtev trgovine z ljudmi in izkoriščanja:

  • razkritje osebnih podatkov v vaši izjavi na zapisnik ni dovoljeno;
  • mora vsak vladni uradnik, ki je seznanjen z vašim položajem, o vaši zadevi poročati socialni službi, ta pa vas mora obvestiti o vaših pravicah;
  • ste upravičeni do zaščite brez diskriminacije, ne glede na vaš pravni status ali morebitno sodelovanje s policijo.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito vam mora ponuditi predvsem policija. Po potrebi bo sodelovala z drugimi pristojnimi organi javnega ali zasebnega sektorja, da bi vam zagotovila učinkovito zaščito.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Policija bo ocenila vašo zadevo, da bi:

(a) opredelila morebitne posebne potrebe po zaščiti in

(b) ugotovila, ali in koliko bi vam med kazenskim postopkom koristili posebni ukrepi zaradi vaše posebne ranljivosti za sekundarno in ponovno viktimizacijo, ustrahovanje in maščevanje.

Individualna ocena se opravi tako, da pri njej dejavno sodelujete in da se upoštevajo vaše želje, vključno s tem, da posebnih ukrepov ne želite.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Individualna ocena vključuje oceno vaše izpostavljenosti tveganju sekundarne in ponovne viktimizacije, da bi se izključile vse možnosti, da bi vam organi kazenskopravnega sistema povzročili sekundarno in/ali ponovno viktimizacijo.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive žrtve?

Posebno ranljivim žrtvam so na voljo naslednje vrste zaščite:

(1) vključitev žrtev v programe za zaščito prič pod nadzorom generalnega tožilca.

Na podlagi odločitve generalnega tožilca ste lahko vključeni v program za zaščito prič, ki vključuje policijske ukrepe za zagotovitev vaše osebne varnosti in varnosti vaše družine, če je to potrebno;

(2) zaščita žrtev med kazensko preiskavo:

med kazensko preiskavo:

  • vas bo policija zaslišala takoj po vložitvi ovadbe;
  • se izvede čim manj zaslišanj in še to le, če je nujno za namene kazenske preiskave;
  • vas lahko spremlja pravni zastopnik ali oseba, ki jo izberete sami, razen če je bila v povezavi z eno ali obema osebama sprejeta utemeljena odločitev, ki tega ne dovoljuje;
  • se izvede čim manj zahtevanih zdravniških pregledov in še to le, če je nujno za namene kazenske preiskave;

(3) zaščita žrtev s posebnimi potrebami po zaščiti med kazenskim postopkom:

če ste opredeljeni kot žrtev s posebnimi potrebami po zaščiti, so vam na voljo naslednje možnosti:

  • vsa zaslišanja potekajo v prostorih, ki so zasnovani ali prilagojeni za ta namen;
  • vsa zaslišanja opravijo strokovnjaki, ki so ustrezno usposobljeni za ta namen;
  • vsa zaslišanja opravi ista oseba, razen če je to v nasprotju z učinkovitim izvajanjem sodne oblasti, in
  • če ste žrtev spolnega nasilja, nasilja na podlagi spola ali nasilja v bližnjih razmerjih, vas bo na vašo željo zaslišala oseba istega spola, če to ne ogroža poteka preiskave.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Če ste mladoletnik, so zaščitene vaše največje koristi, ki se ocenijo za vsak primer posebej, pri čemer se upoštevajo vaša starost, zrelost, stališča, potrebe in skrbi.

Kot mladoletnik imate nekatere dodatne pravice:

  • ves čas postopka vas lahko spremljajo vaši starši ali uradnik socialne službe, če ste v njenem skrbstvu;
  • če ste žrtev nasilja v družini, lahko ovadbo v vašem imenu vloži direktor socialne službe, pri čemer se lahko uporabijo vsi potrebni ukrepi za vašo varnost;
  • če ste žrtev spolne zlorabe, lahko ovadbo v vašem imenu vloži kateri koli vladni uradnik, pri čemer se lahko uporabijo vsi potrebni ukrepi za vašo varnost;
  • če nimate spremstva, boste dani v varstvo direktorja socialne službe, pri čemer boste imeli dostop do svojih pravic, npr. pravice do izobraževanja, zdravstvenih storitev itd. ter pravice do združitve družine;
  • pravico do zasebnosti – policija bo sprejela vse zakonite ukrepe, potrebne za preprečitev javnega razširjanja kakršnih koli informacij, ki bi lahko omogočile vašo identifikacijo;
  • posebne potrebe po zaščiti. Policija:
    • mora zagotoviti, da se preiskava in kazenski postopek izvedeta ne glede na to, ali ste vi ali vaš zastopnik vložila uradno ovadbo, in da je mogoče kazenski postopek nadaljevati, tudi če umaknete svojo izjavo na zapisnik;
    • nadaljuje pregon, tudi ko postanete polnoletni;
    • lahko vaša zaslišanja posname kot del preiskave.

Med zaslišanji vas lahko spremlja pravni zastopnik ali odrasla oseba, ki jo izberete sami, razen če je bila v povezavi s to osebo sprejeta utemeljena odločitev, ki tega ne dovoljuje.

Zaslišanja se bodo izvedla:

  • po prijavi incidentov policiji, in sicer brez neupravičenega odlašanja;
  • po potrebi v prostorih, ki so posebej zasnovani ali prilagojeni za ta namen;
  • po potrebi s strani strokovnjaka, usposobljenega za ta namen, ali z njegovo pomočjo;
  • samo v obsegu, potrebnem za kazensko preiskavo/postopek, pri čemer bo zaslišanj čim manj;
  • v primeru spolne zlorabe bodo zaslišanja izvedli usposobljeni strokovnjaki istega spola kot otrok.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Za podporo lahko zaprosite naslednje službe za podporo žrtvam:

  • državne zdravstvene službe,
  • službe za duševno zdravje,
  • socialno službo,
  • pedagoškopsihološke službe (v primeru mladoletnika),
  • združenje za preprečevanje in obravnavo nasilja v družini, ki upravlja posebno telefonsko linijo (1440) (za žrtve nasilja v družini),
  • nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z dejavnostmi podpore žrtvam.

Zakonodaja vam omogoča, da vložite odškodninski zahtevek zoper storilca. Za informacije o svoji pravici, da zahtevate odškodnino, se lahko obrnete tudi na socialno službo.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Za podporo lahko zaprosite naslednje službe za podporo žrtvam:

  • državne zdravstvene službe,
  • službe za duševno zdravje,
  • socialno službo,
  • pedagoškopsihološke službe (v primeru mladoletnika),
  • združenje za preprečevanje in obravnavo nasilja v družini, ki upravlja posebno telefonsko linijo (1440) (za žrtve nasilja v družini),
  • nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z dejavnostmi podpore žrtvam.
    • Zakonodaja vam omogoča, da vložite odškodninski zahtevek zoper storilca. Za informacije o svoji pravici, da zahtevate odškodnino, se lahko obrnete tudi na socialno službo.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Za podporo lahko zaprosite naslednje službe za podporo žrtvam:

  • državne zdravstvene službe,
  • službe za duševno zdravje,
  • socialno službo,
  • pedagoškopsihološke službe (v primeru mladoletnika),
  • združenje za preprečevanje in obravnavo nasilja v družini, ki upravlja posebno telefonsko linijo (1440) (za žrtve nasilja v družini),
  • nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z dejavnostmi podpore žrtvam.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji? Ali bom v času mediacije na varnem?

Na Cipru ni zakonodajnega okvira, ki bi urejal storitve mediacije.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Zakonodaja, ki določa vaše pravice, vključuje:

  • zakone o nasilju v družini, sprejete v obdobju 2000–2015 (preprečevanje in zaščita prič);
  • zakon o preprečevanju in nadzoru spolnih zlorab, spolnega izkoriščanja otrok in otroške pornografije iz leta 2014.

Dostop do zakonodaje, ki določa vaše pravice, je mogoč prek spletišča ciprske odvetniške zbornice: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.cylaw.org/.

Zadnja posodobitev: 31/10/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Ovadbo lahko vložite pri kateri koli policijski postaji. Policija bo vašo zadevo začela preiskovati takoj, ko vložite uradno ovadbo in predložite pisno izjavo.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Informacije o napredku vaše zadeve lahko dobite od policista (preiskovalca), dodeljenega vaši zadevi. Po predložitvi vaše zadeve sodišču lahko informacije o poteku postopka dobite od uradnika pravnega oddelka, ki na sodišču obravnava vašo zadevo.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Brezplačno pravno pomoč lahko dobite za postopke, navedene v zakonu o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči, in sicer za postopke v zvezi s posebnimi vrstami kršitev človekovih pravic.

„Postopek v zvezi s posebnimi vrstami kršitev človekovih pravic“ pomeni:

(a) vse civilne postopke v kateri koli fazi, ki potekajo pred sodiščem in so bili začeti zoper Republiko Ciper zaradi škode, ki jo je oseba utrpela zaradi posebnih kršitev človekovih pravic, ali

(b) vse kazenske postopke, ki jih je začela katera koli oseba, kadar se zahtevek nanaša na posebne vrste kršitev človekovih pravic.

Oblika pravne pomoči, ki je na voljo na podlagi navedenega zakona:

(a) v primeru civilnega postopka, začetega v Republiki Ciper, ali v primeru kazenskega postopka vključuje svetovanje, pomoč in zastopanje;

(b) v primeru civilnega postopka, začetega zunaj Republike Ciper, vključuje samo svetovanje.

Človekove pravice, ki jih varuje navedeni zakon, so pravice, zagotovljene z:

(a) oddelkom II ustave Republike Ciper;

(b) zakonom o ratifikaciji Evropske konvencije o človekovih pravicah iz leta 1962;

(c) zakoni o ratifikaciji Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, sprejetimi v obdobju 1967–1995;

(d) zakonom o ratifikaciji mednarodnih paktov (o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah; o državljanskih in političnih pravicah) iz leta 1969;

(e) zakonom o ratifikaciji Evropske konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz leta 1989;

(f) zakonoma o ratifikaciji Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz let 1990 in 1993;

(g) zakonom o ratifikaciji Konvencije ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1985;

(h) zakonom o ratifikaciji Konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1990.

Brezplačna pravna pomoč je na voljo:

  • vsaki osebi, ki je žrtev trgovine z ljudmi, v okviru postopka pred okrožnim sodiščem za dodelitev odškodnine v skladu z zakonom o preprečevanju in nadzoru trgovine z ljudmi in izkoriščanja ljudi ter o zaščiti žrtev;
  • vsakemu mladoletniku, ki je žrtev trgovine z ljudmi, v okviru postopka pred okrožnim sodiščem za dodelitev odškodnine v skladu z zakonom o preprečevanju in nadzoru trgovine z ljudmi in izkoriščanja ljudi ter o zaščiti žrtev;
  • vsakemu mladoletniku, ki je žrtev pridobivanja za spolne namene, otroške pornografije, spolnega izkoriščanja in/ali spolne zlorabe, v okviru postopka pred okrožnim sodiščem za dodelitev odškodnine v skladu z zakonom o preprečevanju in nadzoru spolnih zlorab, spolnega izkoriščanja otrok in otroške pornografije.

Poleg tega ima vsak otrok, ki je žrtev katerega koli kaznivega dejanja iz zakona o preprečevanju in nadzoru spolnih zlorab, spolnega izkoriščanja otrok in otroške pornografije, v skladu z zakonom o odvetništvu neposreden dostop do brezplačnega svetovanja v vseh fazah postopka, ne glede na to, ali je pripravljen sodelovati z organi pregona za namene kazenske preiskave, pregona ali sojenja, ter neposreden dostop do brezplačne pravne pomoči, če nima potrebnih sredstev, ne glede na določbe zakona o pravni pomoči.

Kadar ima žrtev, ki je otrok, pravico do zastopanja, se ji lahko v postopkih, v katerih obstaja ali bi lahko obstajalo navzkrižje interesov med žrtvijo in nosilci starševske odgovornosti, zagotovi pravno svetovanje in dodeli pravni zastopnik, ki deluje v njenem imenu.

Vsaka oseba, ki je žrtev katerega koli kaznivega dejanja iz zakona o preprečevanju in nadzoru trgovine z ljudmi in izkoriščanja ter o zaščiti žrtev, ima ne glede na to, ali je pripravljena sodelovati z organi pregona za namene kazenske preiskave, pregona ali sojenja, v skladu z zakonom o odvetništvu neposreden dostop do brezplačnega svetovanja, v skladu z določbami zakona o pravni pomoči pa tudi do brezplačne pravne pomoči, če nima potrebnih sredstev.

Za pridobitev brezplačne pravne pomoči je treba pri sodišču, pred katerim vaša zadeva čaka na sojenje, vložiti pisno prošnjo. Sodišče lahko brezplačno pravno pomoč odredi na podlagi:

(a) socialno-finančnega poročila urada za socialno varstvo, v katerem so opisani vaš finančni položaj in finančni položaj vaše družine, vaši redni dohodki ali morebitni drugi dohodki, ki izhajajo iz vaše zaposlitve ali drugih virov, vaši standardni življenjski stroški in standardni življenjski stroški vaše družine ter vaše morebitne druge obveznosti ali potrebe;

(b) resnosti položaja ali morebitnih drugih okoliščin, da se ugotovi, ali bi bila odobritev brezplačne pravne pomoči pri pripravi in obravnavi vaše zadeve v interesu pravosodja.

Upravičenci do pravne pomoči imajo pravico, da med odvetniki, ki so pripravljeni zagotoviti brezplačno pravno pomoč, v skladu z veljavno zakonodajo izberejo odvetnika, ki jim bo zagotavljal take storitve. Če upravičenec ne izbere odvetnika, ga bo sodišče v skladu z veljavnimi predpisi določilo s seznama, ki ga je pripravila ciprska odvetniška zbornica.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Republika Ciper vam bo povrnila vse stroške, določene z zakonom. Informacije o tem, kako in pod katerimi pogoji lahko zahtevate povrnitev stroškov, so na voljo pri okrožnih tožilcih v okviru policije.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Od policije lahko zahtevate utemeljeno odločitev, če se preiskava ali pregon ni nadaljeval ali pa je bil prekinjen.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

V sodnem postopku lahko sodelujete kot priča tožilstva in pričate pred sodiščem, ki zadevo obravnava.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

V okviru kazenskega postopka imate vlogo priče tožilstva. Če zoper storilca vložite odškodninski zahtevek, prevzamete vlogo tožnika v zadevnem civilnem postopku.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Kot priča tožilstva morate pričati pred sodiščem, ki obravnava zadevo. Če ste vložili odškodninski zahtevek, lahko informacije o svojih pravicah in obveznostih dobite od odvetnika, ki vodi vašo zadevo pred civilnim sodiščem.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

V vsakem postopku, v katerem ste priča tožilstva, lahko preberete in sprejmete pisno izjavo, ki ste jo podali policiji, ali predložite dokaze, ki ste jih med preiskavo dali na voljo policiji. Če želite poleg prvotne pisne izjave ali dokazov, ki ste jih dali na voljo policiji, podati dodatno izjavo ali pričati, se morate posvetovati z direktorjem pravnega oddelka, ki obravnava vašo zadevo na sodišču.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Med sojenjem vas bo tožilec obveščal o času in načinu izvedbe zaslišanj ter naravi obtožb zoper storilca. Poleg tega lahko zahtevate obveščanje o vseh pravnomočnih odločbah, izdanih med postopkom.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Do sodnih spisov nimate pravice dostopati.

Zadnja posodobitev: 31/10/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Zoper odločitev sodišča na prvi stopnji nimate pravice do pritožbe. Pravico do pritožbe ima generalni državni tožilec.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Vaš odvetnik lahko uporabi obsodbo, če vložite odškodninski zahtevek zoper storilca kaznivega dejanja.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Po končanem postopku ste upravičeni do podpore in/ali zaščite za razumno obdobje, odvisno od vaših potreb v danem trenutku.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Policija vas lahko na zahtevo obvesti o obsodbi, ki jo je sodišče izreklo storilcu.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Na zahtevo ste lahko obveščeni o:

(a) tem, da je bila oseba, ki je v priporu, se kazensko preganja ali je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki vas zadeva, odpuščena ali je pobegnila;

(b) katerih koli ustreznih ukrepih, izdanih za vašo zaščito v primeru odpusta ali pobega osebe, ki je v priporu, se kazensko preganja ali je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki vas zadeva.

Poudariti je treba, da zgoraj navedenih informacij ni treba podati, če obstaja možnost ali ugotovljeno tveganje nastanka škode za storilca.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Nimate pravice sodelovati pri odločitvah o odpustu ali pogojnem odpustu storilca.

Zadnja posodobitev: 31/10/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, z odškodninskim zahtevkom, z vstopom v postopek)?

Pravico imate vložiti tožbo zoper storilca kaznivega dejanja, storjenega zoper vas. Za informacije o pravici, da zahtevate odškodnino, se lahko obrnete tudi na socialno službo.

Mladoletniki, mlajši od 18 let, imajo pravico vložiti odškodninski zahtevek zoper vse odgovorne osebe, in sicer za kazniva dejanja iz zakona o preprečevanju in nadzoru spolnih zlorab, spolnega izkoriščanja otrok in otroške pornografije ter za kršitve človekovih pravic. Storilec nosi ustrezno civilno odgovornost za plačilo nadomestila za vso posebno ali splošno škodo, ki so jo utrpele žrtve.

Vsaka oseba, ki je žrtev v smislu zakona o preprečevanju in nadzoru trgovine z ljudmi in izkoriščanja ljudi ter o zaščiti žrtev, ima pravico vložiti odškodninski zahtevek zoper vse odgovorne osebe, in sicer za vsa kazniva dejanja, storjena zoper njo, v skladu z navedenim zakonom in tudi za kršitve človekovih pravic. Storilec nosi ustrezno civilno odgovornost za plačilo nadomestila za vso posebno ali splošno škodo, ki so jo utrpele žrtve, vključno z vsemi zaostalimi plačili žrtvam, ki izhajajo iz njihovega prisilnega dela.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Če vam storilec ne plača zneska odškodnine, ki ga je dodelilo sodišče, se lahko prek odvetnika obrnete na sodišče, to pa bo storilcu izdalo odredbo za plačilo dodeljene odškodnine; če storilec odredbe ne bo upošteval, bo takoj aretiran in zaprt.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Zakonodaja ne predvideva nobenih predplačil države žrtvam.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Država lahko žrtvam nasilnih kaznivih dejanj ali njihovim vzdrževanim družinskim članom zagotovi nadomestilo v obliki, opisani v zakonu o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj (zakon 51(I)/97) iz leta 1997, če:

(a) žrtev ali njeni vzdrževani družinski člani iz katerega koli razloga ne morejo pridobiti nadomestila od storilca ter

(b) nadomestilo iz drugih virov ni na voljo ali pa je znesek takšnega nadomestila manjši od zneska, določenega v navedenem zakonu.

Nadomestilo se v skladu z navedenim zakonom izplača tudi v primerih, ko storilca ni mogoče preganjati ali obsoditi.

Če je nadomestilo, ki je na voljo iz drugih virov, manjše od tistega, določenega v navedenem zakonu, država plača razliko.

Zakon določa tudi okoliščine, v katerih se izplačilo nadomestila zavrne, in nadalje določa, kaj vključuje znesek nadomestila, ki se izplača.

„Nasilno kaznivo dejanje“ pomeni vsako kaznivo dejanje, ki je naklepno storjeno v Republiki Ciper in vključuje nasilje ter katerega neposredne posledice so smrt, hude telesne poškodbe ali slabo zdravstveno stanje, vključno z vsemi naslednjimi kaznivimi dejanji, če povzročijo navedene posledice:

naklepni umor: (člena 203 in 204), poskus umora: (člen 214), posilstvo: (člen 144), poskus posilstva: (člen 146), ugrabitev: (člen 148), ugrabitev ženske, mlajše od 16 let: (člen 149), dejanja, katerih namen je povzročiti hude telesne poškodbe: (člen 228), hude telesne poškodbe: (člen 231), poskus povzročitve telesnih poškodb z eksplozivi: (člen 232), zlonamerna uporaba strupa: (člen 233), poškodbe: (člen 234), napad, ki povzroči telesne poškodbe: (člen 243), druge vrste napada: (člen 244), kazniva dejanja zoper osebno svobodo: (členi 245–254), požig: (člen 315).

Zahtevek za nadomestilo v skladu z navedenim zakonom je treba v razumnem času, vsekakor pa v dveh letih po nastanku telesnih poškodb/slabega zdravstvenega stanja/smrti, kot je ustrezno, vložiti pri direktorju služb za socialno varnost.

Zahtevku se priložijo policijsko poročilo, zdravniško potrdilo in vsi drugi dokumenti, ki bi lahko bili koristni za njegovo oceno. Direktor služb za socialno varnost lahko po lastni presoji zahteva dodatne dokaze, ki se mu zdijo potrebni, tudi dokaze, da nadomestilo ni bilo ali ne bo izplačano iz drugega vira, vključno z zapriseženo izjavo vložnika.

Ali sem upravičen do nadomestila, če storilec ni bil obsojen?

Dodelitev nadomestila žrtvi ni odvisna od obsodbe storilca. Sodišče sprejme odločbo o dodelitvi odškodnine v okviru postopka v zvezi z odškodninskim zahtevkom, ki nikakor ni povezana z izidom kazenskega postopka.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom?

Izrednega plačila ne morete dobiti, saj ga zakonodaja ne določa.

Zadnja posodobitev: 31/10/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Sem žrtev kaznivega dejanja. Na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Policija………199/1460

Državne bolnišnice – službe za prvo pomoč

Okrožne službe socialnega varstva

Služba za pedagoško psihologijo

Službe za duševno zdravje

Telefonska linija za podporo žrtvam

Nevladne organizacije

V Republiki Ciper so na voljo naslednje telefonske številke za klice v sili:

1460 – telefonska številka za državljane

1440 – telefonska številka za nasilje v družini

1498 – telefonska številka za informacije in pomoč v zvezi z drogami

116111 – telefonska številka za pomoč otrokom in mladim

116000 – telefonska številka za pogrešane otroke

Ali je podpora žrtvam brezplačna?

Podpora žrtvam, ki jo zagotavljajo vladne agencije in nevladne organizacije, je brezplačna.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Od državnih služb lahko dobite naslednje vrste podpore:

  • zdravstvene storitve od zdravstvenih služb,
  • psihološko podporo od služb za duševno zdravje in službe za pedagoško psihologijo,
  • zaščito s strani služb socialnega varstva, na podlagi nalogov, izdanih zoper storilca, in/ali nalogov za zaščito žrtev,
  • sprejetje posebnih policijskih ukrepov med preiskavo, da se prepreči ponovna viktimizacija,
  • učinkovito policijsko zaščito za preprečevanje ustrahovanja ali maščevanja s strani storilca in/ali drugih oseb,
  • ukrepe sodišča na obravnavi, da se zaščitijo žrtve s posebnimi potrebami po zaščiti (npr. otroci, žrtve s psihosocialnimi motnjami).

Če ste žrtev nasilja v družini, otrok, ki je žrtev spolne zlorabe, ali žrtev trgovine z ljudmi, vas bodo službe socialnega varstva obvestile o vaših pravicah in vam ponudile podporo. Prav tako vam bodo pomagale pri stikih z vsemi pristojnimi državnimi organi in nevladnimi organizacijami, ki bodo obravnavali vašo zadevo in vam ponudili podporo. Če so vaši interesi v nasprotju z interesi vaših staršev, bo direktor služb socialnega varstva sprejel vse ukrepe, ki so potrebni za vašo zaščito.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Od nevladnih organizacij lahko dobite naslednje vrste podpore:

  • psihološko podporo,
  • nastanitev v zatočiščih za žrtve.
Zadnja posodobitev: 31/10/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Luksemburg

Za žrtev kaznivega dejanja veljate, če ste v dogodku, ki se po nacionalnem pravu šteje za kaznivo dejanje, utrpeli škodo, na primer če ste bili poškodovani ali je bilo poškodovano ali ukradeno vaše premoženje itd. Kot žrtev kaznivega dejanja imate zagotovljene nekatere individualne pravice, ki jih lahko uveljavljate pred sodnim postopkom (glavno obravnavo), med njim in po njem.

Kazenski postopek v Luksemburgu sestavljata dve fazi: preiskava in glavna obravnava. Preiskavo običajno izvedeta policija in/ali preiskovalni sodnik. Po končani preiskavi bo zadevo obravnaval zunajobravnavni senat. Ta bo odločil o predložitvi zadeve sodišču ali njenem končanju na tej stopnji.

Če bo zadeva predložena sodišču, bo to izvedlo obravnavo, na kateri bo preučilo zbrane dokaze in odločilo, ali je obtoženec kriv ali ne. Če bo spoznan za krivega, ga bo sodišče obsodilo in mu naložilo kazen. Če na podlagi zbranih dokazov obtoženca ne bo mogoče razglasiti za krivega, ga bo sodišče oprostilo.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 08/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov (npr policija, državni tožilec) po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo?

Policija ali tožilstvo žrtev nemudoma in v skladu s členom 3-7 zakonika o kazenskem postopku v jeziku, ki ga žrtev razume, obvesti:

  • o vrsti pomoči, ki jo lahko žrtev dobi, in od koga, vključno z, kadar je primerno, osnovnimi informacijami o dostopu do zdravstvene pomoči, morebitne specialistične pomoči, zlasti psihološke pomoči, in nadomestne namestitve;
  • o postopkih glede prijave v zvezi s kaznivim dejanjem in njeni vlogi v zvezi s temi postopki;
  • o tem, kako in pod kakšnimi pogoji lahko pridobi zaščito;
  • o tem, kako in pod kakšnimi pogoji ima dostop do odvetnikov in pravne pomoči pod pogoji, določenimi z zakonom, ter katerih koli drugih nasvetov;
  • o tem, kako in pod kakšnimi pogoji lahko prejme odškodnino;
  • o tem, kako in pod kakšnimi pogoji je upravičena do tolmačenja in prevajanja;
  • o postopkih za vložitev pritožbe, ki so na voljo, kadar se pravice žrtve ne spoštujejo;
  • o kontaktnih podatkih osebe, s katero lahko komunicira o svoji zadevi;
  • o možnostih zdravljenja in restorativne pravičnosti;
  • o tem, kako in pod katerimi pogoji se ji lahko povrnejo stroški, ki jih je imela zaradi sodelovanja v kazenskem postopku;
  • o pravici do individualne presoje pri službi za podporo žrtvam (Service d’aide aux victimes), da se preveri potreba po posebni obravnavi in prepreči sekundarna viktimizacija;
  • o dodatnih informacijah, ki ji bodo glede na potrebe zagotovljene v vsaki fazi postopka;
  • o pravici , da jo spremlja oseba, ki jo izbere sama, kadar zaradi posledic kaznivega dejanja potrebuje pomoč pri tem, da razume ali se jo razume.

Poleg tega vam pomoč in nasvete nudijo tudi služba za sprejem in pravne informacije (Service d’Accueil et d’Information juridique), služba za podporo žrtvam pri osrednji službi za socialno pomoč (Service central d'assistance sociale) in ministrstvo za pravosodje.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če je žrtev tujec (državljan EU ali tretje države), lahko uveljavlja zgoraj navedene pravice in je obveščena o postopkih za uveljavljanje svojih pravic, kadar prebiva v drugi državi članici Unije, tj. o pravici do vložitve prijave pri policijskih organih Luksemburga.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Žrtev ima med drugim pravico:

  • da je samodejno obveščena o zaključku zadeve brez nadaljnjih ukrepov in razlogih za to;
  • da je na zahtevo obveščena o uvedbi preiskave v zadevi;
  • da je na zahtevo obveščena o stanju kazenskega postopka;
  • da jo tožilstvo samodejno obvesti o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o njeni zadevi;
  • da na zahtevo pridobi informacije o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Kot žrtev ali civilna stranka, ki ne govori ali ne razume jezika postopka, ima žrtev pravico do brezplačne pomoči tolmača v jeziku, ki ga razume, in pravico do brezplačnega prevajanja vseh listin, ki so ji vročene ali do katerih ima pravico dostopati.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Če žrtev ne razume jezika postopka, ima pravico do brezplačne pomoči tolmača. Če je žrtev govorno ali slušno prizadeta, ji pomaga tolmač za znakovni jezik ali usposobljena oseba, ki obvlada jezik, metodo ali napravo, ki omogoča komuniciranje z žrtvijo.

Če je žrtev mladoletna, ima pravico, da jo spremlja njen zakoniti zastopnik ali oseba po njeni izbiri.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Žrtev ima pravico, da ji pomaga več služb za podporo žrtvam. Podporo zagotavlja država prek osrednje službe za pomoč pri generalnem tožilstvu, ki žrtev sprejme ter ji ponudi brezplačno socialno, psihološko in pravno pomoč. Obstajajo tudi nevladne organizacije, ki ponujajo podporo žrtvam, če je žrtev ženska ali otrok, ki je žrtev nasilja, ranljiva oseba itd.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Dolžnost policije je, da žrtev seznani z njenimi pravicami ter da opravlja nalogo posrednika in žrtev usmeri na združenja za podporo žrtvam. Policija žrtvi samodejno izroči zloženko „Informacije in pomoč za žrtve“ (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.police.public.lu/fr/aide-victimes/flyer-aide-victime-fr.pdf), ki je na voljo v luksemburški, francoski, nemški, angleški in portugalski različici, ter informativni list „Infodroit“ (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.police.public.lu/fr/aide-victimes/infodroit-victime.pdf).

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Zasebnost žrtve je zaščitena z luksemburško ustavo. Člen 11(3) določa: „Država zagotavlja varstvo zasebnega življenja, razen v izjemnih primerih, določenih z zakonom.“

Policija in pravosodje morata žrtvi ponuditi zaščito v primeru groženj ali maščevalnih ukrepov, ki jih med drugim izvaja storilec kaznivih dejanj. Ta zaščita mora biti mogoča od začetka preiskave in med celotnim njenim trajanjem. Žrtev ima tudi pravico do zaščite pred vsemi posegi v njeno zasebno življenje in vsekakor neposredno po kaznivem dejanju.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Služba za podporo žrtvam je namenjena vsem žrtvam (otrokom, mladostnikom, odraslim), katerih telesna in/ali duševna celovitost je bila prizadeta zaradi kaznivega dejanja. Ekipa ponuja psihološko in psihoterapevtsko svetovanje ter seznanja žrtve z njihovimi pravicami in jih lahko spremlja med sodnim postopkom. Služba ponuja tudi terapevtsko skupino za žrtve nasilja v partnerskih odnosih. Storitve ponuja tudi vsem osebam, ki so morale zaradi svojega razmerja z žrtvijo trpeti z njo, ali pričam kaznivih dejanj. Zadevnim osebam ni treba vložiti prijave, da bi imele dostop do službe za podporo žrtvam.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Pripor obtoženca

  • če je za kaznivo dejanje predpisana najvišja kazen najmanj dveh let zapora;
  • če obstaja tveganje, da bo obtoženec ponovil kaznivo dejanje;
  • če obstaja tveganje pobega.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito žrtve lahko zagotovi policija Velikega vojvodstva.

Ali bo izvedena ocena tveganja, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Pri odločitvi o morebitnem priporu storilca se upoštevajo različni elementi.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Mladoletne žrtve so na podlagi člena 48-1 zakonika o kazenskem postopku upravičene do naslednjih vrst zaščite.

  • Zaslišanje priče in vsake mladoletne osebe se lahko z dovoljenjem državnega tožilca zvočno ali slikovno snema.
  • Snemanje se izvede po pridobitvi soglasja priče ali mladoletne osebe, če ima potrebno sposobnost razsojanja, v nasprotnem primeru je potrebno soglasje zakonitega zastopnika mladoletne osebe. V primeru ustrezno ugotovljenega tveganja nasprotovanja interesov med zakonitim zastopnikom mladoletne osebe in mladoletno osebo se lahko snemanje izvede le s soglasjem ad hoc skrbnika, če je bil ta dodeljen mladoletni osebi, ali, če ad hoc skrbnik ni bil dodeljen, z izrecnim ustrezno obrazloženim dovoljenjem državnega tožilca.
  • Z odstopanjem od zgoraj navedenega se, kadar je mladoletna oseba žrtev dejanj iz členov od 354 do 360, 364, 365, od 372 do 379, 382-1 in 382-2, 385, 393, 394, 397, od 398 do 405, 410-1, 410-2 ali 442-1 kazenskega zakonika ali kadar je mladoletna oseba priča dejanjem iz členov od 393 do 397 ali od 400 do 401a kazenskega zakonika, snemanje obvezno izvede na način iz odstavka 1, razen če zaradi nasprotovanja mladoletne osebe ali njenega zakonitega zastopnika ali, kjer je to ustrezno, njenega ad hoc skrbnika takemu snemanju državni tožilec odloči, da tega ni treba izvesti.
  • Snemanje se uporabi kot dokaz. Izvirnik se zapečati. Kopije se evidentirajo in vključijo v spis. Z dovoljenjem državnega tožilca in na kraju, ki ga ta določi, lahko posnetke brez premestitve poslušajo ali si jih ogledajo stranke in izvedenec.
  • Vsaka mladoletna oseba iz tretje alinee ima pravico, da jo med zaslišanjem spremlja polnoletna oseba, ki jo izbere sama, razen če državni tožilec v interesu mladoletne osebe ali zaradi razkritja resnice v zvezi s to osebo ne sprejme obrazložene nasprotne odločitve.

Žrtve trgovine z ljudmi ali nasilja v partnerskih odnosih so pod nekaterimi pogoji upravičene do posebne zaščite.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Če je žrtev mladoletna, ima vrsto dodatnih pravic:

  • da začne zastaralni rok za kazniva dejanja, storjena zoper žrtev, kot so poseg v spolno nedotakljivost, posilstvo in trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje, uboj, ki ni opredeljen kot umor, naklepne telesne poškodbe, zloraba in dajanje droge, tj. rok, po katerem teh kaznivih dejanj ni več mogoče preganjati, teči šele, ko žrtev dopolni 18 let;
  • da državni tožilec ali preiskovalni sodnik, če vsaj eden od zakonitih zastopnikov žrtve ne zagotavlja popolne zaščite njenih interesov, imenuje posebnega zastopnika, imenovanega ad hoc skrbnik. Ta posebni zastopnik zagotavlja zaščito njenih interesov in uveljavlja njene pravice, ki jih ima kot civilna stranka;
  • da jo njen zakoniti zastopnik ali ad hoc skrbnik obvesti o začetku kazenskega postopka in pravici do uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka;
  • da se z dovoljenjem državnega tožilca in po pridobitvi soglasja žrtve, njenega zakonitega zastopnika ali njenega ad hoc skrbnika njeno zaslišanje snema s kamero ali snemalnikom zvoka, da se prepreči, da bi ji bila s tem, da bi morala svoje izjave med postopkom večkrat ponoviti, povzročena travma. Snemanje je obvezno za kazniva dejanja, povezana s posegom v spolno nedotakljivost in posilstvom, prostitucijo, izkoriščanjem in trgovino z ljudmi, umorom, naklepnim umorom in telesnimi poškodbami, razen če se zaradi nasprotovanja žrtve ali njenega zastopnika državni tožilec ne odloči, da se tako snemanje ne izvede;
  • da jo na zaslišanjih spremlja njen zakoniti zastopnik ali oseba, ki jo izbere sama.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je zaradi kaznivega dejanja umrl družinski član in je druga oseba zaradi tega oškodovana, ima pravico vložiti prijavo z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka pri pristojnem preiskovalnem sodniku.

V takem primeru ima med drugim pravico:

  • da od obtoženega zahteva odškodnino;
  • da sodeluje pri preiskavi, ki jo izvaja preiskovalni sodnik;
  • da preiskovalnemu sodniku predlaga, naj odredi dodatne preiskovalne ukrepe;
  • da pri senatu sodišča vloži pritožbo zoper nekatere preiskovalne ukrepe, ki vplivajo na njene civilne interese;
  • da je zaslišana samo, če želi;
  • da se po potrebi sooči z obdolžencem;
  • da ima dostop do spisa v uradu preiskovalnega sodnika po prvem zaslišanju obtoženca in pred vsakim preiskovalnim ukrepom, za katerega je potrebna pravna pomoč;
  • da od preiskovalnega sodnika po končani preiskavi zahteva kopijo spisa;
  • da zahteva izvedensko mnenje, zaslišanje prič in vrnitev zarubljenih predmetov;
  • da pomaga pri pregledu kraja kaznivega dejanja.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Tretja oseba, ki jo zadeva kaznivo dejanje, storjeno zoper njenega družinskega člana, ima pravico:

  • da od tožilstva zahteva kopijo zapisnika, ki se nanaša na dejanje, ki to osebo zadeva kot tretjo osebo;
  • da jo tožilstvo samodejno obvesti o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o zadevi;
  • da od sodnega tajništva senata okrožnega sodišča oziroma sodišča za prekrške zahteva sodbo, ki je bila izrečena v tej zadevi.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji za dostop do mediacije? Ali bom v času mediacije na varnem?

Mediacija v kazenskih zadevah je druga možnost namesto kazenskega pregona, ki načeloma omogoča rešitev spora brez posredovanja sodišča. Mediacija med storilcem in oškodovancem je mogoča le pred začetkom kazenskega postopka. Državni tožilec se lahko odloči za mediacijo, če se mu zdi, da se lahko s takim ukrepom zagotovi povračilo povzročene škode ali odpravijo motnje, ki so posledica kaznivega dejanja, ali prispeva k reintegraciji storilca kaznivega dejanja. Mediacija je izključena, če je storilec oseba, ki živi skupaj z žrtvijo. Z mediacijo se morata strinjati storilec kaznivega dejanja in žrtev.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

V zakoniku o kazenskem postopku, ki je na voljo na spletišču Legilux.

Povezava se odpre v novem oknuhttp://legilux.public.lu/eli/etat/leg/code/procedure_penale
Zadnja posodobitev: 08/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Žrtev kaznivega dejanja lahko kaznivo dejanje prijavi (vloži prijavo):

  • pri policiji Velikega vojvodstva;
  • pri krajevno pristojnem državnem tožilcu.

Čeprav lahko kaznivo dejanje prijavi kdor koli, mora žrtev, če namerava v postopku sodelovati kot civilna stranka, prijavo vložiti osebno ali prek svojega odvetnika.

Žrtev lahko zoper storilca tudi neposredno vloži predlog pred sodiščem za prekrške ali kazenskim senatom okrožnega sodišča (tribunal d’arrondissement).

Prijavo je treba vložiti v enem od uradnih jezikov Luksemburga, tj. luksemburščini, francoščini ali nemščini. Če žrtev ne govori nobenega od teh treh jezikov, ima pravico do brezplačnega tolmača. Prijavo je treba po možnosti vložiti pisno, pri čemer ni treba upoštevati posebne oblike, v prijavi pa je treba navesti:

  • priimek, ime, kraj in datum rojstva, poklic in stalno prebivališče prijavitelja;
  • sprožilni dogodek za utrpelo škodo;
  • vrsto te škode.

Rok, v katerem mora žrtev vložiti prijavo, je med drugim odvisen od roka zastaranja kaznivega dejanja in sega od enega do desetih let.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Žrtev ima pravico:

  • da je samodejno obveščena o opustitvi zadeve in razlogih za to;
  • da je na zahtevo obveščena o uvedbi preiskave v zadevi;
  • da je na zahtevo obveščena o stanju kazenskega postopka;
  • da jo tožilstvo samodejno obvesti o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o njeni zadevi;
  • da na zahtevo pridobi informacije o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku.

Če je prijava vložena pri državnem tožilcu, bo ta žrtev v 18 mesecih od prejema prijave ali ovadbe obvestil o nadaljnjih ukrepih, sprejetih v zadevi, ter, kjer je to ustrezno, o opustitvi zadeve in razlogih za to.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Da se žrtvi zagotovi dostop do pravnega varstva, kadar nima zadostnih sredstev, zlasti glede na zajamčeni minimalni dohodek, ima pravico do brezplačne in polne pravne pomoči za obrambo svojih interesov. To pomoč zagotovi svet odvetniške zbornice, če jo žrtev zahteva in če je ta:

  • luksemburški državljan;
  • tuji državljan z dovoljenjem za bivanje v državi;
  • državljan države članice Evropske unije (EU);
  • tuji državljan, ki je na področju pravne pomoči izenačen z luksemburškimi državljani na podlagi mednarodne pogodbe.

Za določitev finančnih sredstev se upoštevajo celotni bruto dohodek in premoženje ter dohodki oseb, ki z žrtvijo živijo v skupnem gospodinjstvu. Žrtev lahko pravno pomoč pridobi ne samo v primeru nezadostnih sredstev, ampak tudi, če je odobritev pravne pomoči upravičena z resnimi razlogi, povezanimi z njenim socialnim, družinskim in materialnim položajem.

Prošnjo za dodelitev pravne pomoči je treba vložiti na podlagi vprašalnika, ki ga je mogoče dobiti pri osrednji službi za socialno pomoč (Service central d’assistance sociale) (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.guichet.public.lu/citoyens/fr/organismes/service-central-assistance-sociale/index.html). Obrazec je treba podpisati in poslati predsedniku krajevno pristojne odvetniške zbornice (v Diekirchu ali Luxembourgu).

Vprašalnik, ki ga je treba izpolniti, se med drugim nanaša na:

  • identiteto žrtve (priimek, imena, kraj in datum rojstva, poklic, stalno prebivališče, osebno stanje, državljanstvo);
  • vrsto spora, za katerega se zaproša za pravno pomoč;
  • družinski položaj žrtve;
  • Povezava se odpre v novem oknupremoženjsko stanje žrtve.

Žrtev lahko tudi navede ime odvetnika ali odvetnikov, ki jih želi imeti pri pravni pomoči, ali, kjer je to ustrezno, ime odvetnika, ki ga ima trenutno.

Dokazila, ki jih mora žrtev priložiti prošnji:

  • kopija osebnega dokumenta;
  • Povezava se odpre v novem oknupotrdilo o vključenosti v skupni center za socialno varnost (Centre commun de la Sécurité sociale (CCSS)), tudi za osebe, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu;
  • za zadevno osebo in vsakega člana gospodinjstva: obračunski listi plače (ali potrdilo o dohodku centra CCSS), zajamčenega minimalnega dohodka, nadomestila za brezposelnost ali pokojnine ali druga dokazila, ki se nanašajo na zadnje tri mesece in v katerih so navedeni bruto zneski (bančni izpiski ne zadostujejo);
  • negativno potrdilo nacionalnega solidarnostnega sklada (Fonds national de solidarité) za vsakega člana gospodinjstva, če gospodinjstvo ne prejema nič iz sklada;
  • če gospodinjstvo prejema ali izplačuje preživnino, dokazilo, v katerem je naveden izplačani ali prejeti znesek (na primer bančni izpiski za zadnje tri mesece);
  • potrdilo o lastništvu nepremičnine ali o neobstoju lastništva, ki ga za vsakega člana gospodinjstva izda uprava za neposredne davke (Administration des contributions directes);
  • po potrebi dokazila o lastništvu nepremičnin v tujini;
  • dokazila o premičnem premoženju (likvidna sredstva, prihranki, delnice, obveznice itd.);
  • če je gospodinjstvo najemnik, kopija najemne pogodbe in dokazila o plačilu najemnine za zadnje tri mesece;
  • če gospodinjstvo odplačuje nepremičninsko posojilo, dokazilo o plačilu mesečnih obrokov;
  • dokazila o prihodkih od nepremičnega in premičnega premoženja;
  • dokazila v zvezi z obravnavano zadevo.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Predsednik odvetniške zbornice ali član sveta zbornice, ki ga prvi pooblasti za ta namen, po preveritvi nezadostnosti sredstev sporoči odločitev o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči, in sicer z navadnim pismom, če je pravna pomoč odobrena, in priporočenim pismom, če je zavrnjena. Predsednik odvetniške zbornice postavi odvetnika, ki ga je žrtev prosto izbrala, ali, če ga ni izbrala ali če predsednik odvetniške zbornice meni, da izbira ni ustrezna, določenega odvetnika.

Notarje in sodne izvršitelje po uradni dolžnosti postavi sodišče, ki odloča o zadevi, v okviru pravne pomoči.

Če je pravna pomoč odobrena med postopkom, se stroški, ki so nastali žrtvi, povrnejo.

Stroški, ki se ne krijejo

Če je žrtev upravičena do pravne pomoči in ji je naloženo plačilo stroškov, stroške krije država.

V kazenskih zadevah pravna pomoč ne pokriva stroškov in glob, ki se odredijo v breme obsojenca.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če je zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka, so v obvestilu pojasnjeni pogoji, pod katerimi lahko žrtev začne pregon z neposrednim predlogom ali prijavo z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka.

Če so kazni, ki so z zakonom predpisane za dejanja, kazenske sankcije ali sankcije za hujše prekrške, obvestilo vključuje informacije, da se lahko žrtev obrne na generalnega državnega tožilca, ki ima pravico državnemu tožilcu odrediti, naj začne pregon.

Če se zunajobravnavni senat (chambre du conseil) odloči, da kazenske zadeve ne bo predložil sodišču, ki bi odločalo o krivdi domnevnega storilca, se lahko žrtev pritoži pri zunajobravnavnem senatu pritožbenega sodišča (Cour d’appel). Nato ima pravico temu senatu predložiti zahtevke in stališča.

Če se zunajobravnavni senat odloči, da zadeve ne bo nadalje obravnaval zaradi dejanskih in ne pravnih razlogov, lahko žrtev zadevo še vedno predloži civilnemu sodišču, da bi dobila povračilo svoje škode.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Žrtev lahko tako kot pri preiskavi/zbiranju dokazov sodeluje tudi v postopku, ne da bi imela poseben status, ali pa kot civilna stranka.

Žrtev lahko prisostvuje javnim obravnavam, nejavnim pa samo, če je bila pozvana kot priča. Kot priča je lahko povabljena tudi na obravnavo, na kateri stranke ustno predstavijo stališča. V ta namen prejme pisni poziv državnega tožilca, odgovarjati pa mora na vprašanja sodišča in tudi na vprašanja, ki jih postavi odvetnik nasprotne stranke. Med postopkom žrtev sedi v zadnjem delu dvorane, da ne bi bila v neposrednem stiku z obtoženci.

Civilna stranka prejme pisni poziv na obravnavo, na kateri stranke ustno predstavijo stališča. Prav tako ima pravico prisostvovati javnim in nejavnim obravnavam ter mora biti navzoča, da predloži svoje zahtevke. Načeloma nastopi po zaslišanju prič. Poleg tega lahko izrazi stališče do vseh vprašanj v zvezi s svojimi civilnimi interesi in se izjavi o dejstvih.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Uradna vloga v sodnem postopku je vloga žrtve brez posebnega statusa. Žrtev ima pravico uveljavljati premoženjskopravni zahtevek.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Žrtev ima med drugim pravico:

  • da uporablja jezik, ki ga razume, oziroma da uporabi tolmača v primeru prijave pri policiji;
  • da prejme brezplačno kopijo svoje prijave in dokazil, ki jih je priložila v podporo prijavi;
  • da prejme potrdilo o prejemu v jeziku, ki ga razume, na katerem so navedeni številka spisa ter datum in kraj prijave, da prejme potrdilo o prejemu prijave, vložene pri državnem tožilcu;
  • da ji pomaga ali jo zastopa odvetnik;
  • da je samodejno obveščena o opustitvi zadeve in razlogih za to;
  • da je na zahtevo obveščena o uvedbi preiskave v zadevi;
  • da je na zahtevo obveščena o stanju kazenskega postopka;
  • da jo tožilstvo samodejno obvesti o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o njeni zadevi;
  • da na zahtevo pridobi informacije o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku;
  • da pri sodniku za začasne odredbe predlaga odobritev začasnega ukrepa, kolikor obstoj obveznosti nasprotne stranke ni resno izpodbojen.

Civilna stranka ima poleg tega pravico:

  • da od obtoženega zahteva odškodnino;
  • da sodeluje pri preiskavi, ki jo izvaja preiskovalni sodnik;
  • da preiskovalnemu sodniku predlaga, naj odredi dodatne preiskovalne ukrepe;
  • da pri senatu sodišča vloži pritožbo zoper nekatere preiskovalne ukrepe, ki vplivajo na njene civilne interese;
  • da je zaslišanasamo, če želi;
  • da se po potrebi sooči z obdolžencem;
  • da ima dostop do spisa v uradu preiskovalnega sodnika po prvem zaslišanju obtoženca in pred vsakim preiskovalnim ukrepom, za katerega je potrebna pravna pomoč;
  • da od preiskovalnega sodnika po končani preiskavi zahteva kopijo spisa;
  • da zahteva izvedensko mnenje, zaslišanje prič in vrnitev zarubljenih predmetov;
  • da pomaga pri pregledu kraja kaznivega dejanja.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Priča je lahko navzoča na obravnavah in sodniku pod prisego razkrije vse, kar ve o dejanskem stanju. Priča mora odgovarjati na vprašanja sodišča in tudi na vprašanja, ki jih postavi odvetnik nasprotne stranke.

Civilna stranka lahko izrazi stališče do vseh vprašanj v zvezi s svojimi civilnimi interesi in priča o dejstvih, odvetnik civilne stranke pa lahko zasliši izvedence in priče obrambe.

Načeloma je dopusten vsak dokaz, če je na podlagi razuma in izkušenj priznano, da lahko to sredstvo sodnika privede do prepričanja. Dokazi se lahko predložijo, če so lahko bili predmet kontradiktorne razprave med strankami.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Žrtev bo prejela naslednje informacije:

  • na zahtevo: o stanju kazenskega postopka;
  • samodejno: o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o njeni zadevi;
  • na zahtevo: o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Če je prijava vložena pri policiji, prijavitelj takoj ali v enem mesecu po vložitvi prijave brezplačno prejme kopijo prijave. Prijavitelj lahko od sodišča, ki obravnava zadevo, tudi zahteva določene postopkovne akte.

Če prijavitelj uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, ima pravico do dostopa do spisa v uradu preiskovalnega sodnika po prvem zaslišanju obtoženca in pred vsakim preiskovalnim ukrepom, za katerega je potrebna pravna pomoč.

Ko je postopek končan, preiskovalni sodnik pošlje spis državnemu tožilcu. Civilna stranka ima pravico do vpogleda v spis najmanj osem delovnih dni, preden zadevo preuči zunajobravnavni senat.

Civilna stranka ali oseba, ki izkaže legitimen osebni interes, ima pravico prejeti kopijo spisa, razen zaseženih dokazil in listin, v razumnem roku pred datumom, določenim za obravnavo. V ta namen mora predložiti zahtevo državnemu tožilcu.

Zadnja posodobitev: 08/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Vsaka sodba ob razglasitvi postane pravnomočna. Zato velja za resnično, dokler ni razveljavljena na podlagi pravnega sredstva, ki je določeno z zakonom. Načeloma sodišče odloči o civilnem zahtevku in kazenski zadevi z isto odločbo.

Zaradi spoštovanja pravice do poštenega sojenja pravnomočnost učinkuje samo za stranke v kazenskem postopku in se nanaša na elemente odločitve, v zvezi s katerimi so stranke lahko podale trditve v svojo obrambo. Kot žrtev lahko pritožbo vložite samo, če ste postali stranka v postopku tako, da ste vložili premoženjskopravni zahtevek.

Pritožite se lahko samo v zvezi z vašimi civilnimi interesi in če imate pravni interes, tj. če je sodišče zavrnilo vaš odškodninski zahtevek ali če menite, da dodeljeni znesek ne zadostuje.

Pritožbe ne morete vložiti, če se ne strinjate z naloženo kaznijo ali zato, ker je bil domnevni storilec oproščen. Le državni tožilec se lahko pritoži glede kazenskih vidikov postopka.

Glede tega, ali je smiselno vložiti pritožbo, se posvetujte z vašim zastopnikom. Če vaš zastopnik meni, da je smiselno vložiti pritožbo, lahko to storite v 40 dneh, in sicer pri sodnem tajništvu sodišča, ki je izreklo sodbo.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Po razglasitvi odločbe lahko prejmete njen izvod.

Lahko se tudi pritožite, vendar le, če ste v postopku uveljavljali premoženjskopravni zahtevek in samo v zvezi z vaši civilnimi interesi (glej vprašanje 1).

Državnega tožilca, ki je pristojen za izvršitev kazni, lahko obvestite, da nasprotujete predvidenemu pogojnemu odpustu.

Še vedno vas lahko zastopa odvetnik.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Če ste uveljavljali premoženjskopravni zahtevek, imate pravico do pravne pomoči v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na izvršitev sodbe.

Kot žrtev namerno povzročenega kaznivega dejanja, zaradi katerega ste utrpeli telesne poškodbe, lahko pod določenimi pogoji pri Ministrstvu za pravosodje vložite odškodninski zahtevek v breme države, če storilec kaznivega dejanja ni zmožen povrniti škode.

Policija in sodstvo vam morata kot žrtvi zagotoviti ustrezno zaščito. Za vsako odločitev o pogojnem odpustu obsojenca lahko veljajo posebni pogoji, ki so povezani predvsem z zaščito družbe in vašo zaščito.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Na zahtevo lahko pridobite informacije o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku.

Glede kazni, ki je bila izrečena zoper storilca kaznivega dejanja, je dobro vedeti, da se mora obsodilna sodba sklicevati na določbe, ki se uporabljajo, pri čemer ni treba povzeti besedila teh določb, ter vsebovati dejstva, ki so znaki kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu, in izrečeno kazen ali kazni (195. člen zakona o kazenskem postopku). Za vsa druga vprašanja glede izvrševanja kazni se lahko obrnete na službo za izvrševanje kazenskih sankcij pri državnem tožilstvu.

V Luksemburgu se pravnomočno obsojene osebe nahajajo bodisi v zavodu za prestajanje kazni v Schrassigu bodisi v zavodu za prestajanje kazni v Givenichu.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec kaznivega dejanja odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Na podlagi člena 4–1 zakona o kazenskem postopku, ste lahko na podlagi vaše izrecne prošnje, naslovljene na generalno tožilstvo, obveščeni o izpustitvi ali pobegu storilca kaznivega dejanja, če obstaja nevarnost ali je ugotovljeno tveganje, da bi vam lahko nastala škoda, razen če takšno obvestilo pomeni tveganje za nastanek škode storilcu kaznivega dejanja.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Ne.

Zadnja posodobitev: 08/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, s civilno tožbo, z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka)?

V večini primerov je sodišče, ki je pristojno za sojenje storilcu kaznivega dejanja, tisto, ki v primeru spoznanja obdolženca ali obtoženca za krivega določi znesek odškodnine, ki se žrtvi dodeli za povračilo njene škode.

Da bi sodišče odločalo o odškodnini, mora žrtev v kazenskem postopku obvezno uveljavljati premoženjskopravni zahtevek. Premoženjskopravni zahtevek se lahko uveljavlja kadar koli med preiskavo. Žrtvi ni treba priti na obravnavo. Lahko jo zastopa odvetnik in svoje zahtevke oblikuje pisno pred obravnavo.

Če žrtev ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka in ne oblikuje zahtevkov, ji sodišče ne more po uradni dolžnosti dodeliti odškodnine.

Vendar pa žrtev, ki ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka med kazensko obravnavo, ne izgubi svoje pravice do odškodnine.

Žrtev namreč lahko zoper storilca kaznivega dejanja še vedno vloži tožbo pri civilnem sodišču, vendar mora ukrepati v okviru veljavnega zastaralnega roka v civilnih zadevah in dokazati, da sporna dejstva pomenijo civilni delikt.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Vloga kazenskega sodišča je, da oceni škodo, ki jo je utrpela žrtev, vendar pa ne posreduje pri izterjavi odškodnine.

Žrtev je tista, ki mora po izdani pravnomočni odločbi ukrepati, da bi od storilca kaznivega dejanja dosegla plačilo te odškodnine.

Nadzor nad izterjavo odškodnine najpogosteje prevzame odvetnik, ki poskuša plačilo najprej doseči sporazumno tako, da se poveže z odvetnikom obsojenca, nato pa s prisilno izvršbo sodbe tako, da zadevo preda sodnemu izvršitelju.

Če sodišče izreče obsodbo s pogojno odložitvijo izreka kazni, ki vključuje obveznost nadomestila škode, generalni državni tožilec, ki je pristojen za izvrševanje kazni, preveri, ali obsojena oseba dejansko upošteva svojo obveznost.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Sodišče lahko v okviru sojenja odobri predplačilo do na primer pridobitve izvedenskega mnenja. Če storilec kaznivega dejanja ne želi ali ne more plačati tega predplačila, lahko to namesto njega v ustrezno dokazanem nujnem primeru plača ministrstvo za pravosodje.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

S spremenjenim zakonom z dne 12. marca 1984 o odškodnini za nekatere žrtve telesnih poškodb, ki so posledica kaznivega dejanja, je v korist nekaterih žrtev kaznivih dejanj določena pravica do odškodnine v breme državnega proračuna. To je pomemben ukrep v korist žrtev, kadar:

povzročitelj nasilja ni bil identificiran; je povzročitelj nasilja sicer bil identificiran, vendar ga ni mogoče najti; je storilec kaznivega dejanja plačilno nesposoben.

Žrtev mora za to pri ministrstvu za pravosodje vložiti odškodninski zahtevek, ministrstvo pa o njem odloči v šestih mesecih. Zahtevek mora biti sestavljen v francoščini, nemščini ali luksemburščini, vključevati pa mora datum, kraj in natančno naravo dejanj. Priložiti mu je treba dokazila v zvezi z dejanji in škodo, ki jih je žrtev utrpela.

Za pravico do odškodnine veljajo nekateri pogoji, ki jih mora žrtev nujno izpolnjevati:

žrtev mora bodisi zakonito in običajno prebivati v Velikem vojvodstvu bodisi biti državljan države članice Evropske unije ali Sveta Evrope. Poleg tega se je morala žrtev v času kaznivega dejanja zakonito nahajati v Velikem vojvodstvu ali pa mora biti žrtev kaznivega dejanja iz člena 382-1 kazenskega zakonika (trgovina z ljudmi);

utrpela škoda mora izhajati iz naklepnih dejanj, ki imajo naravo kaznivega dejanja;

iti mora za telesno poškodbo in ne samo za materialno škodo (kar na primer izključuje odškodnino v primeru navadne tatvine);

škoda mora povzročiti resno motnjo v življenjskih pogojih, pri čemer lahko ta motnja izhaja iz izgube ali zmanjšanja dohodkov, povečanja izrednih stroškov ali izdatkov, nezmožnosti opravljanja poklicne dejavnosti, izgubljenega leta šolanja, napada na telesno ali duševno celovitost ali nepremoženjske ali estetske škode ter fizičnega ali psihičnega trpljenja. Če je oseba žrtev kaznivega dejanja iz členov od 372 do 376 kazenskega zakonika, ji ni treba predložiti dokaza o napadu na telesno in duševno celovitost, ki se predpostavlja.

Država mora odškodnino plačati le, če žrtev ne more iz nobenega naslova (npr. od storilca, iz naslova socialne varnosti ali osebnega zavarovanja) dobiti učinkovite in zadostne odškodnine.

Pomembno je vedeti, da se lahko odškodnina zavrne ali zniža zaradi ravnanja žrtve ob dejanju ali njenih odnosov s storilcem kaznivega dejanja.

Če država žrtvi plača odškodnino, lahko ta vseeno uveljavlja premoženjskopravni zahtevek in zahteva dodatne zneske od storilca, če se ji odškodnina ne zdi zadostna. V takem primeru mora žrtev sodišče obvestiti, da je državi predložila odškodninski zahtevek oziroma da je od države dobila tako odškodnino.

Ali sem upravičen do nadomestila, če storilec ni bil obsojen?

Žrtev ima pravico do odškodnine, če povzročitelj nasilja ni bil obsojen, pod pogojem, da je žrtev kaznivega dejanja, in če povzročitelj nasilja ni bil identificiran, ali če je bil identificiran, vendar ga ni mogoče najti, ali če je storilec kaznivega dejanja plačilno nesposoben.

Če se sojenje ne izvede in torej odškodnine ne določi sodišče, lahko ministrstvo za pravosodje dodeli pavšalno odškodnino in/ali na svoje stroške odredi izvedensko mnenje za določitev odškodnine, ki bo dodeljena žrtvi.

Ali sem upravičen do denarne pomoči, medtem ko čakam na odločitev v zvezi z svojim odškodninskim zahtevkom?

Minister za pravosodje lahko v primeru ustrezno dokazane potrebe med preučitvijo zahtevka dodeli predplačilo.

Zadnja posodobitev: 08/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Če sem žrtev kaznivega dejanja, na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Kot žrtev kaznivega dejanja se lahko obrnete na naslednje glavne službe za podporo žrtvam:

A. Vladna služba:

Service central d’assistance sociale (SCAS) (osrednja služba za socialno pomoč) – Services d’Aide aux Victimes (SAV) (službe za podporo žrtvam) v Luxembourgu

Vrste podpore:

  • psihološko in psihoterapevtsko svetovanje;
  • pravne informacije;
  • terapevtska skupina za žrtve nasilja v partnerskih odnosih;
  • spremstvo med celotnim pravnim postopkom.

KONTAKT:

Bâtiment Plaza Liberty, Entrée C
12–18 rue Joseph Junck
L-1839 Luxembourg

Telefon.: +352 475821-627
+352 475821-628
GSM: +352 621326595

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuscas-sav@justice.etat.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttps://justice.public.lu/fr/aides-informations/assistance-sociale/scas-service-aide-victimes.html

B. Nevladne organizacije:

1. Podpora žrtvam kriminala – Wäisse Rank Lëtzebuerg Asbl

Vrste podpore:

  • pravno svetovanje;
  • moralna, finančna in materialna podpora.

KONTAKT:

84 rue Adolphe Fischer
L-1521 Luxembourg

Telefon: +352 402040

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuwrl@pt.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.benevolat.public.lu/de/espace-benevole/decouvrir-associations/chercher-association/associations/?~=/de/assoc/212

2. Pooblaščene službe za pomoč žrtvam nasilja v družini

Obstajajo tri:

– SAVVD v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)

Vrste podpore:

  • psihosocialna svetovanja;
  • pravne informacije in podpora;
  • pravne, upravne in socialne informacije in podpora po prisilni izselitvi povzročitelja nasilja s strani tožilstva;
  • načrtovanje pravnih ukrepov;
  • spremstvo na sodišču, pri odvetniku, zdravniku itd.;
  • usmerjanje;
  • svetovanja in zaščitni ukrepi zoper nadlegovanje;
  • izdelava načrta za zaščito žrtev.

KONTAKT:

BP 1024
L-1010 Luxembourg

Telefon: +352 26481862
Telefaks: +352 26481863

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknucontact@savvd.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fed.lu/wp/services/savvd/

– PSY EA (psihološka služba) v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)

Za mladoletne otroke, ki so neposredne in posredne žrtve nasilja v družini, v okviru ukrepa prisilne izselitve.

Vrste podpore:

  • obravnava mladoletnih otrok in mladostnikov, ki so žrtve nasilja v družini, v okviru ukrepa prisilne izselitve;
  • kot psihološka služba za otroke in mladostnike, ki so žrtve nasilja v družini, psihološka podpora mladoletnim in polnoletnim otrokom in mladostnikom, ki so žrtve nasilja v družini, in njihovi družini.

KONTAKT:

BP 1024
L-1010 Luxembourg

Telefon.: +352 26482050
Telefaks: +352 26481863

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknucontact@psyea.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fed.lu/wp/services/psyea/

– Center ALTERNATIVES v Dudelangu v okviru fundacije Fondation Pro Familia

Služba za pomoč mladoletnim otrokom, ki so neposredne in posredne žrtve nasilja v družini, v okviru ukrepa prisilne izselitve.

Vrste podpore:

  • obravnava mladoletnih otrok in mladostnikov, ki so žrtve nasilja v družini, v okviru ukrepa prisilne izselitve.

KONTAKT:

5, Route de Zoufftgen
L-3598 Dudelange L-1010 Luxembourg

Telefon: +352 51727289

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknualternatives@profamilia.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.profamilia.lu/Enfants+Adolescents/ALTERNATIVES+_+Centre+de+consultation+pour+enfants+et+adolescents+victimes+de+violence-p-470.html

3. Pooblaščene svetovalne službe za ženske, ki so žrtve nasilja

Vrste podpore:

  • telefonska svetovanja;
  • psihosocialna svetovanja;
  • pravne, upravne in socialne informacije in podpora;
  • načrtovanje pravnih ukrepov;
  • spremstvo pri drugih strokovnjakih: pri odvetniku, na sodišču, na policiji;
  • pogovor za sprejem v nastanitveni center za ženske;
  • usposabljanje in konferenca s področja nasilja v družini;
  • seminarji in podporne skupine.

Obstajajo štiri:

– VISAVI (Vivre Sans violence) (Življenje brez nasilja) v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)

Svetovalni center za ženske, ki so žrtve nasilja v družini.

KONTAKT:

2, rue du Fort Wallis
L-2714 Luxembourg

Telefon: +352 490877-1
Telefaks: +352 26482682

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknufeminfo@visavi.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fed.lu/wp/services/visavi/

– FOYER SUD v Esch-sur-Alzette v okviru Conseil national des femmes du Luxembourg (Nacionalni svet žensk Luksemburga)

Svetovalni center za ženske v stiski, med katerimi so žrtve nasilja v družini.

KONTAKT:

41, rue de Luxembourg
L-4220 Esch sur Alzette

Telefon: +352 545577/26530326/545757
Telefaks: +352 54575757

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknufoyersud@pt.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.cnfl.lu/site/foyersud.html

– Center OZANAM v Luxembourgu

– Center OZANAM Nord v Wiltzu v okviru fundacije Fondation Maison de la Porte Ouverte

Svetovalna centra za ženske v stiski, med katerimi so žrtve nasilja v družini.

KONTAKT:

Ozanam Luxembourg
64, rue Michel Welter
L-2730 Luxembourg

Telefon: +352 488347

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuozanam@fmpo.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fmpo.lu/foyers/centre-ozanam/

KONTAKT:

Ozanam Nord
49, Grand-Rue
L-9530 Wiltz

Telefon: +352 26953959

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuozanam.nord@fmpo.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fmpo.lu/foyers/centre-ozanam-nord/

– PROFAMILIA v Dudelangu v okviru fundacije Fondation Pro Familia

Svetovalni center za ženske v stiski, med katerimi so žrtve nasilja v družini.

KONTAKT:

5, route de Zoufftgen
L-3598 Dudelange

Telefon: +352 517272-41
Telefaks: +352 522188

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknufemmes@profamilia.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.cnfl.lu/

4. Pooblaščeni svetovalni centri za otroke in mladostnike, ki so žrtve nasilja

Obstajajo štirje:

– PSY EA (psihološka služba) v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)

Psihološka služba za otroke in mladostnike, stare od 3 do 21 let, ki so žrtve ali priče nasilja v družini, ter njihovo družino.

Vrste podpore:

  • psihološka podpora mladoletnim in polnoletnim otrokom in mladostnikom, ki so žrtve ali priče nasilja v družini, ter njihovi družini.

KONTAKT:

BP 1024
L-1010 Luxembourg

Tel.: +352 26482050
Telefaks: +352 26481863

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknucontact@psyea.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fed.lu/wp/services/psyea/

– Center ALTERNATIVES v Dudelangu v okviru fundacije Fondation Pro Familia

Svetovalni center za otroke in mladostnike, stare od 0 do 27 let, ki so žrtve ali priče fizičnega in psihičnega nasilja, vključno z nasiljem v družini, ter njihovo družino.

Vrste podpore:

  • psihološka podpora za otroka in njegovo družino;
  • podpora pri toplih družinskih odnosih, medsebojnem spoštovanju;
  • ozaveščanje o nasilju in preprečevanje nasilja.

KONTAKT:

5, Route de Zoufftgen
L-3598 Dudelange L-1010 Luxembourg

Telefon: +352 51727289

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknualternatives@profamilia.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.profamilia.lu/Enfants+Adolescents/ALTERNATIVES+_+Centre+de+consultation+pour+enfants+et+adolescents+victimes+de+violence-p-470.html

– OXYGENE v Dudelangu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)

Svetovalna in informacijska služba za mlada dekleta (od 12 do 21 let) v stiski, ki so žrtve fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja.

Vrste podpore:

  • individualni pogovori;
  • podpora pri upravnih postopkih;
  • pomoč pri iskanju varne nastanitve;
  • pomoč pri morebitnem sprejemu v Foyer Meederchershaus.

KONTAKT:

2, rue du Fort Wallis
L-2714 Luxembourg

Telefon: +352 494149
Telefaks: +352 27125989

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfofilles@pt.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fed.lu/wp/services/oxygene/

– ALUPSE DIALOGUE v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Alupse

Služba za psihološko svetovanje in terapijo za otroke, stare od 0 do 21 let, ki so žrtve fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, ter njihovo družino.

KONTAKT:

8, rue Tony Bourg
L-1278 Luxembourg

Telefon.: +352 261848-1
Telefaks: +352 26196555

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknualupse@pt.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.alupse.lu/fr/lassociation-alupse/

5. Pooblaščeni center za svetovanje, informiranje in pomoč moškim in fantom v stiski, ki so žrtve nasilja – infoMann v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja actTogether

Vrste podpore:

  • psihološka in socialna podpora in svetovanje;
  • informacije in dokumentacija;
  • ozaveščanje in usposabljanje;
  • spremstvo in podpora pri sprejemu v nastanitveni center za moške.

KONTAKT:

5, Cour du Couvent
L-1362 Luxembourg

Telefon: +352 274965
Telefaks: +352 27496565

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfo@infomann.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.infomann.lu/

6. Pooblaščeni center za svetovanje in pomoč povzročiteljem nasilja, vključno z nasiljem v družini – Riicht eraus v Luxembourgu v okviru luksemburškega Rdečega križa

Vrste podpore:

  • svetovanje, poslušanje, podpora, pomoč in spremstvo za (moške in ženske) povzročitelje nasilja v družini v okviru prisilne izselitve po odredbi sodišča ali po prostovoljni odločitvi za svetovanje;
  • zavedanje in prevzemanje odgovornosti povzročiteljev;
  • kratkoročna zaščita žrtev;
  • obvladovanje konfliktov in samozaupanje;
  • podpora pri ukrepih osebe, ki se želi spremeniti;
  • pomoč pri razvoju praktičnih strategij, ki omogočajo trajno spremembo odnosa in vedenja povzročiteljev nasilja;
  • podpora osebam, ki želijo spremeniti svoje nasilno vedenje;
  • podporna skupina.

KONTAKT:

73 rue Adolph Fischer
L-1520 Luxembourg

Telefon: +352 2755-5800
Telefon Rdečega križa za pomoč v stiski: +352 2755
Telefaks: +352 2755-5801

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuriichteraus@croix-rouge.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.croix-rouge.lu/riichteraus/

7. Pooblaščene službe za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi

Ambulantna in stacionarna obravnava vseh žrtev trgovine z ljudmi, žensk, moških in otrok.

Obstajata dve, ki se medsebojno usklajujeta:

– SAVTEH v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)

– COTEH v Luxembourguv okviru fundacije Fondation Maison de la Porte Ouverte

Vrste podpore:

  • telefonsko in individualno svetovanje;
  • psihosocialna pomoč in usmerjanje;
  • psihološka podpora in stabilizacija;
  • organizacija zdravstvenega spremljanja ali obravnave;
  • spremstvo žrtve na sodni policiji za namene identifikacije;
  • podpora pri sodelovanju žrtve s policijo in tožilstvom;
  • spremstvo žrtve pri njenih pravnih, upravnih in socialnih postopkih;
  • usklajevanje stacionarne obravnave in organizacije nastanitve žrtve glede na njen spol in njeno starost;
  • materialna in finančna pomoč;
  • informacije o pravicah žrtev trgovine z ljudmi, sodnih in upravnih postopkih, storitvah, ki so na voljo;
  • vzpostavitev stika z nevladnimi organizacijami v državah izvora v primeru prostovoljne vrnitve.

KONTAKT:

SAVTEH
BP 1024
L-1010 Luxembourg

Telefon: +352 26482631
Telefaks: +352 26482682
GSM: +352 621316919

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknutraite.humains@visavi.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fed.lu/wp/services/savteh/

COTEH

Telefon: +352 24873622
GSM: +352 621351884

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknucoteh@fmpo.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fmpo.lu/services/service-dassistance-aux-victimes-de-la-traite-des-etres-humains/

C. Policija:

Policija Velikega vojvodstva
Generalna direkcija
L-2957 Luxembourg

Telefon: +352 4997-1
Interventna številka: 113
Telefaks: +352 49972099

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknucontact@police.public.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.police.public.lu/fr/aide-victimes/

D. Lokalni organi:

Služba za sprejem in pravne informacije (Service d’accueil et d’information juridique):

– DIEKIRCH

Justice de paix
Place Joseph Bech
L-9211 Diekirch

Telefon: +352 802315

– ESCH-SUR-ALZETTE

Justice de Paix
Place Norbert Metz
L-4239 Esch-sur-Alzette

Telefon: +352 541552

– LUXEMBOURG

Cité judiciaire
Bâtiment BC
L-2080 Luxembourg

Telefon: +352 221846

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justice.public.lu/fr/aides-informations/accueil-info-juridique/

Služba za pravne informacije o „pravicah žensk“:

GENERALNO DRŽAVNO TOŽILSTVO

Cité judiciaire
Bâtiment BC ou CR
L-2080 Luxembourg

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justice.public.lu/fr/aides-informations/droits-femme/index.html

E. Ministrstva:

– Ministrstvo za pravosodje

13 rue Erasme
L-2934 Luxembourg

Telefon: +352 247-84537
Telefaks: +352 26684861

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfo@mj.public.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mj.public.lu/

Naloge:

  • civilne zadeve;
  • kazenske zadeve: odškodnina žrtvam, pravna pomoč, mediacija v kazenskih zadevah;
  • gospodarske zadeve;
  • organizacija sodstva;
  • splošno usklajevanje upravnih sporov pred upravnimi sodišči;
  • zavodi za prestajanje kazni zapora.

– Ministrstvo za notranje zadeve

BP 10
L-2010 Luxembourg

Telefon: +352 247-84600
Telefaks: +352 221125

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfo@miat.public.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mi.public.lu/

Naloge v skladu z uredbo Velikega vojvodstva z dne 28. januarja 2015:

  • usklajevanje na področju storitev reševanja;
  • sodelovanje z nevladnimi organizacijami.

– Ministrstvo za notranjo varnost

19–21 Boulevard Royal
L-2449 Luxembourg

Telefon: +352 247-84659
Telefaks: +352 227276

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknusecretariat@msi.etat.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gouvernement.lu/3313529/minist_securite_interieure

Pomoč žrtvam v skladu z uredbo Velikega vojvodstva z dne 28. januarja 2015:

  • policija Velikega vojvodstva, generalni inšpektorat policije, evropska politika na področju pravosodja in notranjih zadev, politika na področju mednarodnega policijskega sodelovanja

– Ministrstvo za enake možnosti

6A, bd. F. D. Roosevelt
Hôtel Terres Rouges
L-2921 Luxembourg

Telefon: +352 247-85806
Telefaks: +352 241886

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfo@mega.public.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mega.public.lu/fr/index.html

Naloge:

  • nasilje v družini;
  • odbor za sodelovanje med strokovnjaki na področju boja proti nasilju;
  • partnerstvo in upravljanje z nevladnimi organizacijami, ki imajo z ministrstvom za enake možnosti sklenjeno pogodbo, za ambulantno in stacionarno obravnavo žrtev in povzročiteljev nasilja v družini, žensk in moških v stiski, žrtev nasilja na podlagi spola in trgovine z ljudmi;
  • partnerstvo in sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki imajo sklenjeno pogodbo z državo, na področju obravnave oseb v stiski, ki so žrtve nasilja.

Dežurne telefonske linije za podporo žrtvam

– Policija Velikega vojvodstva

Telefon za pomoč v stiski: 113

Neprekinjeno od ponedeljka do nedelje

– Luksemburški Rdeči križ

Telefon za pomoč v stiski: 2755

Od ponedeljka do nedelje od 7. do 22. ure

– Fraenhaus (Femmes en détresse) (Ženske v stiski)

Telefon za pomoč v stiski: +352 448181

Neprekinjeno od ponedeljka do nedelje

– Fraentelefon (Femmes en détresse) (Ženske v stiski)

Telefon za pomoč v stiski: +352 448181

Od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure

Je podpora žrtvam brezplačna?

Kakšne oblike podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Da, podpora žrtvam je brezplačna.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Glej odgovor na prvo vprašanje pod točko B.

Zadnja posodobitev: 08/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Madžarska

Kot žrtev kaznivega dejanja boste obravnavani, če ste zaradi ravnanja, ki na podlagi madžarske zakonodaje šteje za kaznivo dejanje, oškodovani, na primer, če ste bili poškodovani ali če je bila poškodovana ali ukradena vaša lastnina. Kot žrtvi kaznivega dejanja vam madžarsko pravo priznava različne pravice pred postopkom pred sodiščem (sodnim postopkom), med njim ali po njegovem koncu. Glede na fazo postopka lahko informacije o svojih pravicah in dolžnostih v kazenskem postopku zahtevate pri preiskovalnem organu, javnemu tožilcu ali sodišču.

Na Madžarskem se kazenski postopek začne s preiskavo. Preiskavo običajno opravi policija pod nadzorom javnega tožilca. Javni tožilec po zaključku preiskave bodisi odloči, da bo vložil obtožnico in se bo postopek nadaljeval pred sodiščem, bodisi zadevo zaradi pomanjkanja dokazov ali izključitve odgovornosti zaključi v preiskovalni fazi.

Če se zadeva obravnava pred sodiščem, to preuči zbrane dokaze in odloči o krivdi obtoženca. Kazenski postopek na Madžarskem (razen pri nekaterih oblikah postopka) sodišču omogoča pridobivanje dokazov tudi neposredno na javni obravnavi, tako da ste lahko vabljeni na sodno obravnavo in zaslišani kot priča. Obtoženec, ki je spoznan za krivega, se obsodi in se mu izreče kazen. Obtoženec, ki je spoznan za nedolžnega, se oprosti.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave:

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 15/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov (npr. policija, državni tožilec) po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo?

V skladu z zakonom o kazenskem postopku morajo sodišèe, tožilec in preiskovalni organ osebe, ki jih zadevajo dejavnosti pregona, pred kakršnim koli procesnim dejanjem seznaniti z njihovimi pravicami in obveznostmi.

Kazniva dejanja je mogoèe ustno ali pisno prijaviti državnemu tožilcu ali preiskovalnemu organu. Prijavo lahko sprejme tudi drug organ ali sodišèe, ki jo potem pošlje preiskovalnemu organu. Zakon ne doloèa nobenih formalnosti za prijavo kaznivega dejanja; prijaviti ga je mogoèe s pismom, po pošti, e-pošti ali osebno.

Kazenski postopki potekajo v madžaršèini, vendar ima žrtev, ki ne govori madžarsko, možnost uporabljati svoj materni jezik ali drug jezik po svoji izbiri. Tudi èe govori madžarsko, lahko v kazenskem postopku uporablja svoj nacionalni jezik. Stroški prevajanja in tolmaèenja se ne prenesejo na žrtev, od žrtve pa se ne sme zahtevati, da plaèa predplaèilo za take stroške ali jih krije.

Žrtev kaznivega dejanja je upravièena do podpore službe za podporo žrtvam, èe je fizièna oseba, zoper katero ali zoper premoženje katere je bilo na ozemlju Madžarske storjeno kaznivo dejanje, in èe je fizièna oseba, ki je utrpela škodo, ki je neposredna posledica kaznivih dejanj zoper premoženje ali drugih kaznivih dejanj, storjenih na ozemlju Madžarske, zlasti èe je utrpela telesne poškodbe ali èustveno škodo, duševni šok ali ekonomsko izgubo, ter èe je žrtev: državljan Madžarske ali katere koli druge države èlanice EU, državljan katere koli države neèlanice EU, ki zakonito prebiva na ozemlju Evropske unije, oseba brez državljanstva, ki zakonito prebiva na ozemlju Madžarske, žrtev trgovine z ljudmi ali katera koli druga oseba, ki se šteje za upravièeno na podlagi mednarodnih pogodb, sklenjenih med državo njenega državljanstva in Madžarsko, ali na podlagi vzajemnosti.

Država žrtvam po oceni njihovih potreb zagotovi storitve podpore, ki lahko vkljuèujejo: lajšanje varstva interesov žrtev, dodelitev takojšnje denarne pomoèi, podelitev dokazila o statusu žrtve, zašèito priè in zagotovitev varovane nastanitve. Èe so izpolnjeni zakonsko doloèeni pogoji, je žrtev upravièena tudi do državnega nadomestila.

Poleg tega se lahko odredi osebna zašèita žrtve, èe se zoper žrtve naèrtujejo ali so bila storjena nasilna kazniva dejanja nad osebami ali kazniva dejanja, ki ogrožajo veè ljudi, da bi se oviralo ali prepreèilo njihovo sodelovanje v kazenskem postopku ali uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje njihovih obveznosti, ali èe je tako kaznivo dejanje verjetno. Prošnje se lahko vložijo ali evidentirajo pri sodišèu, generalnem tožilcu ali preiskovalnem organu, ki izvaja kazenski postopek.

Za zagotovitev prepreèevanja ali prekinitve kaznivih dejanj zoper telesno celovitost ali svobodo osebe osebna zašèita obsega varovanje zasebnega stanovanja ali drugega prebivališèa žrtve, zagotavljanje varnosti prometnih poti in varnega sodelovanja v kazenskem postopku ter druga uradna dejanja.

Osebna zašèita se zagotavlja predvsem z redno patruljno službo, tehniènimi sredstvi, stalnimi komunikacijskimi povezavami, zagotovitvijo zašèitnih oblaèil in, èe so drugi naèini osebne zašèite neuèinkoviti, z osebjem za varovanje, ki se lahko zagotovi na mestu, ki ga upravlja organ za kazenski pregon, pooblašèen za odreditev in zagotavljanje osebne zašèite.

Èe zašèite žrtve, ki sodeluje v izredno resnem kazenskem postopku, ni mogoèe zagotoviti z osebno zašèito ter èe ta žrtev sodeluje z organom in je v nevarnosti ter je zato treba zagotoviti posebne zašèitne ureditve, lahko sodeluje tudi v programu za zašèito priè, ki zagotavlja posebne zašèitne ureditve, èe so izpolnjeni posebni dodatni pogoji.

V nekaterih primerih ima žrtev pravico, da jo zastopa zakoniti zastopnik, in je upravièena do pravne pomoèi, èe deluje kot nadomestni zasebni tožilec. Praviloma je pogoj za to, da žrtev potrebuje tako zastopanje in pomoè, tj. èe meseèni neto dohodek žrtve ob upoštevanju dohodkov oseb, ki živijo v istem gospodinjstvu, ne presega ustreznega minimalnega zneska starostne pokojnine, doloèenega na podlagi delovnega razmerja (28 500 HUF leta 2017), in èe žrtev nima sredstev, s katerimi bi lahko krila stroške pravnih storitev.

Žrtev lahko ima pravico, da se v kateri koli fazi kazenskega postopka pridruži civilni tožbi, v kateri lahko zahteva nadomestilo za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja toženca. Da bi žrtev zagotovila poplaèilo svojega civilnega zahtevka, lahko vloži predlog za zaseg premoženja toženca, ki ga bo sodišèe odredilo, èe obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bo poplaèilo zahtevka onemogoèeno. Sodišèe o civilnem zahtevku odloèi v sodbi, pri èemer sprejme ali zavrne predlog. Èe bi se zaradi tega postopek konèal z znatno zamudo, èe je toženec oprošèen ali èe je razsojanje o vsebini predloga v kazenskem postopku izkljuèeno zaradi drugih pogojev, sodišèe odredi, naj se civilni zahtevek uveljavlja z drugimi pravnimi sredstvi.

Žrtev ima pod doloèenimi pogoji pravico, da s tožencem sodeluje v postopku mediacije. Postopka mediacije ni mogoèe izvesti brez soglasja žrtve in se tudi v primeru soglasja žrtve ne zaène samodejno, saj je odvisen od številnih drugih pogojev.

Dejanski izdatki žrtve in njenega zastopnika, ki nastanejo v zadevi, ter stroški, ki jih ima žrtev zaradi svoje navzoènosti kot prièa, so stroški kazenskega postopka. Medtem ko prvih država ne plaèa vnaprej, se slednji povrnejo po procesnem dejanju. Tožencu se odredi kritje stroškov kazenskega postopka, èe je spoznan za krivega.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zašèitene moje pravice?

Zakon o kazenskem postopku zagotavlja varstvo pravic v zvezi s postopki, ki spadajo v pristojnost Madžarske, ne glede na državljanstvo in prebivališèe. Služba za podporo žrtvam državljanom katere koli države èlanice EU zagotavlja enake storitve kot madžarskim državljanom.

Èe prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Žrtev se o odloèbi, s katero je odrejena preiskava, posamièno obvesti le, èe ni prijavila kaznivega dejanja. Poleg tega so z zakonom o postopkih opredeljeni primeri in odloèitve, o katerih je treba obvestiti žrtev.

Žrtev ima pravico, da jo v zvezi s kaznivim dejanjem, ki jo zadeva, na zahtevo obvestijo o izpustitvi ali pobegu pridržane osebe, pogojnem odpustu, dokonèni izpustitvi ali pobegu in prekinitvi izvrševanja zaporne kazni osebe, obsojene na zaporno kazen, izpustitvi ali pobegu osebe, obsojene na pripor, in prekinitvi izvrševanja pripora, odpustu ali pobegu osebe na neprostovoljnem zdravljenju, odpustu, nedovoljenem odhodu in odhodu za prilagoditev osebe na neprostovoljnem zdravljenju ter, v zvezi z izobraževanjem mladih storilcev kaznivih dejanj, o zaèasnem ali dokonènem odpustu, nedovoljenem odhodu iz institucije in prekinitvi izobraževanja za mlade storilce.

Žrtev je treba obvestiti zlasti o naslednjih odloèitvah: dodelitvi izvedenca, zaèasni ustavitvi preiskave, zakljuèku preiskave, prekinitvi preiskave, obtožnici, delni opustitvi obtožnice, umiku obtožb ter sprejetju vseh odloèb, ki vsebujejo doloèbe, ki se nanašajo neposredno na žrtev, in sprejetju konène odloèbe.

Žrtev je treba obvestiti o kraju in datumu vseh procesnih dejanj, pri katerih lahko sodeluje. Takšna dejanja vkljuèujejo zaslišanje izvedenca med preiskavo, preglede, rekonstrukcije dogodkov, postopek identifikacije osumljenca ter sojenja in javne obravnave v okviru sodnih postopkov.

Med preiskavo lahko žrtev dobi informacije o morebitnih izvedenskih mnenjih in dokumentih o preiskovalnih ukrepih, pri katerih je lahko navzoèa, ter ob plaèilu takse pridobi kopije teh mnenj in dokumentov, lahko pa dobi tudi kopije drugih dokumentov, èe to ni v nasprotju z interesi preiskave. Po koncu preiskave lahko žrtev pregleda vse dokumente, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, storjeno zoper njo.

Žrtev lahko med preiskavo vloži pritožbo zoper vse odloèbe, ki vsebujejo doloèbe, ki se neposredno nanašajo nanjo. Med drugim lahko vloži pritožbo zoper odloèbe o zavrnitvi njene prijave kaznivega dejanja ali odloèbe o zaèasni ustavitvi ali prekinitvi preiskave.

Èe se prijava kaznivega dejanja zavrne ali preiskava prekine in v nekaterih primerih, ko je bila v zvezi z delom obtožnice vložena uradna obtožnica in pritožba žrtve ni imela želenega rezultata, lahko žrtev v zakonsko doloèenem roku prevzame vlogo nadomestnega zasebnega tožilca. Žrtev lahko kot nadomestni zasebni tožilec deluje tudi, èe tožilec na podlagi preiskave ni ugotovil kaznivega dejanja, ki bi bilo predmet kazenskega pregona, ali èe tožilec od zasebnega tožilca ni prevzel izvajanje pregona. Žrtev, ki deluje kot nadomestni zasebni tožilec, lahko prek odvetnika vloži predlog za pregon in tako sama vloži obtožnico zoper toženca.

Med sodnim postopkom se lahko žrtev pritoži samo zoper razsojanje o vsebini civilnega zahtevka, vendar ne zoper odloèitev o vsebini. Žrtev lahko med sodnim postopkom prevzame vlogo nadomestnega zasebnega tožilca, èe je tožilec umaknil obtožbe.

Ali sem upravièen do brezplaènega tolmaèenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Kazenski postopki potekajo v madžaršèini, vendar neznanje madžarskega jezika ni razlog za diskriminacijo. V kazenskem postopku lahko ustno in pisno uporabljate svoj materni, regionalni ali manjšinski jezik ali drug jezik, za katerega ste navedli, da ga govorite. V tem primeru imate pravico do uporabe brezplaènih storitev tolmaèa in brezplaènega prevoda uradnih dokumentov, naslovljenih na vas.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (èe sem otrok ali invalid)?

Organ si bo prizadeval, da bo njegova ustna in pisna komunikacija z vami preprosta in razumljiva. Informacije o vaših pravicah in opozorila glede vaših obveznosti vam bodo sporoèeni tako, da vam bodo preprosto razumljivi, pri èemer se bodo upoštevali vaše stanje in osebne sposobnosti. Med ustnim komuniciranjem mora organ preveriti tudi, ali ste razumeli informacije, ki so vam bile sporoèene, ter vam take informacije ali opozorilo pojasniti, èe jih niste razumeli. Èe ste mladoletnik ali invalid, mora organ posebej skrbno komunicirati z vami. Èe ste naglušni, slepi in gluhi ali govorno prizadeti, lahko zaprosite za pomoè tolmaèa znakovnega jezika ali namesto sodelovanja na zaslišanju predložite pisno izjavo.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Naloge v zvezi z zašèito žrtev in pravno pomoèjo na državni ravni izvajajo vladni uradi v glavnem mestu in 19 okrožjih. Èe ste žrtev kaznivega dejanja, vam vladne agencije zagotovijo brezplaèno individualizirano pomoè, v okviru katere prejmete:

  • informacije o svojih pravicah in možnostih;
  • èustveno podporo;
  • praktièno pomoè in pravno svetovanje v preprostih zadevah;
  • potrditev statusa žrtve;
  • prejmete lahko tudi takojšnjo denarno pomoè, èe v petih dneh od dneva, ko je bilo storjeno zadevno kaznivo dejanje, vložite prošnjo.

Vladni uradi vam v okviru pravne pomoèi zagotavljajo brezplaèno pravno svetovanje, èe so dejstva v zadevi razmeroma preprosta, èe pa nimate dovolj finanènih sredstev, vam lahko prek pravne pomoèi zunaj okvira kazenskega postopka zagotovijo pravne storitve (npr. pripravo dokumentov), v okviru kazenskega postopka pa zastopanje prek zakonitega zastopnika.

Kontaktni podatki vladnih uradov v Budimpešti in okrožjih so na voljo na naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.kormanyhivatal.hu/, veè informacij o podpori žrtvam in pravni pomoèi pa na Povezava se odpre v novem oknuhttps://igazsagugyiinformaciok.kormany.hu/aldozatsegito-szolgalat in Povezava se odpre v novem oknuhttp://igazsagugyihivatal.gov.hu/jogi-segitsegnyujtas.

Èe ste postali žrtev kaznivega dejanja, se lahko poleg državnih organizacij za podporo žrtvam obrnete tudi na veè civilnih organizacij, na primer na:

  • dobrodelno organizacijo WHITE RING, ki je èlanica organizacije Victim Support Europe ter zagotavlja finanèno, pravno, psihološko in drugo podporo ter pomoè žrtvam kaznivih dejanj in njihovim sorodnikom, zlasti tistim, ki jo potrebujejo zaradi svojega socialnega položaja (Povezava se odpre v novem oknuhttp://fehergyuru.eu/);
  • nacionalno telefonsko službo za informacije za osebe v stiski (Országos KríziskezelÅ‘ és Információs Telefonszolgálat), ki zagotavlja pomoè žrtvam nasilja v družini, zlorabe otrok, prostitucije in trgovine z ljudmi ter lahko po potrebi poskrbi za njihovo nastanitev (Povezava se odpre v novem oknuhttp://bantalmazas.hu/);
  • reševalno službo ESZTER (ESZTER Alapítvány és Ambulancia), ki je nevladna organizacija, ki zagotavlja brezplaèno psihološko obravnavo in rehabilitacijo za zlorabljene in travmatizirane otroke in odrasle ter pravne informacije in nasvete (Povezava se odpre v novem oknuhttp://eszteralapitvany.hu/);
  • združenje za pravice žensk NANE, ki je nevladna organizacija, ki upravlja brezplaèno telefonsko linijo za pomoè in zagotavlja osebno pravno pomoè ter psihološko in socialno svetovanje za odrasle in mladoletne žrtve nasilja v družini (Povezava se odpre v novem oknuhttp://nane.hu/).

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Èe se kot žrtev kaznivega dejanja obrnete na policijo, boste od nje dobili pisno obvestilo o ustrezni službi za podporo žrtvam, obvešèeni boste o svojih možnostih za podporo žrtvam, policija pa vam bo na zahtevo izdala potrebno potrdilo, ki vam bo izroèeno ali poslano službi za podporo žrtvam.

Kako je zašèitena moja zasebnost?

Med kazenskim postopkom je treba spoštovati vaše osebnostne pravice in pravico do spoštovanja vpletenih oseb, prepovedano pa je vsako nepotrebno razkritje vaših zasebnih podatkov. V ta namen in èe je vaše prièanje kot prièa potrebno, lahko zahtevate, da se vaši podatki obravnavajo kot zaupni, od vložitve te zahteve pa se bodo podatki razkrili le organu, ki obravnava zadevo.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Vložitev prijave kaznivega dejanja, storjenega v vašo škodo, ni splošni pogoj za upravièenost do storitev podpore žrtvam, ki jih zagotavlja država; kljub temu boste do denarne pomoèi (nadomestila, takojšnje denarne pomoèi) upravièeni le, èe imate pisno dokazilo o zaèetku kazenskega postopka.

Moja osebna zašèita, èe sem v nevarnosti

Po zaèetku kazenskega postopka lahko dobite osebno zašèito. Èe ste zaradi sodelovanja v kazenskem postopku v nevarnosti, lahko organ, ki obravnava zadevo, prosite, da vam kot žrtvi ali prièi ter vašim družinskim èlanom in sorodnikom zagotovi osebno zašèito. Osebno zašèito lahko uvede preiskovalni organ, ki obravnava zadevo, tožilstvo ali sodišèe, odloèitev pa sprejme policija, ki zagotovi osebno zašèito.

Èe boste zaslišani kot prièa in se vaša izpovedba nanaša na bistvene okolišèine zelo resne zadeve, se vam lahko zagotovi posebna zašèita, èe prièakovanih dokazov iz vaše izpovedbe ni mogoèe nadomestiti in èe bi razkritje vaše identitete v zvezi z vašim sodelovanjem v kazenskem postopku resno ogrozilo vaše življenje, fizièno celovitost ali osebno svobodo ali življenje, fizièno celovitost ali osebno svobodo vaših sorodnikov.

Preiskovalni sodnik bo odloèil o zagotovitvi posebne zašèite prièi, ki jo lahko predlaga tožilstvo, zato morate tako vrsto zašèite zahtevati pri tožilstvu. Èe ste posebej zašèitena prièa, vas lahko zasliši le preiskovalni sodnik in ne smete biti pozvani na sojenje, vaše ime, osebni podatki in bivališèe pa se bodo obravnavali kot zaupni podatki ter ne bodo razkriti tožencu in njegovemu zagovorniku.

Zašèita se vam lahko zagotovi tudi v okviru posebnega programa zašèite. Èe sodelujete v takšnem programu, vas lahko pozovejo k udeležbi pri procesnih dejanjih, vas obvestijo o njih ali vam pošljejo dokumente le prek organa, odgovornega za vašo zašèito, naslov tega organa pa bo naveden kot vaše bivališèe. Kopije dokumentov, ki vsebujejo informacije o vas, se ne smejo predložiti nikomur, niti organom, razen èe je to dovolil organ, odgovoren za vašo zašèito. V tem primeru lahko zavrnete prièanje, pri katerem bi lahko razkrili ali nakazali informacije o svoji novi identiteti ali prebivališèu.

Èe je bilo v vašo škodo storjeno kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom, lahko sodišèu predlagate, naj tožencu izreèe prepoved približevanja, ki velja od deset do 60 dni.

Katere vrste zašèite so na voljo? Kdo mi lahko zagotovi zašèito?

Med kazenskim postopkom sodišèe, tožilec in preiskovalni organ nenehno preverjajo, ali ste žrtev, ki potrebuje posebno zašèito, pri èemer upoštevajo dejstva in okolišèine, znaèilne za vašo osebnost in življenjske razmere, ter naravo ali okolišèine kaznivega dejanja, zaradi katerih je mogoèe ugotoviti, da imate med kazenskim postopkom posebne potrebe. V tem primeru lahko sodišèe, tožilstvo ali preiskovalni organ, ki izvaja kazenski postopek, v bistvu odredi ukrepe, s katerimi zagotovi vašo osebno zašèito, pri èemer osebno zašèito in program zašèite, opredeljen v oddelku 7, zagotovi policija, sodišèe pa lahko izda prepoved približevanja.

Ali bo izvedena ocena, èe obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzroèil nadaljnjo škodo?

Da. Temeljna naloga sodišèa, tožilstva in preiskovalnega organa je prepreèiti, da bi storilec storil nadaljnja kazniva dejanja. Ta cilj dosežejo s prisilnimi ukrepi, ki so usmerjeni v toženca in njegove osebne znaèilnosti ter vkljuèujejo izgubo ali omejitev svobode toženca (npr. prepoved približevanja, policijska ura), po drugi strani pa z ukrepi, ki zagotavljajo vašo skrbnost in zašèito ter temeljijo na posebnem upoštevanju vaših interesov kot žrtve.

Ali bo izvedena ocena, èe obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzroèil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Da. V kazenskem postopku morajo sodišèe, tožilstvo in preiskovalni organ procesna dejanja, ki vkljuèujejo vaše sodelovanje kot prièa, pripraviti in izvesti tako, da se ne ponavljajo neupravièeno in da se ne sooèite s tožencem, èe to ni potrebno. V ta namen se lahko na primer na vašo zahtevo ali po uradni dolžnosti opusti vaše sooèenje s tožencem, med vašim zaslišanjem pa lahko toženca odstranijo iz sodne dvorane ali vas zaslišijo s telekomunikacijskimi sredstvi (pri èemer lahko tudi zameglijo vaše obrazne poteze ali spremenijo vaš glas).

Kakšna zašèita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Èe ste žrtev, ki zaradi dejstev in okolišèin, znaèilnih za vašo osebnost in življenjske razmere, ali narave ali okolišèin kaznivega dejanja potrebuje posebno zašèito, bo kazenski postopek izveden zelo skrbno, vsa procesna dejanja, ki vplivajo na vas (ob upoštevanju interesa postopka), pa bodo pripravljena in izvedena tako, da bodo vaše potrebe èim bolj upoštevane.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

V skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah, ki jo je Generalna skupšèina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989, se v madžarskem pravnem sistemu oseba šteje za otroka, èe je mlajša od 18 let.

V kazenskem postopku, ki zadeva mladoletne žrtve, se od sodnih in drugih organov na splošno zahteva, da zagotovijo polno spoštovanje otrokovih pravic iz mednarodnih konvencij, zlasti naèela prednostnega upoštevanja „otrokove koristi“ v odloèitvah, ki zadevajo mladoletnike.

Mladoletne žrtve imajo v kazenskih postopkih v primerjavi z odraslimi dodatne pravice in zagotovljena jim je dodatna zašèita. Èe je žrtev ob zaèetku kazenskega postopka mlajša od 18 let, se bo štela za „žrtev s posebnimi potrebami“, ne da bi v ta namen vložila loèeno prošnjo.

Splošno pravilo glede žrtev s posebnimi potrebami je, da je treba procesna dejanja pripraviti in izvesti z najveèjo skrbnostjo v zvezi z žrtvijo ter èim bolj upoštevati njene potrebe.

Žrtve, mlajše od 18 let, imajo v primerjavi z odraslimi posebne dodatne pravice:

  1. Za kazniva dejanja, storjena zoper življenje in telo, zdravje ali spolno svobodo, kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ter kazniva dejanja zoper koristi otrok in družine ali nasilna kazniva dejanja zoper druge osebe je treba izvesti hiter kazenski postopek, èe otrokove koristi upravièujejo, da se kazenski postopek zakljuèi v najkrajšem možnem èasu. Hitri kazenski postopek je upravièen zlasti, èe je telesni, duševni ali moralni razvoj žrtve zelo ogrožen ali èe je toženec v èasu postopka odgovoren za vzgojo žrtve, nadzor nad njo ali skrb zanjo ali kako drugaèe živi v okolju žrtve.
  2. Pri ustni in pisni komunikaciji s tako žrtvijo je potrebna dodatna previdnost. Mladoletnike je treba o njihovih pravicah in obveznostih obvestiti na naèin, ki ustreza njihovi starosti in zrelosti, po potrebi pa jim je treba zagotoviti posebna pojasnila in razlago.
  3. Skrbnika mladoletnika je treba obvestiti o sodnem pozivu, to obvestilo pa je treba vroèiti skupaj z zahtevo, da se zagotovi udeležba mladoletnika.
  4. Pravni zastopnik, zagovornik in skrbnik mladoletnika so lahko navzoèi na zaslišanju mladoletnika kot prièe. Oseba, ki spremlja prièo, je upravièena do povraèila enakih stroškov kot prièa.
  5. Prièanja mladoletnika ni dovoljeno preskusiti z instrumenti za preverjanje verodostojnosti (poligrafom).
  6. Èe obveznost osebnega sodelovanja ni predpisana z zakonom, lahko pravice mladoletnika uveljavlja tudi njegov pravni zastopnik.
  7. Odredi se lahko, da se zaslišanje izvede s komunikacijskim sistemom zaprtega kroga (videokonferenco). V tem primeru je žrtev v loèeni sobi in lahko z osebami na prizorišèu sojenja komunicira prek naprave, ki hkrati prenaša sliko in zvok (videokonferenca).
  8. Sodišèe lahko sojenje po uradni dolžnosti ali na zahtevo zapre za javnost, da bi zašèitilo mladoletnika, ki sodeluje v postopku.
  9. Èe želi tožilec žrtev s posebnimi potrebami zaslišati kot prièo v kazenskem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem, storjenim zoper spolno svobodo, kaznivim dejanjem zoper spolno nedotakljivost ali kaznivim dejanjem zoper osebo, ki je sorodnik žrtve, lahko žrtev na njeno zahtevo zasliši samo oseba istega spola, èe to ne škoduje interesom postopka.

Žrtve, mlajše od 14 let, imajo poleg zgoraj navedenih pravic dodatne posebne pravice:

  1. Žrtev se lahko zasliši kot prièa le, èe prièakovanih dokazov iz njenega prièanja ni mogoèe nadomestiti. Žrtev mora pri sooèenju sodelovati le, èe ji to ne bo povzroèilo nelagodja.
  2. Sodne pozive in obvestila o zaslišanju prièe je treba vroèiti prek njenega varuha. Dejstva iz sodnega poziva in obvestila je treba sporoèiti pravnemu zastopniku mladoletnika.
  3. Preiskovalni sodnik bo mladoletnika zaslišal pred vložitvijo obtožnice, èe obstaja utemeljen razlog za domnevo, da bi zaslišanje na javni obravnavi negativno vplivalo na osebnostni razvoj mladoletnika. Pravni zastopnik, varuh in odvetnik, ki deluje v imenu prièe, lahko pri tožilcu vložijo predlog, da prièo zasliši preiskovalni sodnik. Èe so pogoji, doloèeni z zakonom, izpolnjeni, bo tožilec predlagal tako zaslišanje mladoletnika. Toženec in njegov zagovornik ne smeta biti navzoèa na obravnavi, ki jo izvede preiskovalni sodnik.
  4. Kraj zaslišanja prièe je soba, posebej zasnovana za zaslišanje mladoletnikov. Odstopanja od tega so dovoljena samo v izjemnih primerih. Zaslišanje se lahko izvede tudi s komunikacijskim sistemom zaprtega kroga (videokonferenco).
  5. Zaslišanje prièe, mlajše od 14 let, je treba posneti z napravo za snemanje slike ali zvoka. V primeru mladoletnikov, starejših od 14 let, je to dovoljeno le, èe se za stroške odobri predplaèilo.
  6. Mladoletnik ne sme biti povabljen na javno obravnavo, èe ga je pred obtožnico zaslišal preiskovalni sodnik.
  7. Èe preiskovalni sodnik mladoletnika ni zaslišal pred vložitvijo obtožnice, vendar se pozneje pojavi potreba, da se zasliši kot prièa, se lahko njegovo zaslišanje izvede le zunaj sojenja. Èe je mladoletnik v èasu sojenja dopolnil 14 let, ga lahko sodišèe v posebej utemeljenem primeru zasliši tudi v okviru sojenja. Obvestilo toženca in njegovega zagovornika se lahko v obeh primerih opusti.

Moj družinski èlan je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Žrtve, ki so umrle pred zaèetkom kazenskega postopka ali po njem, lahko nadomestijo sorodnik v ravni vrsti, zakonec, življenjski partner, brat ali sestra, pravni zastopnik ali odvisna oseba, vzdrževana na podlagi sporazuma ali zakonodaje, ki lahko uveljavljajo pravice žrtve.

Èe je do tega upravièenih veè oseb, lahko zadevne osebe doloèijo osebo, ki bo uveljavljala pravice žrtve. Èe takega sporazuma ni, lahko pravice žrtve uveljavlja oseba, ki je prva sodelovala v postopku.

Moj družinski èlan je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Èe obveznost osebnega sodelovanja ni predpisana z zakonom, lahko pravice žrtve uveljavlja tudi njen pravni zastopnik. Odvetnik ali polnoletni sorodnik lahko na podlagi pooblastila deluje kot zastopnik.

Èe ovaditelj poda ustno ovadbo, je lahko polnoletna oseba, ki jo doloèi, navzoèa na zaslišanju, da bi mu zagotovila podporo (vkljuèno z jezikovno podporo), èe navzoènost te osebe ne vpliva negativno na interese postopka.

Pri preiskovalnih ukrepih, pri katerih je vaša navzoènost obvezna ali dovoljena, vas lahko spremlja tudi vaš zastopnik, zagovornik in – èe to ni v nasprotju z interesi postopka – polnoletna oseba, ki jo doloèite sami. Zgornje pravilo velja za prièanje žrtve in zaslišanje žrtve kot prièe.

Èe nadomestni zasebni tožilec umre, ga lahko v 30 dneh nadomestijo sorodnik v ravni vrsti, zakonec, življenjski partner, brat ali sestra, pravni zastopnik ali odvisna oseba, vzdrževana na podlagi sporazuma ali zakonodaje.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Pod katerimi pogoji? Ali bom v èasu mediacije na varnem?

Glavni cilj postopka mediacije je zagotoviti odškodnino za posledice kaznivega dejanja toženca na naèin, ki je sprejemljiv tudi za žrtev. Zato si je treba v postopku mediacije prizadevati za dosego ustreznega dogovora med tožencem in žrtvijo za nadomestilo škode.

Èe so izpolnjeni pogoji, doloèeni z zakonom, lahko tožilec ali sodnik, èe se zadeva obravnava na sodišèu, postopek odloži za najveè šest mesecev in odredi mediacijo.

Za kazenski postopek se lahko odredi mediacija, èe so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • toženec ali žrtev predlaga ali se prostovoljno strinja, da se uporabi mediacija;
  • kazenski postopek je bil zaèet v zvezi s kaznivim dejanjem, storjenim zoper življenje in telo ali zdravje, èlovekovo dostojanstvo in druge temeljne èlovekove pravice, prometnim prekrškom ali kaznivim dejanjem zoper premoženje ali pravice intelektualne lastnine, pri èemer je za kaznivo dejanje predpisana najveè petletna zaporna kazen;
  • v skladu s kazenskim zakonikom se lahko kazenski postopek po uspešnem postopku mediacije zakljuèi ali pa se zniža kazen, pri èemer ni omejitve;
  • osumljenec je priznal krivdo pred vložitvijo obtožnice in se je strinjal, da bo povrnil škodo, ter jo je sposoben povrniti s sredstvi in v obsegu, ki so sprejemljivi za žrtev;
  • kazenski postopek se lahko opusti ob upoštevanju narave kaznivega dejanja, naèina, kako je bilo storjeno, in osebnih okolišèin toženca, ali èe obstaja utemeljen razlog, da sodišèe povraèilo s strani toženca oceni v okviru naložitve kazni.

Žrtev lahko v kateri koli fazi postopka vloži predlog za odreditev mediacije. Vendar se lahko postopek mediacije v isti zadevi odredi samo enkrat, zato se ne sme ponoviti, èe je bil iz kakršnega koli razloga neuspešno zakljuèen.

Mediator, ki je usposobljen za ta namen in je državni uslužbenec, je odgovoren za ustrezno izvedbo postopka mediacije. V postopku mediacije se lahko žrtev odloèi, da bodo njena sreèanja s tožencem potekala izkljuèno v navzoènosti mediatorja, v zvezi s tem pa mediator sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev osebne varnosti žrtve.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki doloèa moje pravice?

  • Zakon XIX iz leta 1998 o kazenskem postopku;
  • Zakon C iz leta 2012 o kazenskem zakoniku;
  • Zakon LXIV iz leta 1991 o razglasitvi Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, podpisane 20. novembra 1989 v New Yorku;
  • Zakon CXXXV iz leta 2005 o podpori žrtvam kaznivih dejanj in državnem nadomestilu;
  • Zakon LXXX iz leta 2003 o pravni pomoèi;
  • Zakon LXXXV iz leta 2001 o programu za zašèito oseb, ki sodelujejo v kazenskih postopkih in podpirajo sodno oblast;
  • Zakon CXXIII iz leta 2006 o dejavnostih mediacije, ki se uporabljajo v kazenskih zadevah;
  • Uredba št. 64/2015 ministra za notranje zadeve z dne 12. decembra 2015 o nalogah policije v zvezi s podporo žrtvam;
  • Vladna uredba št. 34/1999 z dne 26. februarja 1999 o pogojih za odreditev in pravilih za izvajanje osebne zašèite oseb, ki sodelujejo v kazenskih postopkih, in èlanov organov, ki vodijo postopke;
  • Skupna uredba št. 23/2003 ministra za notranje zadeve in ministra za pravosodje z dne 24. junija 2003 o podrobnih pravilih za preiskave, ki jih izvajajo preiskovalni organi pod nadzorom ministra za notranje zadeve, in pravilih o evidentiranju preiskovalnih ukrepov s sredstvi, ki niso zapisniki;
  • Uredba št. 25/2016 ministra za pravosodje z dne 23. decembra 2016 o državnem povraèilu dejanskih izdatkov toženca in zagovornika ter o plaèilih osebam, ki sodelujejo v kazenskih postopkih, in njihovih izdatkih;
  • Uredba št. 14/2008 ministra za pravosodje in kazenski pregon z dne 27. junija 2008 o povraèilih prièam;
  • Skupna uredba št. 21/2003 ministra za pravosodje, ministra za notranje zadeve in ministra za finance z dne 24. junija 2003 o predplaèilu stroškov kazenskih postopkov;
  • Uredba št. 2/2013 nacionalne policijske uprave z dne 31. januarja 2013 o nalogah policije v zvezi s podporo žrtvam.
Zadnja posodobitev: 15/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Kaznivo dejanje lahko prijavi katera koli oseba.

Kazniva dejanja se običajno prijavijo pri tožilcu ali preiskovalnemu organu:

  • osebno (pisno ali ustno) – ustne prijave zabeleži predstavnik organa, ki vas bo vprašal o elementih in okoliščinah kaznivega dejanja, storjenega zoper vas, o identiteti storilca ter o morebitnih dokazih, ki jih imate;
  • po telefonu – policija ima tudi brezplačno telefonsko linijo, imenovano „Phone Witness“ (Telefon za priče), prek katere lahko priče in žrtve anonimno prijavijo kazniva dejanja. Brezplačna telefonska številka je 0036 80555111, na njej pa sodelavci policijske uprave v Budimpešti 24 ur na dan sprejemajo prijave. Več informacij o telefonski liniji je na voljo v madžarščini na uradnem spletišču madžarske policije na naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.police.hu/en;
  • z vsemi drugimi komunikacijskimi sredstvi, tudi s klicem na telefonsko številko EU za klic v sili: 112.

Prijave lahko sprejmejo tudi drugi organi ali sodišča, ki jih morajo poslati preiskovalnemu organu. Če prijava zahteva takojšnje ukrepanje, jo je treba sprejeti.

Vse predložene prijave se takoj evidentirajo.

Kaznivo dejanje lahko prijavite anonimno, kar pomeni, da predložitev identifikacijskih ali kontaktnih podatkov ni obvezna. Vaša prijava mora vsebovati podrobne podatke o kaznivem dejanju. Organi ne zahtevajo uporabe posebnega obrazca za prijavo kaznivih dejanj.

Ni izrecnega roka za prijavo kaznivega dejanja, vendar bodo organi zavrnili vašo prijavo, če jo vložite po preteku določenega obdobja. To obdobje (tako imenovani zastaralni rok) običajno ustreza najvišji kazni za določeno kaznivo dejanje in traja vsaj pet let.

Za nekatera kazniva dejanja lahko vložite tudi zasebni predlog, ki je izjava, v kateri izrecno zahtevate, da je storilec kaznovan, in ki ga lahko vložite v 30 dneh po tem, ko ugotovite identiteto storilca.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Ovaditelj in žrtev, če ni vložila prijave, vendar je znana, sta obveščena o začetku preiskave.

Ovaditelja in civilnega tožnika je treba obvestiti o zavrnitvi prijave.

Sodišče odloči in vas obvesti o:

  • zavrnitvi vaše zahteve, da postanete nadomestni zasebni tožilec;
  • prekinitvi postopka, če preiskava, odrejena na podlagi vaše prijave, ki ste jo vložili kot zasebni tožilec, ni bila uspešna.

Med preiskavo vas lahko policija ali tožilec obvesti o:

  • preiskovalnih ukrepih;
  • imenovanju izvedenca v zadevi;
  • prepovedi približevanja, izdani storilcu.

Kot žrtev kaznivega dejanja imate več privilegijev, ki vam omogočajo pridobitev informacij o preiskavi:

  • lahko ste navzoči (vendar vaša navzočnost ni obvezna) na zaslišanju izvedencev, pri preiskavi prizorišča ali predmeta, dokaznih poskusih in v postopkih identifikacije osumljenca, o teh ukrepih pa vas morajo obvestiti, vendar se lahko takšno obvestilo opusti, če je to upravičeno zaradi nujnosti preiskovalnega ukrepa, in se mora opustiti, če drugače ni mogoče zagotoviti zaščite osebe, udeležene v postopku;
  • pregledate lahko zapisnike vseh preiskovalnih ukrepov, pri katerih ste lahko navzoči, druge dokumente pa lahko pregledate le, če to ni v nasprotju z interesi preiskave;
  • pri preiskovalnih ukrepih, pri katerih je vaša navzočnost obvezna ali dovoljena, vas lahko spremlja tudi vaš zastopnik, zagovornik in – če to ni v nasprotju z interesi postopka – polnoletna oseba, ki jo določite sami; če vas zaslišijo kot pričo, vas lahko poleg odvetnika, ki zastopa vaše interese, spremlja polnoletna oseba, ki jo določite sami;
  • imate pravico, da vas v zvezi s kaznivim dejanjem, ki vas zadeva, na zahtevo obvestijo o:
    • izpustitvi ali pobegu toženca iz pripora pred sojenjem;
    • pogojnem odpustu ali dokončni izpustitvi ali pobegu osebe, obsojene na zaporno kazen, in prekinitvi izvrševanja njene zaporne kazni;
    • odpustu ali pobegu osebe, obsojene na pripor, in prekinitvi izvrševanja pripora;
    • odpustu ali pobegu osebe na začasnem neprostovoljnem zdravljenju;
    • odpustu, odhodu brez dovoljenja in odhodu za prilagoditev osebe na neprostovoljnem zdravljenju;
    • v primeru izobraževanja za mlade storilce kaznivih dejanj vas obvestijo o začasnem ali dokončnem odpustu, nedovoljenem odhodu iz institucije in prekinitvi takega izobraževanja;
  • pridobite lahko kopije izvedenskih mnenj in dokumentov o preiskovalnih ukrepih, pri katerih ste lahko zakonito navzoči; druge kopije lahko pridobite le, če to ni v nasprotju z interesi preiskave, in šele po vašem pričanju kot priča; po zaključku postopka lahko na zahtevo dobite kopije vseh dokumentov, ki jih je pripravila policija ali tožilec;
  • po koncu preiskave lahko pregledate sodne spise, vložite prošnje in predložite pripombe.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Da.

V kazenskem postopku država v okviru pravne pomoči dodeli naslednjo pomoč:

  • osebno oprostitev plačila stroškov nadomestnih zasebnih tožilcev;
  • zastopanje s strani zakonitega zastopnika za oškodovance, zasebne tožilce, zasebne stranke in druge zainteresirane strani ter za nadomestne zasebne tožilce.

Do take pomoči ste upravičeni, če se za vas v skladu z določbami zakona o pravni pomoči šteje, da jo potrebujete, vendar se pravica do zastopanja s strani zakonitega zastopnika dodeli samo žrtvam, zasebnim tožilcem in drugim zainteresiranim osebam, ki zaradi zapletenosti zadeve, pomanjkanja strokovnega znanja ali drugih osebnih okoliščin potrebujejo tako zastopanje, ker sicer ne bi mogli učinkovito uveljavljati svojih procesnih pravic, če bi na sodišču nastopili osebno.

Prošnjo za pomoč lahko vložite pri službi za pravno pomoč, tako da izpolnite en izvod obrazca, predpisanega za ta namen, vložniki pa morajo priložiti dokumente in/ali uradna potrdila, ki dokazujejo upravičenost do pomoči, ali predložiti uradno kartico, ki dokazuje njihovo upravičenost do pomoči.

Prošnje za pomoč lahko pri službi za pravno pomoč vložite najpozneje v pravdni fazi kazenskega postopka pred veččlanskim zasedanjem sodišča za sprejetje dokončne odločbe.

Če vam služba za pravno pomoč dovoli uporabo pravne pomoči, si lahko izberete ponudnika pravne pomoči iz registra, zagotovljenega v ta namen.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Da.

Če v postopku sodelujete kot žrtev, zasebni tožilec, nadomestni zasebni tožilec ali civilni tožnik, vam bodo povrnjeni naslednji stroški, ki jih boste imeli vi ali vaši zastopniki:

  • potni stroški in stroški nastanitve;
  • stroški mnenja izvedenca, ki ste ga povabili s soglasjem tožilstva/sodišča;
  • stroški celotnega ali delnega video ali zvočnega posnetka postopka/stenografije;
  • stroški ene kopije spisa zadeve;
  • stroški komunikacije (po telefonu, faksu, pošti, drugo);
  • plačilo zastopnikom.

Vaše dejanske izdatke in dejanske izdatke vaših zastopnikov ter plačila zastopnikom vnaprej plačate sami, ne glede na vašo vlogo v postopku.

Stroški, nastali zaradi vašega sodelovanja v postopku kot priče (potni stroški, stroški nastanitve, stroški prehrane in stroški, povezani z izostankom z dela), bodo povrnjeni na vašo zahtevo.

Potni stroški: stroški, ki dejansko nastanejo v zvezi s potovanjem iz kraja prebivališča priče v kraj sodne obravnave in z vrnitvijo.

Stroški nastanitve: če se je zaslišanje priče začelo v času, ko bi se potovanje iz kraja prebivališča v kraj zaslišanja začelo v nočnih urah, bodo povrnjeni stroški komercialne nastanitve priče ali njene nastavitve v družinskem letovišču.

Stroški prehrane: priči bodo plačani, če je upravičena do povračila stroškov nastanitve ali če celotno potovanje iz kraja prebivališča v kraj zaslišanja in vrnitev ter zaslišanje skupaj trajajo več kot šest ur v enem dnevu.

Stroški, povezani z izostankom z dela: priča, ki ni upravičena do plačila za obdobje odsotnosti z dela zaradi zaslišanja, je upravičena do povračila 1,5 % najnižje pokojnine na uro za obdobje izostanka z dela, vključno s časom, ki ga porabi za potovanje.

Priča, ki je bila navzoča pri izvedenski preiskavi, mora dokazila o stroških poslati organu ali sodišču, ki je to preiskavo odredilo in ki bo po prejemu izvedenskega mnenja določilo znesek povračila.

Če kot civilni tožnik uveljavljate civilni zahtevek, bo sodišče tožencu odredilo plačilo vaših dejanskih izdatkov, dejanskih izdatkov vašega zastopnika in plačil zastopniku, če sodišče z razsodbo ugodi vašemu civilnemu zahtevku. Če zahtevku delno ugodi, bo moral toženec plačati sorazmerni znesek stroškov.

Če ste nadomestni zasebni tožilec, bo sodišče tožencu odredilo plačilo vaših dejanskih izdatkov, dejanskih izdatkov vašega zastopnika in plačil zastopniku, če je v vlogi tožilstva nadomestni zasebni tožilec in če sodišče toženca spozna za krivega.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Žrtev lahko v primerih, določenih z zakonom, vloži pritožbo, če je preiskovalni organ ali tožilstvo zavrnilo prijavo ali prekinilo preiskavo. V primeru zavrnitve prijave lahko žrtev preiskavo zahteva le, če je vložila prijavo.

Ugovor zoper odločitev o zavrnitvi prijave ali prekinitvi preiskave lahko vložite v osmih dneh od prejema obvestila o tej odločitvi. Če preiskovalni organ ali tožilstvo, ki je sprejelo odločitev, ugovoru ne ugodi, ga mora predložiti tožilcu, pooblaščenemu za njegovo presojo. Odločitev tega tožilca o ugovoru ne sme biti predmet nadaljnjih pravnih sredstev.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Sodišče po obvestilu o obtožnici določi datum sojenja in uredi vse potrebno za sojenje, sodne pozive in obvestila. Osebe, katerih navzočnost na sojenju je obvezna, so pozvane k udeležbi, obvestila pa se pošljejo osebam, katerih navzočnost na sojenju je dovoljena po zakonu.

Vrstni red dokaznih dejanj na sojenju določi sodišče. Postopek izvedbe dokazov se začne z zaslišanjem toženca, žrtev pa je običajno prva med pričami, ki se zaslišijo. Med zaslišanjem priče ne smejo biti navzoče nobene druge priče, ki še niso bile zaslišane. V primeru zaslišanja žrtve kot priče pa je dovoljeno odstopanje od tega pravila. Pravni zastopnik žrtve je lahko navzoč ves čas sojenja, da je lahko žrtev prek njega obveščena o vseh postopkih izvedbe dokazov, opravljenih v njeni odsotnosti.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Žrtev lahko po procesnem pravu v kazenskem postopku sodeluje v naslednjih štirih vlogah:

  • priča: oseba, ki ima morda informacije o dejstvu, ki ga je treba dokazati;
  • civilna stranka: žrtev, ki v kazenskem postopku uveljavlja civilni zahtevek (najpogosteje odškodninski zahtevek);
  • zasebni tožilec: v primeru nekaterih kaznivih dejanj, določenih z zakonom, lahko žrtev sama izvaja pregon kot zasebni tožilec;
  • nadomestni zasebni tožilec: v primeru nekaterih kaznivih dejanj, ki so sicer predmet kazenskega pregona, kot je določeno z zakonom, lahko žrtev nastopa kot tožilec.

Žrtev mora v primerih in s sredstvi, ki jih določa zakon, pričati ali drugače prispevati k postopku, če se to zdi potrebno za postopek izvedbe dokazov. Nasprotno pa se žrtev sama odloči, ali bo sodelovala kot civilna stranka, zasebni tožilec ali nadomestni zasebni tožilec.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Žrtev ima v vseh fazah kazenskega postopka pravico:

  1. do navzočnosti pri procesnih dejanjih in do pregleda dokumentov, ki jo zadevajo, med postopkom (razen če zakon ne določa drugače);
  2. do vložitve predlogov in ugovorov v vseh fazah postopka;
  3. da ji sodišče, tožilec in preiskovalni organ zagotovijo informacije o njenih pravicah in obveznostih med kazenskim postopkom;
  4. do vložitve vloge za pravno sredstvo v primerih, določenih z zakonom;
  5. da jo v zvezi s kaznivim dejanjem, ki jo zadeva, na njeno zahtevo obveščajo o izpustitvi ali pobegu pridržanega toženca ali toženca, ki je bil obsojen na zaporno kazen ali je na neprostovoljnem zdravljenju.

Žrtev mora v primerih in s sredstvi, ki jih določa zakon, pričati ali drugače prispevati k postopku, če preiskovalni organ, tožilstvo ali sodišče meni, da je to potrebno za postopek izvedbe dokazov. To pomeni predvsem izpolnitev obveznosti pričanja, v zvezi s katero obstajajo izjeme, ki vključujejo primere, v katerih žrtev sploh ne sme biti zaslišana kot priča (npr. zaradi varovanja poklicne zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko ali varovanja skrivnosti, zaupane duhovniku), in primere, v katerih lahko žrtev zavrne pričanje (npr. sorodnik toženca ali žrtve, ki bi lahko obremenile sebe ali svoje sorodnike).

Žrtev lahko v kazenskem postopku sodeluje kot civilna stranka in lahko že ob prijavi kaznivega dejanja navede, da namerava uveljavljati civilni zahtevek (običajno odškodninski zahtevek). Za uveljavljanje civilnega zahtevka ni treba plačati taks. V tem primeru sodišče v enem kazenskem postopku odloči o kazenski odgovornosti toženca in o civilnem zahtevku, kar je ugodno za civilno stranko, saj ji ni treba začeti pravdnega postopka. Civilna stranka lahko med kazenskim postopkom vloži predlog za zaseg premoženja toženca, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bo poplačilo terjatve onemogočeno.

V primeru kaznivih dejanj, opredeljenih z zakonom (napad, vdor v zasebnost, kršitev tajnosti korespondence, razžalitev, obrekovanje in nespoštovanje), lahko žrtev sodeluje kot zasebni tožilec. Žrtev mora zgoraj navedena kazniva dejanja prijaviti v 30 dneh od trenutka, ko je izvedela identiteto storilca. V prijavi mora navesti vse dokaze o kaznivem dejanju in izrecno izjaviti, ali zahteva, da se toženec kaznuje.

Kaznivo dejanje je mogoče sodišču prijaviti ustno ali pisno. Sodišče bo odredilo preiskavo, če identiteta, osebni podatki ali kraj prebivališča toženca niso znani ali če je treba ugotoviti lokacijo dokaznih sredstev. Postopek bo prekinilo, če med preiskavo ni bilo mogoče ugotoviti identitete storilca.

Sodišče bo določilo osebno zaslišanje, na katerem si bo prizadevalo doseči spravo med žrtvijo in tožencem. Če je poskus sprave uspešen, bo sodišče prekinilo postopek, sicer pa se bo postopek nadaljeval z javnim sojenjem.

Če žrtev umakne ali opusti obtožbo, bo postopek prekinjen. Podobne posledice veljajo, če se žrtev ne udeleži osebnega zaslišanja ali sojenja in če vnaprej ne zagotovi utemeljenega razloga za odsotnost ali če žrtve ni bilo mogoče povabiti, ker ni prijavila spremembe naslova.

Zasebni tožilec ima vse pravice, ki jih vključuje zastopanje tožilstva, vključno s pravicami, ki jih lahko uveljavlja med postopkom, in pravico do pravnega sredstva zoper odločbe sodišča.

Ko so izčrpane vse možnosti za pravno sredstvo, ki so na voljo med preiskavo, lahko žrtev v nekaterih primerih opravlja funkcijo nadomestnega zasebnega tožilca in se na sodišču sama zastopa v takih primerih. Med drugim lahko sodelujete kot nadomestni zasebni tožilec, če je bila prijava kaznivega dejanja zavrnjena ali če je bila preiskava prekinjena zaradi dejstva, da dejanje ni bilo kazensko dejanje, ali če obstajajo razlogi za izključitev kaznivosti (npr. prisila, napaka, zakonita samoobramba ali neposredna nevarnost). Če je mogoče v posameznem primeru po zakonu sodelovati kot nadomestni zasebni tožilec, bo tožilec, ki odloča o ugovoru, žrtev posebej obvestil o tem.

Če je ugovor zavrnjen zaradi zavrnitve prijave ali prekinitve preiskave, lahko žrtev v uradnih prostorih tožilstva pregleda dokumente, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, storjeno zoper njo. Žrtev, ki deluje kot nadomestni zasebni tožilec, lahko pri tožilstvu prve stopnje, ki je obravnavalo zadevo, v 60 dneh od zavrnitve njenega ugovora vloži predlog za pregon. Pravno zastopanje (s strani odvetnika) nadomestnega zasebnega tožilca je obvezno. Sodišče odloči o sprejemljivosti predloga za pregon.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Žrtev ima pravico do zaslišanja med kazenskim postopkom. V skladu s pravnimi določbami žrtev nima samo obveznosti sodelovati v postopku izvedbe dokazov, ampak je tudi upravičena do sodelovanja v njem po lastni presoji. Žrtev lahko priča in dokaze predloži tudi drugače (npr. s predložitvijo dokumentarnih dokazil organu). V vseh fazah postopka lahko vloži predloge in ugovore. Žrtev se običajno zasliši prva med pričami.

Po tožilčevem govoru v imenu tožilstva lahko ima žrtev nagovor in navede, ali zahteva ugotovitev kazenske odgovornosti in kaznovanje toženca. Civilna stranka lahko da izjavo v zvezi s civilnim zahtevkom, ki ga namerava uveljavljati.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Priča, povabljena na sojenje, se lahko pred sojenjem obrne na uslužbenca sodišča za podporo pričam, ki ji bo zagotovil ustrezne informacije. Uslužbenec sodišča za podporo pričam je sodni uradnik, ki pričam zagotavlja informacije o pričanju in spodbuja njihovo udeležbo na pričanju. Podpora pričam ne vključuje informacij o zadevi in ne sme vplivati na priče.

V kazenskem postopku ima žrtev pravico prejeti informacije o svojih pravicah in obveznostih ter o zadevi, biti navzoča pri procesnih dejanjih, razen če zakon ne določa drugače, in pregledati dokumente o kaznivem dejanju, storjenem zoper njo, po koncu preiskave pa prejeti kopije teh dokumentov.

Žrtev je treba obvestiti o obtožnici in o vseh odločbah, ki jo zadevajo, vključno s končno odločbo.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Žrtev ima pravico pregledati dokumente o kaznivem dejanju, storjenem zoper njo, in dobiti kopije teh dokumentov kadar koli po koncu preiskave.

Sodišče mora zagotoviti pravico do vpogleda v dokumente, in sicer tako, da se prepreči nepotrebno razkritje zaupnih podatkov. Vendar se lahko izdaja kopij dokumentov omeji le na podlagi človekovega dostojanstva, osebnostnih pravic in pravice do spoštovanja.

Zadnja posodobitev: 15/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Žrtev se lahko pritoži zoper odločitev, če je nadomestni zasebni tožilec, zasebni tožilec ali civilna stranka ali če odločitev vsebuje določbo, ki dovoljuje pritožbe. Civilna stranka lahko vloži pritožbo zoper določbo, s katero je odločeno o vsebini civilnopravnega zahtevka. Če je v odločitev vključena katera koli druga določba v zvezi z žrtvijo, se lahko žrtev pritoži zoper take določbe.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Če je bila vložena pritožba zoper obsodbo na prvi ali drugi stopnji, je žrtev lahko navzoča v postopku in na javni seji sodišča druge ali tretje stopnje, ima pravico dostopa do dokumentov, ki so predloženi med postopkom, vlaga lahko predloge in ugovore ter poda svojo izjavo na sodišču po tem, ko je državni tožilec podal svoje argumente.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Kar zadeva podporo žrtvam, je odgovor na to vprašanje v pristojnosti namestnika državnega sekretarja za pravosodje in zakonodajo na področju zasebnega prava na ministrstvu za pravosodje ter namestnika državnega sekretarja za upravljanje metodologije pravosodja na ministrstvu za pravosodje, v zvezi z zaščito žrtev pa spada v okvir pristojnosti ministrstva za notranje zadeve.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Sodišče mora žrtvi vročiti sodbo, ki vsebuje informacije o vsebini obsodbe, in sicer o naravi, vrsti, obsegu in vsebini kazni ali ukrepov, naloženih obtožencu.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Žrtev ali, v primeru njene smrti, oseba, ki uveljavlja njene pravice, ima pravico, da jo v zvezi s kaznivim dejanjem, ki jo zadeva, na zahtevo obvestijo o:

(a) izpustu ali pobegu pridržane osebe iz pripora;

(b) pogojnem odpustu, odpustu s prestajanja kazni ali pobegu in prekinitvi izvrševanja zaporne kazni osebe, obsojene na zaporno kazen;

(c) odpustu ali pobegu osebe, ki je obsojena na kazen odvzema prostosti, in prekinitvi izvrševanja odvzema prostosti;

(d) odpustu ali pobegu osebe, ki je na začasnem neprostovoljnem zdravljenju;

(e) odpustu, nedovoljenem odhodu in odhodu za prilagoditev osebe na neprostovoljnem zdravljenju ter

(f) v zvezi z izobraževanjem mladih storilcev kaznivih dejanj, o začasnem ali dokončnem odpustu, nedovoljenem odhodu iz institucije in prekinitvi izobraževanja za mlade storilce.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Zavod za prestajanje zaporne kazni določi zadnji dan prestajanja zaporne kazni in poskrbi, da bo obsojenec na ta dan odpuščen. Če zavod za prestajanje zaporne kazni vloži predlog za pogojni odpust obsojenca, kazenski sodnik izvede narok, o katerem žrtev ni obveščena in na katerem ne sme sodelovati. Žrtev ne sme podati izjave ali vložiti pritožbe zoper odločitev sodišča v zvezi s pogojnim odpustom.

Zadnja posodobitev: 15/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, z odškodninskim zahtevkom, z vstopom v postopek)?

Zlasti v kazenskem postopku lahko žrtev uveljavlja svoj odškodninski zahtevek, ki je posledica dejanja, ki je predmet obtožbe, kot civilni tožnik. V tem primeru se postopek, ki se izvaja kot del kazenskega postopka za uveljavitev civilnopravnega zahtevka, imenuje vstop v postopek. Civilnopravni zahtevki se lahko uveljavljajo tudi z drugimi pravnimi sredstvi. Dejstvo, da žrtev ni ukrepala kot civilni tožnik, ne izključuje možnosti uveljavljanja zahtevka. Pod pogoji iz zakonika o civilnem postopku lahko civilnopravni zahtevek namesto žrtve uveljavlja tudi državni tožilec.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Postopek izvršbe se lahko začne v 30 dneh po izteku roka za izpolnitev obveznosti, ki ga je določilo sodišče. V zvezi s tem bo sodišče izdalo spis o izvršbi na podlagi dela odločbe v kazenskem postopku, ki se nanaša na civilnopravni zahtevek.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Država vam ne more izplačati predplačila. Vendar če je bilo zoper vas storjeno naklepno nasilno kaznivo dejanje in ste bili zaradi tega fizično poškodovani, zaradi česar imate zdravstvene težave, ste lahko upravičeni do državnega nadomestila. Državno nadomestilo je neodvisno od civilnopravnega zahtevka, vendar boste morali v primerih, ko bi izgubo ali škodo povrnili iz drugih virov (npr. prek sodišča ali zavarovalnice) v treh letih po datumu dokončnosti vsebinske odločbe o vaši prošnji za nadomestilo, nadomestilo, ki ga je plačala država, vrniti.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Do nadomestila od države ste upravičeni, če je bilo zoper vas storjeno naklepno nasilno kaznivo dejanje, ki je povzročilo resno škodo vaši telesni celovitosti in zdravju.

Do nadomestila od države ste lahko upravičeni tudi, če ste bližnji sorodnik ali vzdrževana oseba take žrtve ali če ste plačali za pogreb pokojne žrtve.

Do nadomestila od države so upravičene samo žrtve, ki ga potrebujejo zaradi svojega finančnega stanja ali pod drugimi pogoji, določeni z zakonom.

Zahtevek za nadomestilo od države lahko vložite pri kateri koli službi za podporo žrtvam (okrožni vladni urad). Pri odločanju o vašem zahtevku bo organ preveril vzročno zvezo med zneskom odškodnine in kaznivim dejanjem.

Zahtevki za nadomestilo se lahko običajno vložijo v treh mesecih od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, najvišje nadomestilo v letu 2017 pa znaša 1 599 105 HUF.

Ali sem upravičen do nadomestila, če storilec ni bil obsojen?

Če je vaša kazenska prijava zavrnjena, se preiskava zaključi ali je obtoženec oproščen iz razlogov izključitve odgovornosti ali protipravnosti, določenih z zakonom (in sicer: mladoletnost, huda duševna nezmožnost, prisila, grožnja, zmota, zakonita samoobramba, skrajna sila ali ukaz nadrejenega), ste upravičeni do državnega nadomestila.

Državno nadomestilo je neodvisno od civilnopravnega zahtevka, vendar boste morali v primerih, ko bi izgubo ali škodo povrnili iz drugih virov (npr. prek sodišča ali zavarovalnice) v treh letih po datumu dokončnosti vsebinske odločbe o vaši prošnji za nadomestilo, nadomestilo, ki ga je plačala država, vrniti.

Če civilnopravni zahtevek uveljavljate zunaj kazenskega postopka, potem bosta vprašanji kazenske odgovornosti in odškodnine postali ločeno, kar pomeni, da lahko postopka privedeta do sodb z različno vsebino.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom?

Kot žrtev kaznivega dejanja ali prekrška ste lahko upravičeni do takojšnje denarne pomoči za odpravo kriznih razmer, ki jih v zelo kratkem obdobju povzroči kaznivo dejanje ali prekršek. Zahtevek lahko vložite pri službi za podporo žrtvam (pri okrožnem vladnem uradu), pogoj za prejem nadomestila pa je prijava kaznivega dejanja policiji. O izplačilih takojšnje denarne pomoči se odloča na podlagi načela pravičnosti, žrtvam pa se lahko izplača, ne da bi se presojalo o tem, ali to pomoč potrebujejo. Vendar je treba med postopkom ugotoviti, ali osebne okoliščine žrtve, ki so posledica kaznivega dejanja, upravičujejo tovrstno denarno pomoč. Takojšnja denarna pomoč ni odškodnina in ni namenjena za nadomestilo ali ublažitev škode, ki jo je povzročilo kaznivo dejanje. Zagotovi se lahko za kritje stroškov prehrane, nastanitve, potovanj, oblačil ter zdravstvenih in pogrebnih stroškov žrtve. Znesek takojšne denarne pomoči se določi na podlagi položaja žrtve, ki je posledica kaznivega dejanja, in trajanja obdobja, v katerem žrtev ne more sama rešiti svojih finančnih težav. V letu 2017 najvišja pomoč znaša 106 607 HUF.

Zadnja posodobitev: 15/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Če sem žrtev kaznivega dejanja, na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Če postanete žrtev kaznivega dejanja, ga lahko prijavite na najbližji policijski postaji ali kličete številki za klic v sili 107 ali 112.

Osebje državne službe za pomoč žrtvam in službe za pravno pomoč vam lahko pomaga na najbližjem okrožnem vladnem uradu. Osebje brezplačne telefonske številke za žrtve (Áldozatsegítő Vonal) (+36 80225225) zagotavlja takojšnjo pomoč na Madžarskem prek telefona 24 ur na dan.

Nacionalna telefonska služba za informacije za osebe v stiski (Országos Kríziskezelő és Információs Telefonszolgálat, OKIT, Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.ncsszi.hu/national-institute-for-family_-youth-and-population-policy) zagotavlja pomoč zlasti žrtvam nasilja v družini in med sorodniki, zlorabe otrok, prostitucije in trgovine z ljudmi prek telefonske številke +36 80205520.

Telefonske linije za podporo žrtvam

  • Policija: 107
  • Splošna številka za klic v sili: 112
  • Telefonska priča (Telefontanú): +36 80555111 (prek te številke lahko anonimno prijavite kazniva dejanja)
  • Številka za žrtve (Áldozatsegítő Vonal): +36 80225225 (brezplačna telefonska številka, ki jo je na Madžarskem mogoče poklicati 24 ur na dan)
  • Nacionalna telefonska služba za informacije za osebe v stiski (Országos Kríziskezelő és Információs Telefonszolgálat) +36-80205520
  • Nevladna organizacija NANE, združenje za pravice žensk (Nők a Nőkért Együtt az Erőszak Ellen Egyesület):
    • +36 80505101 (telefonska številka za pomoč zlorabljenim ženskam in otrokom; brezplačno se lahko pokliče tudi z mobilnega telefona, in sicer ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 18. in 22. uro);
    • +36 40603006 (za žrtve spolnega nasilja, pokliče se lahko ob petkih med 10. in 14. uro po lokalnih tarifah)
  • Združenje patent (Patent Egyesület): +36 702525254 (brezplačne telefonske storitve pravne pomoči v zvezi z bistvenimi pravnimi in psihološkimi vprašanji za ženske, ki živijo v nasilnem razmerju; kliče se lahko ob sredah med 16. in 18. uro)

Ali je podpora žrtvam brezplačna?

Postopki za podporo žrtvam so dostopni brezplačno in brez pristojbin. Če ne govorite madžarsko ali če bi morali za komuniciranje zaradi invalidnosti uporabljati tolmača za znakovni jezik, bo stroške prevajanja in tolmačenja krila država.

Kakšne oblike podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Služba za pomoč žrtvam (Áldozatsegítő Szolgálat)

  • vas obvešča o vaših pravicah, obveznostih in možnostih,
  • zagotavlja informacije o storitvah socialnega varstva, zdravstvenih storitvah in pravicah iz zdravstvenega zavarovanja,
  • zagotavlja takojšnjo denarno pomoč (v petih dneh od dneva, ko je bilo storjeno zadevno kaznivo dejanje),
  • zagotavlja čustveno podporo (po potrebi tudi psihološko pomoč),
  • zagotavlja pravno svetovanje in praktično pomoč v preprostih zadevah,
  • potrdi vaš status žrtve
  • poleg navedenega lahko hudo poškodovane osebe in svojci smrtnih žrtev nasilnih kaznivih dejanj zaprosijo za nadomestilo od države.

Nacionalna telefonska služba za informacije za osebe v stiski (Országos Kríziskezelő és Információs Telefonszolgálat)

  • zagotavlja takojšnjo pomoč za državljane (zlasti za ženske in otroke), ki so zaradi zlorabe zelo hudem položaju,
  • osebam, ki po posvetovanju potrebujejo pomoč, zagotavlja takojšnjo varno nastanitev v varnih zatočiščih. Ta nastanitev bo zagotovljena v kriznih domovih, kjer se nastanitev zagotavlja 30 dni, vendar se lahko v upravičenih primerih podaljša za dodatnih 30 dni. Nastanitev je brezplačna, oskrba pa vključuje pomoč strokovnjakov iz kriznega doma pri iskanju varne, dolgoročne rešitve težave in njihov stik z družinskim pomočnikom zadevne službe za družinsko podporo in socialne službe za otroke.

Služba za pravno pomoč (Jogi Segítségnyújtó Szolgálat)

  • zagotavlja pravno svetovanje v primerih, ko je dejanski stan zadeve razmeroma enostaven,
  • in, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji,
  1. brezplačno ali pod ugodno zagotavlja zunajsodne storitve (svetovanje, urejanje dokumentov),
  2. zagotavlja zastopanje v sodnem postopku prek zakonitega zastopnika in v predkazenskem postopku (ko zadevo preiskuje preiskovalni organ ali tožilec). Če je omogočeno zastopanje prek zakonitega zastopnika, dejansko pravno storitev zagotavljajo odvetniki in odvetniške pisarne, ki so v pogodbenem razmerju s službo za pravno pomoč.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Obrnete se lahko predvsem na naslednje nevladne organizacije:

Dobrodelno združenje beli prstan (Fehér Gyűrű Közhasznú Egyesület):

  • osebna nega po kaznivem dejanju,
  • brezplačna pravna pomoč,
  • brezplačna mediacija,
  • brezplačna psihološka pomoč,
  • finančna podpora tistim, ki jo potrebujejo (samo če je kaznivo dejanje prijavljeno policiji),
  • pomoč pri postopkih pred drugimi organi,
  • posredovanje pri podpori, ki jo zagotavljajo druge organizacije in institucije.

Nevladna organizacija NANE, združenje za pravice žensk (Nők a Nőkért Együtt az Erőszak Ellen Egyesület):

  • zagotavljanje informacij,
  • takojšnja praktična pomoč tistim, ki so v težavah (npr. namestitev v zavetišča za ženske, obveščanje organov, svetovanje glede ukrepov in možnosti),
  • skupinska srečanja,
  • pravna pomoč (po potrebi pravno svetovanje).

Nevladna organizacija Reševalna služba ESZTER (ESZTER Alapítvány és Ambulancia):

  • psihološka pomoč,
  • pravna pomoč.

Združenje patent (Patent Egyesület):

  • informacije in nasveti,
  • zagotavljanje posvetovanj s psihologom ali socialnim delavcem,
  • zagotavljanje pravne pomoči zlorabljenim ženskam ter žrtvam nasilja in diskriminacije na podlagi spola.

Fundacija anonimna pot (Névtelen Utak Alapítvány):

  • varna nastanitev,
  • rehabilitacija
  • ponovna vključitev.
Zadnja posodobitev: 15/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Malta

Za žrtev kaznivega dejanja veljate, če ste v dogodku, ki se po nacionalnem pravu šteje za kaznivo dejanje, utrpeli škodo, npr. če ste bili poškodovani ali je bilo poškodovano ali ukradeno vaše premoženje itd. Kot žrtev kaznivega dejanja imate po zakonu zagotovljene nekatere individualne pravice, ki jih lahko uveljavljate pred sodnim postopkom (glavno obravnavo), med njim in po njem.

Kazenski postopek na Malti se začne s preiskavo kaznivega dejanja. Preiskavo opravi policija ali preiskovalni sodnik, kar je odvisno od kaznivega dejanja.

Manj huda kazniva dejanja (kazniva dejanja, ki se kaznujejo z globo ali zaporno kaznijo, krajšo od šestih mesecev) preiskuje policist. Če je dovolj dokazov zoper storilca, policist zadevo predloži magistratnemu sodišču v obravnavo in na sodišču prevzame vlogo tožilca. Sodnik med glavno obravnavo preuči dokaze in domnevnega storilca obsodi ali oprosti. Če je storilec obsojen, isti sodnik določi tudi kazen.

Vsa druga kazniva dejanja preiskujejo preiskovalni sodniki. Če je dovolj dokazov zoper storilca, preiskovalni sodnik predloži zadevo magistratnemu sodišču. Magistratno sodišče preuči dokaze in če so ti zadostni, predloži zadevo glavnemu državnemu tožilcu. Ta pa zadevo predloži kazenskemu sodišču v obravnavo. Med glavno obravnavo storilca pred sodnikom in poroto kazenskopravno preganja državni tožilec. O krivdi storilca odloči porota. Če je storilec spoznan za krivega, sodnik določi kazen.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 20/02/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom prejel od organov (npr. policije, državnega tožilca) po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo?

Od prvega stika s policijo se vam morajo zagotoviti naslednje informacije:

  1. o vrsti pomoči, ki jo lahko dobite, in o tem, kdo vam jo lahko zagotovi;
  2. o postopku za prijavo kaznivega dejanja in vlogi žrtve v povezanih postopkih;
  3. o tem, kako in pod kakšnimi pogoji lahko pridobite zaščito;
  4. o tem, kako in pod kakšnimi pogoji lahko zaprosite za pravno svetovanje, pravno pomoč ali drugo vrsto svetovanja;
  5. o tem, kako in pod kakšnimi pogoji lahko zahtevate odškodnino;
  6. o tem, kako in pod kakšnimi pogoji ste upravičeni do tolmačenja in prevajanja;
  7. če prebivate v državi članici, ki ni država, v kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje, o vseh ukrepih, postopkih ali posebnih ureditvah, ki so na voljo za zaščito vaših interesov na Malti;
  8. o postopkih, ki so na voljo za vložitev pritožbe, kadar policija krši pravice, ki jih imate kot žrtev;
  9. o kontaktnih podatkih osebe, s katero lahko komunicirate o svoji zadevi;
  10. o storitvah poravnalne pravičnosti, ki so na voljo;

o tem, kako in pod katerimi pogoji se vam lahko povrnejo stroški, ki ste jih imeli zaradi sodelovanja v kazenskem postopku.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če živite na Malti in ste žrtev kaznivega dejanja, storjenega v drugi državi članici, imate pravico kaznivo dejanje prijaviti malteški policiji. Po prijavi kaznivega dejanja mora malteška policija prijavo nemudoma poslati pristojnemu organu države članice, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, razen če sama začne postopek.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ko prijavite kaznivo dejanje, vam mora policija dati pisno potrdilo o prijavi, v katerem so navedeni osnovni podatki o zadevnem kaznivem dejanju. Poleg tega imate pravico, da na zahtevo prejmete informacije o naslednjem:

  1. vsaki odločitvi, da se preiskava ne nadaljuje ali da se v celoti ustavi ali da se ne sprejmejo ukrepi zoper storilca;
  2. času in kraju kazenskega postopka ter naravi obtožb zoper storilca;
  3. kakršni koli pravnomočni obsodbi v postopku;
  4. stanju kazenskega postopka;
  5. izpustitvi ali pobegu storilca iz pripora in o kakršnem koli ukrepu, sprejetem za vašo zaščito v primeru izpustitve ali pobega storilca.

V primerih iz točk a in c vam morajo biti predstavljeni razlogi za zadevno odločitev ali povzetek teh razlogov.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Policija mora zagotoviti, da lahko razumete in da vas lahko razumejo. Če ne razumete ali govorite malteško ali angleško, imate pravico do tolmačenja in prevajanja v jezik, ki ga razumete.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Komunikacija mora potekati v enostavnem in dostopnem jeziku, pri čemer se morajo upoštevati vaše osebne značilnosti, vključno z morebitno invalidnostjo, ki bi lahko vplivala na vašo zmožnost razumeti ali biti razumljen. Poleg tega imate pravico, da vas ob prvem stiku s policijo spremlja oseba, ki jo sami izberete, če zaradi učinka kaznivega dejanja potrebujete pomoč, da bi razumeli ali da bi vas razumeli. Kadar je žrtev invalidna ali mladoletna oseba, policija vedno zaprosi za pomoč socialnih delavcev agencije Appoġġ (Aġenzija Appoġġ), po potrebi pa lahko zaprosi tudi za pomoč drugih strokovnjakov s področja.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam? Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Ob vašem prvem stiku s policijo vam bo ta zagotovila informacije o vrsti podpore, ki jo lahko prejmete, in o tem, kdo vam jo lahko zagotovi, vključno z medicinsko podporo, psihološko podporo in celo nadomestno nastanitvijo. Poleg tega vas mora policija nemudoma napotiti na službe za podporo žrtvam.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Storitve podpore so zaupne.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Te storitve lahko uporabljate, še preden ste kaznivo dejanje uradno prijavili.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Policija mora nemudoma poskrbeti za vašo varnost, če se po prvi oceni pokaže, da ste v nevarnosti. Če policija ugotovi, da je storilec nevarna oseba, ga lahko aretira ter zadevo kot nujno predloži sodišču in mu predlaga, naj odredi storilčev pripor.

Policista, pristojnega za vašo zadevo, lahko tudi prosite, naj vas vključi v program za zaščito prič. Izjaviti boste morali, da boste na sodni obravnavi pričali proti storilcu. Če je policist prepričan, da so vaše pričanje ali drugi dokazi, ki jih imate, pomembni za zadevo, bo generalnemu državnemu tožilcu predlagal, naj vas vključi v program za zaščito prič. V program so lahko vključeni tudi vaši družinski člani in drugi sorodniki. Program običajno zajema ukrepe, ki zagotavljajo vašo osebno varnost in/ali zaščito vašega premoženja.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Policija.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Da, to bo ocenila policija.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Če se med postopkom izkaže, da še vedno obstaja nevarnost, lahko policija sodišču predlaga, naj izda odredbo o zaščiti za vas in vašo družino.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

V primeru nasilja v družini so žrtve nameščene v posebne varne hiše.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Če ste mladoletna oseba, lahko kaznivo dejanje namesto vas prijavi vaš starš ali skrbnik.

Če ste mladoletna oseba in vas vaši starši ali skrbnik ne morejo zastopati zaradi navzkrižja interesov ali če nimate spremstva ali ste ločeni od svoje družine, sodišče po uradni dolžnosti imenuje zagovornika otroka ali odvetnika za pravno pomoč, ki zastopa vaše interese.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Štejete se za žrtev in imate iste pravice kot žrtev kaznivega dejanja.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Lahko prijavite kaznivo dejanje namesto žrtve, če ste žrtvin zakonec, starš, otrok ali sorojenec ali njen skrbnik.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji? Ali bom v času mediacije na varnem?

Mediacija med žrtvijo in storilcem bo na voljo med kazenskim postopkom, če storilec prizna kaznivo dejanje ali je spoznan za krivega. V primeru priznanja ali obsodilne sodbe obstajajo različni načini za dostop do mediacije prek sodišč (Qrati tal-Ġustizzja). Dostop do mediacije se lahko zagotovi tako, da tožilec in/ali zagovornik in/ali uradnik za pogojni odpust pri sodišču vloži predlog za izvedbo mediacije, tako da se lahko zadeva predloži v mediacijo.

Če sodišče ugodi predlogu, se zadeva predloži odboru za mediacijo med žrtvijo in storilcem (v nadaljnjem besedilu: odbor) v okviru oddelka za pogojne odpuste. Navedeni odbor po preučitvi vseh ustreznih informacij odloči, ali je zadeva primerna za mediacijo ali ne. Če odbor odloči, da se mediacija lahko izvede, se zadeva dodeli mediatorju. Mediator stopi v stik z žrtvijo in storilcem ter se sestane z vsakim posebej z namenom, da organizira tretje srečanje, ki se ga bosta udeležili obe stranki. Za nadaljevanje mediacije mora mediator zagotoviti, da bosta obe stranki imeli koristi od postopka in da ni tveganja za sekundarno viktimizacijo.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Vaše pravice so določene v zakonu o žrtvah kaznivih dejanj (Att dwar il-Vittmi tal-Kriminalità) – Povezava se odpre v novem oknupoglavje 539 Zakonodaje Malte.

V zvezi z mediacijo se uporablja zakon o poravnalni pravičnosti (Att dwar il-Ġustizzja Riparatriċi) – Povezava se odpre v novem oknupoglavje 516 Zakonodaje Malte.

Zadnja posodobitev: 20/02/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Če ste bili žrtev kaznivega dejanja, ga lahko prijavite policiji. V vašem imenu lahko to storijo vaš zakonec, starši, otroci, sorojenci ali skrbnik. Policijo lahko obvestite tudi, če ste izvedeli za kaznivo dejanje, čeprav niste žrtev zadevnega kaznivega dejanja.

Kaznivo dejanje lahko prijavite ustno na najbližji policijski postaji ali s klicem na številko za klice v sili 112 v zadevah, v katerih je potrebna takojšnja pomoč, ali tako da prijavo vložite na policijski postaji ali pošljete po pošti. Če se odločite poslati pisno prijavo, jo lahko sestavite sami ali za pomoč zaprosite odvetnika. Za vložitev prijave ni predpisanega obrazca. Običajno se prijava sestavi v angleščini ali malteščini, če pa ne razumete ali govorite nobenega od teh jezikov, imate pravico, da prijavo podate v jeziku, ki ga razumete, ali s pomočjo tolmača. Navesti morate svoje osebne podatke. Anonimne prijave so načeloma dopustne, vendar bo policija preiskavo na podlagi takšne prijave začela le, če gre za zelo hudo kaznivo dejanje.

Za prijavo kaznivega dejanja ni predpisanega roka. Vendar zakon določa, da po preteku določenega obdobja od storitve kaznivega dejanja storilca ni več mogoče kazenskopravno preganjati. To obdobje je odvisno od narave kaznivega dejanja in traja od treh mesecev za najmilejša kazniva dejanja (npr. ustna razžalitev) do 20 let za posebno huda kazniva dejanja (npr. umor). Po tem obdobju lahko kaznivo dejanje še vedno prijavite, vendar ga policija ne bo preiskovala. Tudi če bo izvedla preiskavo, bo sodišče storilca oprostilo.

Pri nekaterih manjših prekrških morate pri policiji vložiti posebno ovadbo, in sicer v primerih, v katerih policija brez take ovadbe ne sme začeti preiskave. Ovadbe se običajno, vendar ne nujno, podajo v pisni obliki. Pri sestavi ovadbe vam lahko pomaga odvetnik. Vaša ovadba mora vključevati: vaše osebne podatke (ime, naslov, številko osebne izkaznice), informacije o storilcu, opis dogodka in seznam prič, za katere želite, da jih policija zasliši, vključno z njihovimi naslovi. Priporočljivo je tudi, da se vključi sklicevanje na zakonsko določbo, ki jo je po vašem mnenju storilec kršil, vendar to ni obvezno.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Ob prijavi kaznivega dejanja boste prejeli referenčno številko. To številko lahko uporabite, da preverite, kako napreduje vaša zadeva. V praksi lahko to preverite tudi z datumom, na katerega ste vložili prijavo. Informacije o preiskavi lahko dobite tako, da se zglasite na policijski postaji, ali po telefonu.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Žrtve kaznivih dejanj so upravičene do pravne pomoči.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Da, lahko zahtevate povračilo nastalih stroškov.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če se policija po preiskavi kaznivega dejanja odloči, da bo zadevo zaključila, ne da bi jo predložila sodišču, se lahko kot žrtev zoper to odločitev pritožite pri magistratnem sodišču (Qorti tal-Maġistrati). Magistratno sodišče vas bo pozvalo, da pod prisego potrdite informacije, ki ste jih navedli v prijavi, in izjavite, da ste pripravljeni pričati na sodišču. Plačati boste morali tudi znesek, ki ga sodišče določi kot jamstvo, da je vaša namera kazenskopravnega pregona storilca resna. Magistratno sodišče bo preučilo dokaze in če bo ugotovilo, da so zadostni, bo policiji odredilo, naj nadaljuje postopek.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

V postopku lahko sodelujete kot civilna stranka. Da bi se v postopek vključili kot civilna stranka, morate pri sodišču vložiti vlogo. Sodišče bo preučilo vašo vlogo in odločilo, ali lahko postanete civilna stranka. Kot civilna stranka se lahko udeležite vseh sodnih obravnav, tudi tistih, ki so zaprte za javnost, in tudi če boste pričali v postopku.

Kakšna je moja uradna vloga v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Lahko ste priča ali civilna stranka, kot je bilo pojasnjeno zgoraj.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Vaše pravice in obveznosti med sojenjem pred kazenskim sodiščem so odvisne od sodišča, ki obravnava vašo zadevo:

  • če vašo zadevo kazensko preganja policist pred magistratnim sodiščem, imate skoraj enake pravice kot toženec: vi in vaš odvetnik lahko predložite dokaze, navzkrižno zaslišite priče (tako da vprašanja postavljate prek policista, pristojnega za kazenski pregon) itd.;
  • če vašo zadevo kazensko preganja generalni državni tožilec, namestnik generalnega državnega tožilca ali državni tožilec pred kazenskim sodiščem, se lahko obravnave udeležite in argumente v zvezi z obsodbo predstavite samo, če je porota storilca spoznala za krivega.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Med kazenskim postopkom boste verjetno povabljeni k pričanju, saj bo sodišče želelo slišati vašo izpovedbo kot žrtve kaznivega dejanja.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Imeli boste pravico do seznanjenosti o poteku sojenja in do obveščenosti o končni obsodbi.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Kot civilna stranka boste imeli dostop do sodnih aktov in dokumentov.

Zadnja posodobitev: 20/02/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko pritožim zoper sodbo?

Sojenje na sodišču se zaključi s sprejetjem sodne odločbe o obsodbi ali oprostitvi obtoženca. Če je obtoženec spoznan za krivega, mu bo sodnik odredil kazen. V skladu z malteškim pravom se zoper obsodbo/oprostitev oziroma kazen lahko pritožita le obtoženec in generalni tožilec na kazenskem pritožbenem sodišču.

Če pa je bila vložena pritožba in ste v sodnem postopku na prvi stopnji uveljavljali premoženjskopravni zahtevek, bo lahko vaš odvetnik proučil vse relevantne dokumente v zvezi s pritožbenim postopkom.

Kakšne pravice imam po izreku sodbe?

Ko postane sodba sodišča pravnomočna, imate pravico prejeti kopijo sodne odločbe. Če sodišče odredi zaporno kazen za storilca kaznivega dejanja, imate pravico biti obveščeni, ko je storilec kaznivega dejanja odpuščen ali če pobegne.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Pravico do podpore ali zaščite imate po koncu kazenskega postopka, med sojenjem in za ustrezno dolgo obdobje.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec kaznivega dejanja obsojen?

Izročena vam bo kopija pravnomočne sodbe.

Ali bom obveščen, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Da, v obeh primerih.

Ali bom imel kakšno vlogo pri odločitvah glede njegovega odpusta ali pogojnega odpusta? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Pri takih odločitvah ne boste vpleteni, boste pa o njih obveščeni.

Zadnja posodobitev: 20/02/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (npr. v sodnem postopku, s civilno tožbo, z odškodninskim zahtevkom)?

Pravni postopek za uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja je vložitev civilne odškodninske tožbe zoper storilca, razen če je kazensko sodišče že odredilo, da mora storilec plačati odškodnino žrtvi.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Če je sodišče že izdalo odločbo o plačilu odškodnine, imate pravico izvršiti odločbo na enak način, kot če bi civilno sodišče ugodilo vašemu zahtevku. Zato lahko tudi zahtevate izdajo naloga za zaseg ali sklepa o rubežu.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Če storilec ne plača odškodnine, lahko država žrtvi izplača predplačilo pod nekaterimi pogoji, ki jih določi generalni tožilec.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Da, odškodnino lahko zahtevate v okviru odškodninske sheme za poškodbe zaradi kaznivih dejanj.

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justiceservices.gov.mt/DownloadDocument.aspx?app=lom&itemid=8983&l=2

Elektronski obrazec je na voljo na: Povezava se odpre v novem oknuhttps://eforms.gov.mt/pdfforms.aspx?fid=pjd010m

Ali sem upravičen do odškodnine, če storilec ni bil obsojen?

Do odškodnine ste lahko upravičeni tudi, če storilec ni bil obsojen ali če ni znan.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom?

V izjemnih primerih ste lahko upravičeni do izrednega plačila, medtem ko čakate na pravnomočno odločbo o odškodninskem zahtevku.

Zadnja posodobitev: 20/02/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Sem žrtev kaznivega dejanja. S kom lahko stopim v stik za podporo in pomoč?

Policija
spletno mesto: Povezava se odpre v novem oknuhttps://pulizija.gov.mt/en/Pages/Home.aspx

Nacionalna agencija za socialno pomoč otrokom in družinam v stiski Appoġġ
spletno mesto: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fsws.gov.mt/en/appogg/Pages/welcome-appogg.aspx

Ministrstvo za pravosodje – pomoč pri uveljavljanju odškodnin za poškodbe zaradi kaznivih dejanj
kontaktni podatki:
e-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfo.justicedepartment@gov.mt
telefon: +356 25674330
naslov: 21, Triq l-Arċisqof, Valletta VLT1443

Malteška agencija za pravno pomoč
spletno mesto: Povezava se odpre v novem oknuhttps://mjcl.gov.mt/en/LegalAidMalta/Pages/home.aspx

Posebna telefonska linija za podporo žrtvam

podporna linija 179

Ali je podpora žrtvam brezplačna?

Da, podpora žrtvam je brezplačna.

Kakšno podporo lahko prejmem od državnih služb ali organov?

Pravico imate prejeti podporne storitve, ki zajemajo naslednje:

  1. informacije, svetovanje in podporo v zvezi s pravicami žrtev, vključno z dostopom do odškodninske sheme za poškodbe zaradi kaznivih dejanj, ter informacije o vaši vlogi v kazenskem postopku, vključno s pripravo na udeležbo v kazenskem postopku;
  2. informacije o morebitni ustrezni podporni storitvi, ki je na voljo, ali neposredno napotitev nanjo;
  3. čustveno, in če je na voljo, psihološko podporo;
  4. svetovanje v zvezi s finančnimi in praktičnimi vprašanji;
  5. svetovanje v zvezi s tveganjem in preprečevanjem sekundarne ali ponovne viktimizacije, ustrahovanja in povračilnih ukrepov.

Kakšno podporo lahko prejmem od nevladnih organizacij?

Victim Support Malta vam lahko ponudi čustveno podporo za premagovanje travme, ki vam jo je povzročilo kaznivo dejanje, ter zagotovi pravne informacije o kazenskih postopkih, ki so pomembne za žrtve kaznivih dejanj, in praktično pomoč, kot je pomoč pri komunikaciji s policijo.
spletno mesto: Povezava se odpre v novem oknuhttp://victimsupport.org.mt/
Povezava se odpre v novem oknuSt Jeanne Antide Foundation

Zadnja posodobitev: 20/02/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Avstrija

Šteje se, da ste žrtev kaznivega dejanja, če ste utrpeli škodo ali če so bili vaši pravni interesi, ki so zaščiteni s kazenskim pravom, kako drugače oškodovani, npr. če ste bili poškodovani ali če je bila vaša lastnina poškodovana ali ukradena in je to dejanje kaznivo v skladu z avstrijsko zakonodajo. Kot žrtvi kaznivega dejanja vam zakonodaja zagotavlja nekatere individualne pravice pred sodnim postopkom, med njim in po njem.

V Avstriji se kazenski postopek začne takoj, ko kriminalistična policija (Kriminalpolizei) ali državno tožilstvo (Staatsanwaltschaft) začne preiskavo na podlagi začetnega suma. Ko so te preiskave zaključene, se lahko državni tožilec odloči, da zaključi postopek, odredi alternativne ukrepe v zvezi s kaznivim ravnanjem ali pri sodišču vloži obtožnico. Nekatera kazniva dejanja se preganjajo samo na zahtevo žrtve, ki mora v takem primeru sama vložiti zasebno tožbo (Privatanklagedelikt). V takih primerih se preiskava ne izvede.

Na glavni obravnavi sodišče izvede dokaze. Glede na težo kaznivega dejanja zadeve obravnava

  • sodnik posameznik ali
  • senat sodnikov, ki je glede na zadevno kaznivo dejanje sestavljen iz enega ali dveh poklicnih sodnikov in dveh sodnikov porotnikov, ki odločajo o krivdi obtoženca in o višini kazni, ali
  • porotno sodišče, ki je sestavljeno iz treh poklicnih sodnikov in osmih sodnikov porotnikov. Porotniki odločajo o krivdi obtoženca, odločitev o višini kazni pa sprejmejo porotniki skupaj s tremi poklicnimi sodniki.

Kot žrtev imate lahko zelo pomembno vlogo v kazenskem postopku in tudi različne pravice. Kot žrtev kaznivega dejanja lahko v postopku sodelujete brez posebnega pravnega statusa. Kot zasebni udeleženec, subsidiarni tožilec ali zasebni tožilec imate dodatne pravice in možnosti.

Za več informacij kliknite spodnje povezave:

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 06/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo (tj. policija, državni tožilec)?

Pred prijavo kaznivega dejanja lahko informacije o svojih pravicah pridobite na spletišču Zveznega ministrstva za pravosodje (Bundesministerium für Justiz) (Povezava se odpre v novem oknutukaj) in na telefonski liniji za žrtve (Opfernotruf) ali spletišču te telefonske linije (0800 112 112 ali Povezava se odpre v novem oknutukaj).

Kot žrtev kaznivega dejanja ste upravičeni, da od organov prejmete informacije o svojih pravicah. Načeloma bi bilo treba te informacije zagotoviti na začetku preiskave. Če ste upravičeni do storitev za pomoč žrtvam, ki jih opravlja organizacija za podporo žrtvam, boste o tem obveščeni pred vašim prvim narokom. Vabilo na narok bo vsebovalo tudi informacije o teh storitvah podpore in naslove zadevnih organizacij za podporo žrtvam. Poleg tega boste obveščeni o pravici, da vas spremlja oseba, ki ji zaupate.

Če ste žrtev kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali nasilja v družini ali ste mladoletna oseba, ste obravnavani kot posebej ranljiva žrtev. To pomeni, da so vam dodeljene dodatne pravice; pred narokom in pričanjem morate biti zlasti obveščeni, da:

  • vas bo zaslišala oseba istega spola, kadar je to mogoče;
  • lahko zavrnete odgovor na vprašanja v zvezi s podrobnostmi kaznivega dejanja, npr. v primeru kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, če menite, da so vprašanja nerazumna. Vendar boste mogoče morali nanje odgovoriti, če je vaše pričanje zlasti pomembno za predmet postopka;
  • imate med preiskavo in sojenjem pravico do obzirne obravnave;
  • lahko zahtevate izključitev javnosti iz naroka;
  • boste obveščeni, če storilec pobegne ali je odpuščen iz pridržanja;
  • vas na naroku lahko spremlja oseba, ki ji zaupate.

Nadaljnje informacije so vam na voljo v brošurah, ki jih pripravijo organizacije za podporo žrtvam in ki vam jih zagotovi policija. Lahko se tudi odločite, da boste upoštevali informacije o svojih pravicah, ki so vam bile predložene ustno.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ zagotavlja, da imajo žrtve v vseh državah članicah EU primerljive pravice. Te pravice veljajo ne glede na državljanstvo žrtve.

Da bi se olajšala prijava kaznivih dejanj, kadar je kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici EU, tožilec posreduje kazenske ovadbe v zvezi s tem kaznivim dejanjem, ki so vložene v državi prebivanja žrtve, pristojnemu organu v drugi državi članici.

Žrtev ima med kazenskim postopkom tudi pravico do brezplačnih prevajalskih storitev.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Kot žrtev kaznivega dejanja morate nemudoma prejeti informacije o svojih pravicah. Te informacije vključujejo:

  • vaše pravice med kazenskim postopkom;
  • kontaktne podatke organizacij za podporo žrtvam in informacije o njihovih storitvah;
  • možnost, da od storilca zahtevate nadomestilo;
  • možnost, da zaprosite za državno nadomestilo;

Če ste upravičeni do storitev za pomoč žrtvam, ki jih opravlja organizacija za podporo žrtvam, boste o tem obveščeni pred prvim narokom. Vabilo na narok bo vsebovalo tudi informacije o teh storitvah podpore in naslove zadevnih organizacij za podporo žrtvam. Poleg tega boste obveščeni o pravici, da vas spremlja oseba, ki ji zaupate. Nadaljnje informacije so vam na voljo v letakih, ki jih pripravijo organizacije za podporo žrtvam in jih zagotovi policija. Lahko se tudi odločite, da boste upoštevali informacije, ki so vam bile predložene ustno.

Če je bila kršena vaša spolna nedotakljivost, imate pravico, da pred narokom in pričanjem prejmete informacije o naslednjih pravicah:

  • pravici, da vas zasliši oseba istega spola, kadar je to mogoče;
  • pravici, da zavrnete odgovor na vprašanja v zvezi s podrobnostmi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, če menite, da so vprašanja nerazumna. Vendar boste mogoče morali nanje odgovoriti, če je vaše pričanje zlasti pomembno za predmet postopka;
  • pravici do obzirne obravnave med preiskavo in sojenjem;
  • pravici, da zahtevate izključitev javnosti iz naroka.

Po prijavi kaznivega dejanja boste prejeli pisno potrdilo o prijavi, ki bo vključevalo referenčno številko. Če pokličete pristojno policijsko postajo in navedete to referenčno številko, lahko govorite s policistom, odgovornim za vaš primer. Policijsko referenčno številko lahko uporabite tudi, če se želite obrniti na državnega tožilca, ki obravnava vaš primer.

Državno tožilstvo vas bo obveščalo o pomembnih dogodkih med postopkom. Obveščeni boste na primer, če se bodo organi odločili, da ne bodo nadaljevali kazenskega pregona, ali če proučujejo možnost, da bi namesto običajnega kazenskega postopa sprejeli druge ukrepe. Imate tudi pravico do pregleda spisov.

Sodišče vas bo obvestilo o času in kraju naroka, če ste te informacije predhodno zahtevali ali če v postopku sodelujete kot civilni tožnik.

Če ste žrtev nasilja v družini, ste bili zaradi namernega kaznivega dejanja izpostavljeni nasilju ali nevarni grožnji, je bila kršena vaša spolna nedotakljivost, je bila s storitvijo zadevnega kaznivega dejanja izkoriščena vaša osebna odvisnost ali če ste zlasti ranljivi, vas bodo organi samodejno obvestili o morebitni odpustitvi ali pobegu storilca iz pridržanja pred sojenjem. V drugih primerih boste o tem obveščeni, če ste tako predhodno zahtevali. Informacije, ki jih zagotovi policija ali državni tožilec, morajo vključevati ustrezno utemeljitev odpustitve in pojasnilo, ali so bili storilcu namesto pridržanja naloženi manj strogi ukrepi.

Prav tako boste na zahtevo nemudoma obveščeni, če bo storilec pobegnil ali bo odpuščen iz zapora, in o prvi priložnosti, ko bo storilec lahko zapustil pripor brez nadzora. Obveščeni boste tudi o prijetju pobeglega storilca. Če so storilcu ob njegovi odpustitvi naloženi pogoji, katerih namen je zaščititi žrtev, boste obveščeni tudi o teh pogojih.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Če vaše znanje nemškega jezika ni zadostno, imate pravico do brezplačnih storitev tolmačenja. Te storitve vam bodo na voljo med zaslišanjem in narokom. Pravico imate tudi do pisnega prevoda pomembnih delov spisa.

Storitve za pomoč žrtvam vključujejo prevajalsko podporo in jih financira Zvezno ministrstvo za pravosodje.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Pravna navodila morajo vedno biti zagotovljena in zaslišanja izvedena razumljivo. Zato mora organ svoja navodila in vprašanja prilagoditi žrtvinim potrebam in zmožnostim. Po predložitvi navodil boste vprašani, ali ste vse razumeli.

Če vaše znanje nemškega jezika ni zadostno, imate pravico do brezplačnih storitev tolmačenja. Te storitve vam bodo na voljo med zaslišanjem in narokom. Pravico imate tudi do pisnega prevoda pomembnih delov spisa.

Gluhim in nemim žrtvam je treba zagotoviti pomoč tolmača znakovnega jezika. Po potrebi vam bo omogočeno tudi komuniciranje v pisni ali drugi ustrezni obliki.

Pri oceni, ali bi bilo treba žrtev obravnavati kot posebej ranljivo, tj. status, ki zagotavlja posebne pravice, se upoštevajo vse okvare. Te okvare se lahko poravnajo s pravico do pravne pomoči.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Obrnete se lahko na organizacijo za podporo žrtvam. Na voljo so posebne organizacije za žrtve nasilja v družini in zalezovanja, žrtve trgovine z ljudmi in mladoletne žrtve. Za pomoč žrtvam pri navezovanju stika z ustrezno organizacijo je bila vzpostavljena telefonska linija za žrtve, ki jo financira Zvezno ministrstvo za pravosodje (0800 112 112 in Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.opfer-notruf.at/) in ki 24 ur na dan zagotavlja brezplačno podporo.

Nekatere žrtve imajo pravico do pomoči služb za podporo žrtvam.

Če ste žrtev nasilja v družini ali zalezovanja, vam bodo podporo zagotovile specializirane organizacije, na primer intervencijski center za nasilje v družini (Interventionsstelle gegen Gewalt in der Familie) ali centri za zaščito pred nasiljem (Gewaltschutzzentren). Če policija izda prepoved približevanja, so informacije o tem posredovane lokalnemu intervencijskemu centru za nasilje v družini ali lokalnemu centru za zaščito pred nasiljem. Uslužbenci teh organizacij bodo navezali stik z vami in vam ponudili podporo, pri čemer bodo pripravili tudi varnostni načrt ter vam zagotovili pravno svetovanje (zlasti v zvezi z vložitvijo vloge za začasno odredbo) in psihosocialno podporo.

Lahko se obrnete tudi neposredno na intervencijski center ali na enega od centrov za zaščito pred nasiljem. Ni vam treba čakati, dokler policija ne ukrepa ali dokler ne prijavite kaznivega dejanja.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Če ste žrtev nasilja v družini ali zalezovanja, vam bodo podporo zagotovile specializirane organizacije, na primer intervencijski center za nasilje v družini (Interventionsstelle gegen Gewalt in der Familie) ali centri za zaščito pred nasiljem (Gewaltschutzzentren). Če policija izda prepoved približevanja, so informacije o tem posredovane lokalnemu intervencijskemu centru za nasilje v družini ali lokalnemu centru za zaščito pred nasiljem. Uslužbenci teh organizacij bodo navezali stik z vami in vam ponudili podporo, pri čemer bodo pripravili tudi varnostni načrt ter vam zagotovili pravno svetovanje (zlasti v zvezi z vložitvijo vloge za začasno odredbo) in psihosocialno podporo.

V vseh drugih primerih se sami obrnite na ustrezno organizacijo za podporo žrtvam.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Kot žrtev imate različne pravice, ki vam zagotavljajo, da bo vaša zasebnost čim bolj zaščitena kljub načeloma javni naravi sodnega postopka.

Pravico imate na primer, da za prejem storitev navedete naslov, ki se razlikuje od vašega dejanskega domačega naslova. Sodišče vam mora kot priči zagotoviti tudi, da vaše osebne okoliščine ne bodo razkrite.

Prepovedani so objava vsebine spisov, televizijska ali radijska snemanja ali prenosi in snemanje videov ali fotografiranje med narokom.

Javnost je lahko izključena iz sojenja, če je to potrebno za zaščito zasebnosti žrtev in prič.

Če ste žrtev kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, imate pravico, da zavrnete odgovor na vprašanja v zvezi z določenimi podrobnostmi kaznivega dejanja, razen če so te podrobnosti bistvene za postopek. V izjemnih primerih je mogoče celo anonimno pričanje, če bi razkritje vaše identitete resno ogrozilo vas ali druge. Priče lahko za pričanje pred sodiščem tudi spremenijo svoj videz, tako da jih ni mogoče prepoznati (vendar morajo biti njihovi obrazni izrazi še vedno jasno vidni).

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Za dostop do pomoči služb za podporo žrtvam vam ni treba prijaviti kaznivega dejanja. To pomeni, da se lahko na organizacijo za podporo žrtvam obrnete pred prijavo kaznivega dejanja. Ta organizacija vam po potrebi lahko pomaga pri prijavi kaznivega dejanja.

Storitve telefonske linije za žrtve (+0800 112 112) lahko prav tako uporabljate ne glede na to, ali ste kaznivo dejanje prijavili.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Na voljo so različne vrste zaščite prič, ki zagotavljajo različne ravni zaščite, odvisno od nevarnosti, ki ji je priča izpostavljena. Zaščita prič, ki jo zagotavlja na primer varnostna policija, vključuje preventivne in zaščitne elemente, kot so večje število patrulj, varovanje prič ali namestitev v objektu za zaščito prič. Najcelovitejša oblika zaščite je vključitev v program za zaščito prič.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Varnostni organi so odgovorni za zagotavljanje osebne zaščite prič in žrtev.

Organizacije za podporo žrtvam nudijo podporo in svetovanje. Na voljo so posebne organizacije za žrtve nasilja v družini in zalezovanja, žrtve trgovine z ljudmi in mladoletne žrtve. Za pomoč žrtvam pri navezovanju stika z ustrezno organizacijo je bila vzpostavljena telefonska linija za žrtve, ki jo financira Zvezno ministrstvo za pravosodje (0800 112 112 in Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.opfer-notruf.at/) in ki 24 ur na dan zagotavlja brezplačno podporo.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Če so med postopkom ugotovljene nove okoliščine (npr. na podlagi informacij, ki jih zagotovi organizacija za podporo žrtvam), mora državni tožilec ali sodišče zabeležiti novo oceno in dejansko dodeliti pravice, povezane z vašim statusom posebno ranljive osebe.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Kriminalistična policija, državni tožilec in sodišče morajo ustrezno upoštevati pravice, interese in ranljivost žrtev. Vsi organi, vpleteni v kazenski postopek, morajo med postopkom spoštovati osebno dostojanstvo žrtev in njihov interes za zaščito njihove zasebnosti. Ta splošna obveznost zaščite interesov žrtve vključuje tudi preprečevanje, da bi žrtev zaradi samega kazenskega postopka utrpela kakršno koli škodo. To zagotavljajo tudi posebne pravice žrtve, na primer do obzirne obravnave ali izključitve javnosti iz sojenja, ter prepoved razkrivanja fotografij in osebnih podatkov žrtve.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in nasilja v družini ter vse žrtve, ki so mladoletne osebe, se obravnavajo kot posebno ranljive.

Tudi vse druge žrtve lahko pridobijo ta status glede na svojo starost, psihološko stanje, zdravje ter naravo in posebne okoliščine kaznivega dejanja.

Poleg pravic, ki jih imajo vse žrtve, imajo posebno ranljive žrtve tudi pravico, da jih med preiskavo zasliši oseba istega spola, kadar je to mogoče. Lahko zavrnejo odgovor na vprašanja v zvezi s podrobnostmi kaznivega dejanja, če menijo, da je navajanje teh podrobnosti nerazumno, ali odgovor na vprašanja o zelo osebnih okoliščinah. Posebno ranljivim žrtvam se med preiskavo in sojenjem na njihovo zahtevo odobri obzirna obravnava. Lahko zahtevajo tudi izključitev javnosti iz sojenja. Posebno ranljive žrtve lahko na naroku vedno spremlja oseba, ki ji zaupajo.

Če je storilec odpuščen ali pobegne iz pridržanja ali pripora pred sojenjem, je treba posebno ranljive žrtve nemudoma obvestiti o tem. Prav tako so na zahtevo obveščene, če storilec pobegne ali je odpuščen iz zapora, in o prvi priložnosti, ko storilec lahko zapusti pripor brez nadzora.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Žrtve, ki so mladoletne osebe, se vedno obravnavajo kot posebno ranljive.

Med preiskavo imajo pravico, da jih zasliši oseba istega spola, kadar je to mogoče. Lahko zavrnejo odgovor na vprašanja v zvezi s podrobnostmi kaznivega dejanja, če menijo, da je navajanje teh podrobnosti nerazumno, ali odgovor na vprašanja v zvezi z zelo osebnimi okoliščinami. Posebno ranljivim žrtvam se med preiskavo in sojenjem na njihovo zahtevo odobri obzirna obravnava. Mladoletnim osebam, katerih spolna nedotakljivost je bila kršena, je treba vedno zagotoviti obzirno obravnavo. Lahko zahtevajo tudi izključitev javnosti iz sojenja. Na naroku jih lahko spremlja oseba, ki ji zaupajo.

Če je storilec odpuščen ali pobegne iz pridržanja ali pripora pred sojenjem, je treba posebno ranljive žrtve nemudoma obvestiti o tem. Prav tako so na zahtevo obveščene, če storilec pobegne ali je odpuščen iz zapora, in o prvi priložnosti, ko storilec lahko zapusti pripor brez nadzora.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je bil v kaznivem dejanju ubit vaš zakonec ali registrirani partner, življenjski partner, otroci, starši ali stari starši, vnuki, sestra, brat ali druga, od vas odvisna oseba, ste upravičeni do pomoči služb za podporo žrtvam. Enako velja, če je zaradi kaznivega dejanja umrl kak drug sorodnik in ste bili priča kaznivemu dejanju.

Če je zaradi kaznivega dejanja umrla oseba, od katere ste bili odvisni po zakonu, ste lahko upravičeni do podpore v skladu z zakonom o nadomestilu žrtvam. O teh zahtevkih za pomoč odloča zvezni urad za socialne zadeve in invalidne osebe (Bundesamt für Soziales und Behindertenwesen).

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je bil vaš zakonec ali registrirani partner, življenjski partner, otroci, starši ali stari starši, vnuki, sestra, brat ali druga, od vas odvisna oseba žrtev nasilja, nevarne grožnje ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ste upravičeni do pomoči služb za podporo žrtvam.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji? Ali bom med mediacijo na varnem?

Policija, državni tožilec ali sodnik morajo upoštevati vaše interese in vas obveščati o poteku postopka, tudi o kakršnih koli alternativnih ukrepih, ki so namesto običajnega kazenskega postopka sprejeti v primeru mladoletne osebe ali manj resnih kaznivih dejanj. Če državni tožilec proučuje možnost uvedbe teh alternativnih ukrepov, vam mora dati priložnost, da izrazite mnenje, če je to nujno za zaščito vaših pravic in interesov, zlasti vaše pravice do nadomestila.

Državni tožilec lahko zaprosi usposobljene mediatorje iz zadevnih organizacij za mediacijo med storilci in žrtvami. Mediacija se lahko začne izvajati le z vašim soglasjem, razen če so vaši razlogi za zavrnitev mediacije nesprejemljivi v okviru kazenskega postopka. Vaše soglasje ni potrebno, če je storilec mlajši od 18 let.

Če želite, lahko sodelujete v postopku mediacije. Vaši interesi se bodo upoštevali. Povabljeni boste k predložitvi izjave, če je to potrebno za zaščito vaših interesov, zlasti vaše pravice do nadomestila.

Pravico imate, da vas med postopkom mediacije spremlja oseba, ki ji zaupate. Čim prej morate biti obveščeni o svojih pravicah in ustreznih organizacijah za podporo žrtvam.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Pravice žrtev v kazenskem postopku ureja zakonik o kazenskem postopku (Strafprozessordnung (StPO)). Brezplačen dostop do tega zakonika in vseh drugih zakonov je na voljo prek Povezava se odpre v novem oknupravnega informacijskega sistema Republike Avstrije.

Zadnja posodobitev: 06/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Če ste žrtev kaznivega dejanja, ga lahko prijavite na kateri koli policijski postaji ali pri državnem tožilcu.

Prijavo lahko vložite v ustni ali pisni obliki, pri čemer je potreben vaš podpis. Prijavo lahko vloži tudi tretja oseba. Čeprav ni obvezno, je priporočljivo, da v prijavi navedete svoje zadevne osebne podatke, tudi naslov, na katerem je mogoče z vami navezati stik, in osebne podatke tretje osebe, ki je prijavila kaznivo dejanje.

Poleg tega je priporočljivo, da predložite kakršne koli dokaze in informacije, ki jih mogoče imate o osumljencu. To bo olajšalo preiskavo.

Policija evidentira informacije, ki ste jih predložili, tako da izpolni uradni obrazec (običajno računalniško podprt). Od tega trenutka je vaša prijava kaznivega dejanja del spisa.

Kaznivo dejanje lahko prijavite na kateri koli policijski postaji ali neposredno pri državnem tožilcu.

Prijavo lahko vložite v nemškem jeziku ali v enem od uradnih regionalnih jezikov.

Če vaše znanje nemškega ali drugega uradnega jezika ni zadostno, imate pravico do pomoči tolmača.

Pri nekaterih kaznivih dejanjih (npr. nasilnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost) imate ob prijavi kaznivega dejanja pravico do pomoči organizacije za podporo žrtvam.

Za prijavo kaznivega dejanja ni posebnega roka. Vendar lahko policija, državni tožilec ali sodišče po določenem zakonsko predpisanem časovnem obdobju zavrne proučitev zadeve. To časovno obdobje se razlikuje glede na vrsto zadevnega kaznivega dejanja (zastaralni roki).

Organi morajo začeti preiskavo, ko so obveščeni o domnevnem kaznivem dejanju (izjema: kazniva dejanja, ki so predmet zasebnega kazenskega pregona).

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Po prijavi kaznivega dejanja boste prejeli pisno potrdilo o prijavi, ki bo vključevalo referenčno številko. Če pozneje navežete stik s pristojno policijsko postajo in navedete to referenčno številko, lahko govorite s policistom, odgovornim za vaš primer.

Če vložite pisno prijavo na policiji ali pri državnem tožilcu, jih morate vprašati o referenčni številki. Organizacije za podporo žrtvam vam bodo pomagale ugotoviti pravilno referenčno številko.

Imate pravico do pregleda spisov. Dostop se vam lahko zavrne ali prepove le, če bi pregled spisov lahko ogrozil preiskavo ali vplival na vaše pričanje.

Državno tožilstvo vas bo obveščalo o pomembnih dogodkih med postopkom. Obveščeni boste na primer, če se bodo organi odločili, da ne bodo nadaljevali kazenskega pregona, ali če proučujejo možnost, da bi namesto običajnega kazenskega postopka sprejeli druge ukrepe.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Pri odnosih z organi kazenskega pregona vas lahko podpira in zastopa odvetnik, član organizacije za podporo žrtvam ali druga ustrezna oseba.

Če imate pravico do pravne podpore, vam bodo odvetniki v sodelovanju s specializirano organizacijo za podporo žrtvam brezplačno pomagali pri uveljavljanju vaših pravic med postopkom. Pravico do te pomoči imate, če ste bili zaradi namernega kaznivega dejanja izpostavljeni nasilju ali nevarni grožnji, če je bila kršena vaša spolna nedotakljivost ali je bila s storitvijo zadevnega kaznivega dejanja izkoriščena vaša osebna odvisnost. Pomoč vam je na voljo tudi, če ste ožji sorodnik osebe, ki je morda umrla zaradi kaznivega dejanja, ali ste sorodnik in ste bili priča kaznivemu dejanju. Pomoč je nujna za zaščito pravic žrtve, zagotovi pa jo organizacija za podporo žrtvam.

Če nimate pravice do pomoči služb za podporo žrtvam in v postopku sodelujete kot civilni tožnik, lahko pri sodišču vložite prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Če sodišče odloči, da je pravno zastopanje nujno (zlasti da bi se preprečil poznejši tožbeni zahtevek), in s svojimi prihodki ne morete kriti stroškov pravnega zastopnika, ne da bi ogrozili svojega preživetja, bo vaša prošnja odobrena.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Stroški prevoza do državnega tožilstva, sodišča ali kraja naroka vam bodo povrnjeni in prejeli boste nadomestilo za izgubljeni čas, če ste zaradi tega utrpeli finančno izgubo. Če ste priča ter morate prenočiti in zajtrkovati, kositi ali večerjati na določenem kraju, vam bodo stroški nastanitve povrnjeni do določenega zneska. Zahtevek za to plačilo morate vložiti v 14 dneh.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če državni tožilec ustavi postopek, morate biti o tem obveščeni. V 14 dneh od prejema obvestila lahko od državnega tožilca zahtevate, da pojasni svojo odločitev. Lahko tudi vložite zahtevek za nadaljevanje postopka, če:

  • je bil zakon kršen ali nepravilno uporabljen;
  • obstajajo resni pomisleki glede resničnosti dejstev, na katerih temelji odločitev o ustavitvi postopka, ali
  • so na voljo nova dejstva ali dokazi, ki utemeljujejo nadaljevanje.

Zahtevek morate vložiti v 14 dneh od prejema obvestila o odločitvi državnega tožilca, da bo ustavil postopek, ali o razlogih za tako ustavitev postopka. Če v navedenem obdobju ne prejmete teh informacij, se rok podaljša na tri mesece od sprejetja odločitve. Zahtevek za nadaljevanje postopka je treba nasloviti na državnega tožilca.

Če državni tožilec meni, da je zahtevek dobro utemeljen, bo nadaljeval postopek. Če se ne strinja z zahtevkom, mora napisati odgovor in ga skupaj s spisom predložiti sodišču, ki bo sprejelo odločitev o vašem zahtevku. Če sodišče odobri zahtevek, mora državni tožilec nadaljevati postopek. V nasprotnem primeru je zahtevek zavrnjen.

Če se državni tožilec odloči, da bo namesto običajnega kazenskega postopka sprejel druge ukrepe, se ne morete pritožiti zoper to odločitev.

Če ste vložili tožbo in državni tožilec zatem zaključi zadevo, imate v določenih okoliščinah pravico, da nadaljujete tožbo v vlogi subsidiarnega tožilca. V tem primeru v postopku že sodelujete kot civilni tožnik. Status subsidiarnega tožilca potem pridobite z izjavo, da boste nadaljevali tožbo.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Kot žrtev imate pravico do sodelovanja v sodnem postopku. Na sodišče boste povabljeni le, če bo potrebno vaše pričanje. Žrtev se mora na povabilo sodišča odzvati le, če je povabljena kot priča.

Če boste uporabljali storitve za pomoč žrtvam, bo organizacija za podporo žrtvam, ki opravlja te storitve, obveščena o datumih narokov.

Če ste pričali v okviru navzkrižnega zaslišanja med preiskavo, boste o datumu sojenja obveščeni le, če ste tako zahtevali. Če ste civilni tožnik, subsidiarni tožilec ali zasebni tožilec, boste ustrezno obveščeni o določenih datumih narokov. Ne glede na to, ali je sojenje javno, imate kot žrtev pravico, da se ga udeležite in da vas spremlja oseba, ki ji zaupate – odvetnik, član organizacije za podporo žrtvam ali druga oseba. Pravico imate do predložitve vprašanj toženi stranki, pričam in strokovnjakom ter do uveljavljanja svoje pravice do nadomestila.

Če ste civilni tožnik, se vam naroka ni treba udeležiti. Če ste zasebni tožilec in se naroka ne udeležite, bo sodišče neizpodbitno domnevalo, da vas obsodba ne zanima več, in bo zadevo zaključilo.

Če ne govorite nemškega jezika (ali drugega uradnega jezika), imate na naroku pravico do brezplačnega tolmačenja.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Žrtev ste, če izpolnjujete ustrezne zakonske zahteve. Status žrtve imajo naslednje osebe:

  • osebe, ki so mogoče bile izpostavljene nasilju ali nevarni grožnji zaradi namernega kaznivega dejanja, katerih spolna nedotakljivost in samoodločba sta bili mogoče kršeni ali katerih osebna odvisnost je bila mogoče izkoriščena s storitvijo zadevnega kaznivega dejanja;
  • zakonec, registrirani partner, življenjski partner, ožji sorodniki, brat ali sestra in drugi vzdrževani družinski člani osebe, ki je mogoče umrla zaradi kaznivega dejanja, ali drugi sorodniki, ki so bili priča kaznivemu dejanju, in
  • katera koli druga oseba, ki je utrpela škodo zaradi kaznivega dejanja ali katere pravni interesi, kot so zaščiteni s kazenskim pravom, so bili mogoče kako drugače ogroženi.

Priča ste, če ste predložili pripombe v zvezi s kazenskim postopkom. To med preiskavo določita policija in državni tožilec. Med sodnim postopkom sprejme to odločitev sodišče.

O sodelovanju v kazenskem postopku kot civilni tožnik se odločite sami.

Prav tako se sami odločite, ali želite nadaljevati postopek v vlogi subsidiarnega tožilca, kadar je obtožba umaknjena.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Vsi organi morajo med postopkom spoštovati vaše osebno dostojanstvo žrtve in vaš interes, da se zaščiti vaša zasebnost. Ustrezno morajo upoštevati vaše pravice, interese in posebne potrebe glede zaščite. Vse žrtve je treba čim prej obvestiti o njihovih pravicah ter možnosti, da prejmejo pomoč in nadomestilo.

Na zahtevo vam mora biti izdano potrdilo o vaši prijavi kaznivega dejanja.

Vsaka žrtev ima pravico do zastopanja in svetovanja. To lahko zagotovi odvetnik, organizacija za podporo žrtvam ali drug ustrezen zastopnik. Če imate pravico do pomoči služb za podporo žrtvam, vas bo oseba, ki vam zagotavlja pravno podporo, zastopala v postopku.

Če ne izpolnjujete pogojev za upravičenost do pravne podpore, vendar želite, da bi vas kot civilnega tožnika zastopal odvetnik, lahko pod določenimi pogoji zaprosite za pravno pomoč.

Kot priča ste razrešeni obveznosti pričanja, če bi s tem obremenili sorodnika. Te pravice nimate, če ste odrasla oseba in v okviru kazenskega postopka zahtevate nadomestilo kot civilni tožnik.

Odgovor na posamezna vprašanja lahko zavrnete:

  • če bi bil odgovor ponižujoč ali bi vas izpostavil tveganju neposredne in večje finančne izgube;
  • če bi se odgovor nanašal na vaše najbolj osebno življenje ali najbolj osebno življenje druge osebe;
  • če menite, da so vprašanja v zvezi s podrobnostmi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost nerazumna.

Vendar boste mogoče morali nanje odgovoriti, če je vaše pričanje zlasti pomembno za predmet postopka.

Če so na zaslišanju navzoče druge osebe, vam mora biti zagotovljeno varstvo vaših osebnih podatkov. Ni vam treba razkriti domačega naslova. Namesto tega lahko navedete drug naslov, na katerem ste na voljo organom.

Pravico imate do pregleda spisov, če zadevajo vaše interese. Proti plačilu takse lahko zahtevate tudi kopijo spisa.

Če ste žrtev nasilja v družini, namernega nasilja ali nevarne grožnje ali je bila kršena vaša spolna nedotakljivost in je storilec odpuščen iz pridržanja ali pripora pred sojenjem, morate biti o tem obveščeni. Če ste žrtev druge vrste kaznivega dejanja, morate predložiti zahtevo, da želite biti obveščeni o odpustitvi storilca.

Državni tožilec vas mora obvestiti o ukinitvi in nadaljevanju postopka ter o kakršni koli ukinitvi preiskave. Če proučuje možnost, da bi namesto običajnega kazenskega postopka sprejel druge ukrepe, vam mora predložiti celovite informacije o vaših pravicah. Za nadaljevanje postopka lahko zaprosite, če ga je ukinil državni tožilec.

Če vaše znanje nemškega jezika ni zadostno ali ste gluhi ali nemi, imate pravico do pomoči prevajalca/tolmača. Pravico imate, da se udeležite navzkrižnih zaslišanj, poustvarjanj dogodka in sojenja, med katerimi lahko postavite vprašanja in predložite vloge.

Ali lahko med sojenjem dam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Kot žrtev imate pravico, da podate izjave v okviru svojega pričanja ali drugega sodelovanja pri zaslišanju ali naroku. Lahko na primer izjavite, da se v postopek vključujete kot civilni tožnik in želite prejeti nadomestilo. Lahko tudi postavite vprašanja storilcu.

Upravičeni ste do predložitve dokazov, če ste povabljeni na zaslišanje ali narok.

Če ste tudi priča, se morate odzvati na vsako prejeto vabilo ter predložiti resnične in popolne informacije.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Med sojenjem boste na začetku vašega zaslišanja seznanjeni s svojimi pravicami.

O sodelovanju na celotni obravnavi se odločite sami.

Odločitev je izrečena ob koncu obravnave. Če želite izvedeti vsebino odločitve, lahko počakate do konca obravnave ali preberete sodni spis.

Če ste se v postopek vključili kot civilni tožnik, mora sodišče v svojo odločitev vključiti tudi sklep o vašem zahtevku. Če sklene, da boste prejeli nadomestilo, se sklep obravnava kot nalog za izvedbo v skladu s civilnim pravom in zvezno vlado lahko zaprosite za predujem na nadomestilo. Vendar je to mogoče le, če obsojenec ni zmožen takoj izvesti plačila, ker prestaja (zaporno) kazen.

Sodišče lahko tudi odredi, da je treba premoženje, ki pripada žrtvi in je v posesti tožene stranke, vrniti žrtvi.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Imate pravico do pregleda spisov. Dostop se vam lahko zavrne ali prepove le, če bi pregled spisov lahko ogrozil preiskavo ali vplival na vaše pričanje.

Zadnja posodobitev: 06/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Civilni tožnik (1), subsidiarni tožilec (2) ali zasebni tožilec (3) ima običajno pravico do pritožbe zoper odločitev.

Na voljo sta dve vrsti pritožbe: ničnostna pritožba (Nichtigkeitsbeschwerde) se nanaša na zakonitost postopka in odločitve, medtem ko pritožba (Berufung) izpodbija odločitev na podlagi civilnopravnih zahtevkov. Kot zasebni tožilec se lahko pritožite tudi zoper raven kazni. V primeru oprostitve bodo civilni tožniki in subsidiarni tožilci napoteni na civilna sodišča, da bi uveljavili svoje zahtevke za nadomestilo.

Kot civilni tožnik, subsidiarni tožilec ali zasebni tožilec imate pravico, da vložite ničnostno pritožbo zoper odločitev:

  • če je bil vaš tožbeni zahtevek posredovan civilnemu sodišču zaradi oprostitve obdolženca in je očitno, da je zavrnitev predloga, ki ste ga predložili med sojenjem, negativno vplivala na odločitev sodišča o vašem tožbenem zahtevku.

Kot civilni tožnik ali subsidiarni tožilec imate pravico vložiti pritožbo:

  • če sodišče v primeru obsodbe posreduje vaše zahtevke civilnemu sodišču, čeprav bi lahko odločitev v zvezi z njimi sprejelo kazensko sodišče, saj so bili vaši zahtevki dobro utemeljeni.

Pri postopkih pred okrajnim sodiščem (Bezirksgericht) in pred sodnikom posameznikom na deželnem sodišču (Landesgericht) se lahko civilni tožniki in subsidiarni tožilci pritožijo zoper odločitev o tožbenih zahtevkih, ne le če so ti zahtevki v celoti posredovani civilnim sodiščem, ampak tudi če želijo izpodbijati višino kakršnih koli zneskov.

Če imate v postopku status zasebnega tožilca, lahko uveljavljate enake pravice do pritožbe kot državni tožilec. Če je obdolženec oproščen, lahko vložite ničnostno pritožbo. Pri postopkih pred okrajnim sodiščem in pred sodnikom posameznikom na deželnem sodišču lahko izpodbijate tudi dejstva, ugotovljena v odločitvi, tako da vložite pritožbo v zvezi z vprašanjem krivde obdolženca. Kadar je obdolženec obsojen, se lahko pritožite, če se ne strinjate s kaznijo ali če so bili vaši civilni tožbeni zahtevki posredovani civilnim sodiščem. Če niste prisostvovali obravnavi, ko je sodišče razglasilo svojo odločitev, boste morali pregledati spis, da bi ugotovili, ali je bil obdolženec spoznan za krivega ali nedolžnega. Odločitev mora vključevati razloge, sodnik pa jo mora podpisati v štirih tednih. Če ste pri sojenju sodelovali kot civilni tožnik, subsidiarni tožilec ali zasebni tožilec in ste vložili pritožbo ali ničnostno pritožbo v treh dneh od izreka odločitve, morate prejeti kopijo odločitve. Pri vložitvi pritožbe ali ničnostne pritožbe lahko zaprosite za pravno pomoč. Po potrebi lahko ta vključuje brezplačne prevajalske storitve. Sodišče bo odobrilo pravno pomoč, če je pravno zastopanje nujno in s svojimi prihodki ne morete kriti stroškov pravnega zastopanja, ne da bi ogrozili svojega preživetja.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Vse žrtve lahko zahtevajo, da so obveščene o prvi priložnosti, ko lahko storilec zapusti pripor brez nadzora, če storilec pobegne in je ponovno prijet, če naj bi bil storilec odpuščen ali je bil odpuščen in o vseh pogojih v primeru pogojnega odpusta.

Žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in spolno motiviranega nasilja je treba zaslišati pred odobritvijo elektronsko nadzorovanega hišnega pripora, če so zahtevale, da so obveščene o odhodu ali odpustu storilca iz zapora. Te žrtve je treba obvestiti tudi o odobritvi elektronsko nadzorovanega hišnega pripora. Upravičene so, da jim pri uveljavljanju teh pravic pomagajo službe za podporo žrtvam.

Sicer vam organi po pravnomočnosti odločitve ne zagotovijo nobenih drugih informacij, imate pa še vedno pravico do pregleda sodnega spisa, če odločitev vpliva na vaše interese.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Kako dolgo?

Po sojenju imate pravico do zaključne razprave z organizacijo, ki vam je zagotavljala podporo za žrtve.

Žrtve kaznivega dejanja, ki so med kazenskim postopkom prejemale psihosocialno podporo, so do te podpore upravičene tudi pri naknadnih civilnih postopkih. To je odvisno od predmeta civilnega postopka, povezanega s kazenskim postopkom, in od tega, ali je ta podpora nujna za zaščito procesnih pravic žrtve. Organizacija za podporo žrtvam, ki zagotovi pomoč, bo ocenila, ali so zadevni pogoji izpolnjeni. Žrtev lahko zaprosi za pravno pomoč, da bi jo v civilnem postopku zastopal odvetnik. Ta podpora se zagotavlja najpozneje do konca civilnega postopka.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Izid postopka in naloženo kazen lahko izveste, tako da ostanete v sodni dvorani do ustnega izreka odločitve, lahko pa pozneje pregledate sodni spis.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Na zahtevo boste nemudoma obveščeni, če bo storilec pobegnil ali bo odpuščen iz zapora, in o prvi priložnosti, ko bo storilec lahko zapustil pripor brez nadzora. Obveščeni boste tudi o prijetju pobeglega storilca. Če so storilcu ob njegovi odpustitvi naloženi pogoji, katerih namen je zaščititi žrtev, boste obveščeni tudi o teh pogojih.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer dam izjavo ali vložim pritožbo?

Žrtev sodeluje pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu le v izjemnih primerih. Pred odločitvijo glede elektronsko nadzorovanega hišnega pripora bodo zaslišane le žrtve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost in spolno motiviranega nasilja, ki so zahtevale, da so obveščene o pobegu ali odpustu storilca.

1. Civilni tožnik

Če se želite v postopek vključiti kot civilni tožnik, morate predložiti izjavo. Ta mora vključevati točen znesek zahtevka, ki ste ga vložili za nadomestilo izgube, nastale zaradi kaznivega dejanja, ali škode, ki ste jo utrpeli. Med preiskavo je treba izjavo nasloviti na policijo ali državnega tožilca, predložite pa jo lahko v pisni ali ustni obliki. Med sojenjem je treba izjavo predložiti, preden so zbrani vsi dokazi. To je tudi rok, do katerega je treba opredeliti znesek zahtevka.

Kot civilni tožnik imate poleg pravic žrtve tudi naslednje pravice:

  • pravico, da zahtevate zbiranje dokazov, na podlagi katerih bi bil storilec lahko obsojen ali bi se utemeljil zahtevek za nadomestilo; pravico do povabila k sojenju; pravico do pritožbe zoper odločitev sodišča, da zaključi zadevo; pravico do vložitve pritožbe na podlagi vaših tožbenih zahtevkov.

2. Subsidiarni tožilec

Da bi v postopku lahko sodelovali kot subsidiarni tožilec, morate biti ali postati civilni tožnik in predložiti izjavo, da boste kot subsidiarni tožilec začeli kazenski pregon. Če je storilec mladoletna oseba, tak kazenski pregon ni mogoč.

V postopek se lahko vključite kot subsidiarni tožilec, tako da predložite izjavo. Če državni tožilec umakne tožbo med sojenjem in ste bili ustrezno povabljeni na sodišče, morate to izjavo nemudoma predložiti. Če se niste odzvali na vabilo ali niste predložili izjave, da boste kot subsidiarni tožilec začeli kazenski pregon, bo storilec oproščen.

Če državni tožilec umakne tožbo zunaj sodne obravnave ali niste bili ustrezno povabljeni na sodišče kot civilni tožnik, vas mora sodišče obvestiti o tem razvoju dogodkov. V tem primeru boste imeli deset mesecev za predložitev izjave, da boste kot subsidiarni tožilec začeli kazenski pregon.

Če nadaljujete kazenski pregon namesto državnega tožilca, lahko slednji kadar koli pregleda informacije o sodnem postopku in se lahko odloči, da bo spet prevzel kazenski pregon. V tem primeru boste v postopku še naprej sodelovali kot civilni tožnik.

3. Zasebni tožilec

Kazenskega pregona nekaterih manj hudih kaznivih dejanj ne uvede državni tožilec, ampak sama žrtev. Če ste žrtev takega kaznivega dejanja, bo kazenski postopek uveden le, če boste obtožnico pred sodiščem vložili zasebno. Tako boste pridobili status zasebnega tožilca. V tem primeru ne bo faze preiskave in kot zasebni tožilec boste morali dokazati vsa dejstva, nujna za obsodbo, in kriti stroške, če bo domnevni storilec oproščen.

4. Službe za podporo žrtvam

Če ste bili zaradi namernega kaznivega dejanja izpostavljeni nasilju ali nevarni grožnji ali je bila kršena vaša spolna nedotakljivost, ste upravičeni do pomoči službe za podporo žrtvam. Pomoč vam je na voljo tudi, če ste ožji sorodnik osebe, ki je morda umrla zaradi kaznivega dejanja, ali ste sorodnik in ste bili priča kaznivemu dejanju. Žrtvam, katerih spolna nedotakljivost je mogoče bila kršena in ki so mlajše od 14 let, je treba storitve za podporo žrtvam vedno zagotoviti brezplačno, pri čemer jim ni treba vložiti prošnje.

Pomoč služb za podporo žrtvam vključuje psihosocialno podporo, v okviru katere vam je zagotovljeno spremstvo na policijsko postajo in sodišče, kadar ste zaslišani, ter pomoč pri pripravah na sojenje.

Storitve za podporo žrtvam opravljajo posebne organizacije za podporo žrtvam (npr. centri za zaščito otrok, centri za svetovanje ali centri za posredovanje). Njihovi člani so socialni delavci, psihologi ali primerljivi strokovnjaki z dodatnim – obveznim – pravnim usposabljanjem na področju kazenskih postopkov.

Storitve za podporo žrtvam vključujejo tudi pravno podporo, vključno s pravno pomočjo ter zastopanjem pred sodiščem in organi. Te storitve opravljajo odvetniki v sodelovanju z organizacijami za podporo žrtvam.

Službe za podporo žrtvam financira Zvezno ministrstvo za pravosodje.

Zadnja posodobitev: 06/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, s civilno tožbo, z vstopom v postopek)?

Za uveljavljanje finančnih zahtevkov (npr. za odškodnino za nematerialno škodo, stroške zdravljenja) lahko žrtve:

  • vložijo civilno tožbo proti storilcu kaznivega dejanja ali
  • vstopijo v kazenski postopek proti obtožencu kot civilni tožnik.

Če želite v kazenskem postopku uveljavljati zahtevke kot civilni tožnik, morate podati izjavo. V izjavi je treba navesti konkretno višino zahtevka za povračilo škode, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, in dokazati utemeljenost teh zahtevkov (razlogi za odškodnino in višina odškodnine). Dodaten pogoj je, da je obtoženec obsojen zaradi povzročene škode.

Če želite v kazenskem postopku sodelovati kot civilni tožnik, morate to izjaviti čim prej (v najboljšem primeru že pri prijavi kaznivega dejanja policiji). Izjava se lahko poda tudi pri pristojnem tožilstvu, po vložitvi obtožnice na zapisnik pri pristojnem sodišču ali pa se predloži pisno brez kakršnih koli formalnih zahtev. Med glavno obravnavo je treba izjavo podati najpozneje do konca dokaznega postopka. Najpozneje do takrat je treba tudi navesti višino zahtevka.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Če obsojenec ne izpolni svoje obveznosti plačila naloženega zneska, lahko upnik, tj. žrtev, ki ji je bila dodeljena odškodnina, s pomočjo sodišča uvede izvršbo. V ta namen je treba pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti pisno ali ustno vlogo (zahtevek za izvršbo). Za izterjavo pravnomočno prisojene odškodnine imate na voljo 30 let. Po tem času zahtevek zastara.

Če se premoženje obsojenca razglasi za zaseženo, ima žrtev pravico zahtevati poravnavo odškodnine, ki ji je bila dodeljena, iz premoženja, ki ga je zasegla država.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Predplačilo se lahko odobri samo, če je bilo plačilo onemogočeno zaradi izvršitve kazni. To na primer velja, če storilec zaradi prestajanja zaporne kazni ne more zaslužiti nobenega dohodka ali zaradi plačila denarne kazni nima sredstev. Pogoj za prejem tega predplačila je, da je bila civilnemu tožniku s pravnomočno sodbo dodeljena odškodnina zaradi smrti, telesne poškodbe, okvare zdravja ali premoženjske škode. V nekaterih primerih je možnost predplačila izključena (npr. če obstajajo druge pravice do državnih plačil ali če je poškodba nastala zaradi sodelovanja pri pretepu ali hude malomarnosti).

Zahtevek za predplačilo je treba vložiti pri pristojnem kazenskem sodišču.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Žrtve kaznivih dejanj lahko prejmejo finančno odškodnino od države, če:

  • zaradi bolezni ali zdravljenja itd. niso mogle opravljati svojega poklica in so zato prejele manj dohodka,
  • so morale na psihoterapijo, krizno posredovanje ali drugo zdravljenje za izboljšanje zdravstvenega stanja,
  • je nujno ortopedsko zdravljenje,
  • so bila poškodovana očala ali zobne proteze,
  • je potrebna rehabilitacija,
  • potrebujejo nego (v tem primeru se lahko izplača nadomestilo za nego),
  • so slepe (v tem primeru se lahko izplača nadomestilo za slepe).

Žrtve, ki so po 31. maju 2009 utrpele hudo telesno poškodbo, lahko prejmejo pavšalno nadomestilo za nematerialno škodo.

Preživele osebe, ki so vzdrževani družinski člani žrtev kaznivih dejanj, prejmejo:

  • nadomestilo za izgubo preživnine (če je žrtev umrla in njen zakonec oziroma otroci izgubijo preživnino),
  • terapevtsko nego (npr. psihoterapija) in ortopedsko oskrbo,
  • pogrebne stroške do določenega najvišjega zneska.

Ali sem upravičen do nadomestila, če storilec ni bil obsojen?

Če storilec ni obsojen, se oškodovanec napoti na civilno sodišče, pri katerem lahko vloži zahtevek za odškodnino.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom?

Ne.

Zadnja posodobitev: 06/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Sem žrtev kaznivega dejanja. Na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Zvezno ministrstvo za pravosodje je v skladu s členom 66 zakona o kazenskem postopku (StPO) sklenilo pogodbe z ustreznimi uveljavljenimi organizacijami, ki žrtvam po tem, ko preverijo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji, zagotovijo pomoč v postopku. Podrobnosti o teh organizacijah so na voljo na naslednji povezavi, kjer so razvrščene po zveznih deželah: Povezava se odpre v novem oknuOrganizacije za pomoč žrtvam

Telefonska linija za podporo žrtvam

Služba ministrstva za socialne zadeve (Sozialministeriumservice): 0043 158831 in splošna številka za podporo žrtvam: 0800 112112

Je podpora žrtvam brezplačna?

Da.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Žrtve kaznivih dejanj prejmejo denarno nadomestilo v skladu z določbami zakona o žrtvah kaznivih dejanj (Verbrechensopfergesetz – VOG), Zvezni uradni list (BGBl.) 288/1972.

Postopek v skladu z VOG je enak za vse vložnike (avstrijske in tuje državljane). Gre za upravni postopek, v katerem mora organ ugotoviti zadevna dejstva in sprejeti odločitev o pomoči, za katero je bil vložen zahtevek. Vložnik mora sodelovati v postopku in zagotoviti potrebne informacije (tudi za namen ugotavljanja škode).

Zahtevke v skladu z VOG je treba vložiti pri službi ministrstva za socialne zadeve, ki o njih tudi odloča.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Do pomoči v postopku so upravičene naslednje osebe:

  • žrtve nasilnega kaznivega dejanja, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali nevarne grožnje ali žrtve, katerih osebna odvisnost je bila lahko izkoriščena pri izvršitvi naklepnega kaznivega dejanja;
  • zakonec, življenjski partner, sorodniki v ravni vrsti, brat, sestra in drugi vzdrževani družinski člani osebe, ki je umrla zaradi kaznivega dejanja, ter drugi sorodniki, ki so bili priča smrti sorodnika.

Tem žrtvam je treba na zahtevo zagotoviti psihosocialno in pravno pomoč v postopku, če je to potrebno za zaščito njihovih procesnih pravic, pri čemer se v največji možni meri upošteva njihova osebna vpletenost. Za presojo, ali je takšna pomoč „potrebna“, so pristojne organizacije za pomoč žrtvam. Žrtve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki so mlajše od 14 let, so vedno upravičene do psihosocialne pomoči v postopku.

PSIHOSOCIALNA POMOČ V POSTOPKU

V okviru psihosocialne pomoči se žrtve pripravijo na psihološke obremenitve v okviru postopka, podprejo pri predelavi izkušenj (strahovi, obup, žalost ali jeza) ter spremljajo med zaslišanji v okviru preiskovalnega in glavnega postopka.

PRAVNA POMOČ V POSTOPKU

Namen pravne pomoči v postopku je pomagati žrtvam pri uveljavljanju njihovih pravic v okviru kazenskega postopka. To je še posebej koristno in potrebno, če se zaradi posebnih okoliščin pojavijo pomisleki, da se pravice žrtve med postopkom ne bodo zadostno spoštovale. Če je žrtev zaradi kaznivega dejanja utrpela bolečine ali škodo, lahko odvetnik zahteva odškodnino (npr. za nematerialno škodo) za žrtev (če ima žrtev status zasebnega tožilca).

Zadnja posodobitev: 06/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Poljska

Kot žrtev kaznivega dejanja boste obravnavani, če ste utrpeli škodo zaradi kršitve, ki je kazniva na podlagi kazenske zakonodaje, na primer, če ste bili poškodovani ali če ste zaradi poškodovanja ali kraje izgubili osebno lastnino. Kot žrtev kaznivega dejanja imate med potekom kazenskega postopka in po njegovem zaključku določene pravice. Prav tako ste lahko deležni različnih vrst pomoči in podpore, upravičeni pa ste lahko tudi do nadomestila ali odškodnine za škodo, nastalo s kaznivim dejanjem.

Kazenski postopek na Poljskem je sestavljen iz predhodne preiskave in sodnega postopka. Predhodna preiskava se opravi pred sodnim postopkom. Namenjena je ugotavljanju dejstev o storjenem kaznivem dejanju in identifikaciji storilcev. Dokaze zbirata policija in tožilstvo. Če je zbranih dovolj dokazov, se zoper storilce vloži obtožnica, v nasprotnem primeru pa se zadeva zaključi. Obtožnico, ki jo vloži tožilstvo, preizkusi sodišče.

Sodišče med obravnavo preuči zbrane dokaze, da lahko na njihovi podlagi odloči o krivdi obtoženca. Če je obtoženec spoznan za krivega po obtožnici, se kaznuje v skladu s predpisi. V nasprotnem primeru se oprosti vseh obtožb.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave:

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 20/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo (tj. policija, državni tožilec)?

Žrtev prejme pisne informacije o svojih pravicah pred prvim zaslišanjem, ki se izvede po prijavi kaznivega dejanja. Pred tem lahko organi zagotovijo žrtvi informacije o njenih pravicah, ki so koristne v danih okoliščinah.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Pravice nedržavljanov EU so zaščitene enako kot pravice državljanov EU, razen kar zadeva državno nadomestilo, do katerega so upravičene žrtve določenih kaznivih dejanj – nadomestilo prejmejo samo državljani EU.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Pred prvim zaslišanjem prejme žrtev pisne informacije o svojih osnovnih pravicah, tudi o statusu v pripravljalnem postopku, o tem, ali lahko zahteva sprejetje določenih ukrepov (npr. zaslišanje prič), o pomoči pravnega zastopnika, vključno z zahtevo za zastopnika, ki ga imenuje sodišče, o pravici do predložitve zadeve v mediacijo, o dostopu do spisa, o pritožbi zoper odločbo o opustitvi postopka, možnosti, da škodo poravna tožena stranka, ali do pridobitve nadomestila, dostopu do pravne pomoči, razpoložljivih ukrepih zaščite in pomoči, dostopu do pomoči, ki se financira iz sklada za podporo žrtvam in pomoč po izvršitvi kazni (Fundusz Pomocy Pokrzywdzonym oraz Pomocy Postpenitencjarnej), možnosti izdaje evropske odredbe o zaščiti ter organizacijah, ki zagotavljajo podporo žrtvam in povračilu stroškov, povezanih s postopkom.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Pri postopkih, ki vključujejo žrtev, ki ne govori poljskega jezika, pomaga prevajalec. Dopisi, ki jih žrtev prejme, ali dopisi, ki jih žrtev pošlje, so prevedeni. Žrtev ne krije stroškov prevajanja.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Otroke, ki so žrtve kaznivih dejanj, zastopajo njihovi starši ali osebe, ki skrbijo zanje. Pri posameznikih, ki potrebujejo pomoč (npr. ostareli), lahko njihove pravice uveljavljajo osebe, ki skrbijo zanje. Starši ali skrbniki morajo poskrbeti, da se žrtve v njihovi oskrbi udeležijo postopka v skladu z zahtevami, v primeru dvoma, ali žrtev razume pomembnost zadevnega postopka, pa lahko o tem obvestijo organ, ki izvaja postopek.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Sklad za podporo žrtvam in pomoč po izvršitvi kazni na Poljskem zbira finančna sredstva za namene, kot je pomoč žrtvam kaznivih dejanj in njihovim ožjim sorodnikom. Sklad upravlja minister za pravosodje, ki dodeljuje subvencije nevladnim organizacijam, izbranim na podlagi konkurence in specializiranim za podporo žrtvam. Pomoč, ki se financira iz sklada, vključuje pravno, psihološko in materialno pomoč.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Organ, ki izvaja postopek, mora žrtev pred prvim zaslišanjem obvestiti, da ji je na voljo pomoč, ki se financira iz sklada za podporo žrtvam in pomoč po izvršitvi kazni.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Podatki o stalnem prebivališču in kraju zaposlitve žrtve storilcu niso na voljo.

Kar zadeva priče – z drugimi besedami, praviloma vse žrtve – se lahko tožilec ali sodišče, zlasti v resnih zadevah, odloči zadržati njihove osebne podatke in druge okoliščine, na podlagi katerih bi se lahko priče identificirale. To je mogoče v primeru utemeljenih skrbi glede ogroženosti življenja, zdravja, svobode ali pomembnega dela lastnine zadevne osebe ali njenega ožjega sorodnika.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Dostop do podpore žrtvam ni povezan s prijavo kaznivega dejanja. Oseba, ki želi zaprositi za podporo, mora le dokazati, da je bila žrtev kaznivega dejanja.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Če je ogroženo življenje ali zdravje žrtve in njenih ožjih sorodnikov, imajo ti pravico do:

  • zaščite med postopkom;
  • fizičnega varovanja;
  • pomoči pri premestitvi.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito zagotovi načelnik policije, ki je pristojna v zadevni provinci.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Oceno potrebe po zagotovitvi in nadaljnjem zagotavljanju zaščite in pomoči opravi načelnik policije, ki je pristojna v zadevni provinci.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Organ, odgovoren za postopek, mora postopek, pri katerem je udeležena žrtev, izvesti na način, ki nima negativnih posledic. Ukrepati mora vedno, kadar žrtev ni obravnavana z ustreznim spoštovanjem ali se ne počuti varno.

V primeru posilstva in podobnih zadevah zaslišanje žrtve poteka v posebnem prostoru, storilec pa ni navzoč.

Med sojenjem lahko predsedujoči sodnik odredi, da mora obdolženec med pričanjem žrtve zapustiti prostor.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Če žrtev potrebuje pomoč, ker na primer zaradi svoje starosti ali zdravstvenih težav ne more dejavno sodelovati pri sojenju, lahko njene pravice uveljavlja oseba, ki skrbi zanjo.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Pravice žrtev, ki so mladoletne osebe, uveljavljajo njihovi zakoniti zastopniki ali osebe, ki skrbijo zanje. Če so kaznivo dejanje storili starši, mladoletno osebo na sojenju zastopa skrbnik ad litem.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če žrtev umre, lahko v postopku namesto nje sodelujejo njeni ožji sorodniki. V tem primeru imajo vsi pravice žrtve.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Ožji sorodniki žrtve imajo pravico do pravne, psihološke in materialne pomoči, ki se financira iz sklada za podporo žrtvam in pomoč po izvršitvi kazni. V najhujših primerih, v katerih je ogroženo življenje ali zdravje teh oseb, se jim lahko zagotovita zaščita in pomoč (zaščita med postopkom, fizično varovanje, pomoč pri premestitvi).

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji? Ali bom v času mediacije na varnem?

Zadeva se lahko predloži v mediacijo v pripravljalni fazi ali med sodnim postopkom na podlagi soglasja žrtve in tožene stranke. Postopek mediacije nepristransko in zaupno izvede mediator. Med postopkom mediacije lahko žrtev predstavi svoje stališče, tj. navede, kaj od storilca pričakuje. Mediacija ne prekine kazenskega postopka, vendar tožilec in sodišče upoštevata njen izid.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Določbe, ki urejajo pravice žrtev kaznivih dejanj, najdete v zakoniku o kazenskem postopku (Kodeks postępowania karnego), kazenskem zakoniku (Kodeks karny), zakoniku o kazenskem pregonu (Kodeks karny wykonawczy), zakonu o državnem nadomestilu za žrtve nekaterih kaznivih dejanj z dne 7. julija 2005 (ustawa z dnia 7 lipca 2005 r. o państwowej kompensacie przysługującej ofiarom niektórych czynów zabronionych, konsolidirano besedilo, Uradni list iz leta 2016, točka 325), zakonu o zaščiti in podpori za žrtve in priče z dne 28. novembra 2014 (ustawa z dnia 28 listopada 2014 r. o ochronie i pomocy dla pokrzywdzonego i świadka, Uradni list iz leta 2015, točka 21), uredbi z dne 29. septembra 2015 o skladu za podporo žrtvam in pomoč po izvršitvi kazni (rozporządzenie z dnia 29 września 2015 r. w sprawie Funduszu Pomocy Pokrzywdzonym oraz Pomocy Postpenitencjarnej, Uradni list iz leta 2015, točka 1544) ter zakonu z dne 17. junija 2004 o pritožbah glede kršitve pravice stranke, da se njena zadeva nemudoma prouči v okviru pripravljalnega postopka, ki ga izvaja ali nadzira tožilec, in v okviru sodnega postopka (ustawa z dnia 17 czerwca 2004 r. o skardze na naruszenie prawa strony do rozpoznania sprawy w postępowaniu przygotowawczym prowadzonym lub nadzorowanym przez prokuratora i postępowaniu sądowym bez nieuzasadnionej zwłoki, konsolidirano besedilo, Uradni list iz leta 2016, točka 1 259, kakor je bila spremenjena).

Zadnja posodobitev: 20/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Kazniva dejanja se prijavijo pisno ali ustno pri državnem tožilstvu ali na policijski postaji. Pisna prijava kaznivega dejanja se lahko predloži osebno ali pošlje po pošti (ali e-pošti).

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Osebo, ki je prijavila kaznivo dejanje, je treba v šestih tednih obvestiti o začetku preiskave. Če takega obvestila ne prejme, lahko vloži pritožbo pri višjem državnem tožilcu.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

V pripravljalnih in sodnih postopkih lahko žrtvam pomaga strokovni zastopnik (zagovornik ali pravni svetovalec). Žrtve lahko imenujejo svojega zastopnika, če pa jim finančno stanje tega ne omogoča, lahko zahtevajo, da jim sodišče dodeli zastopnika po uradni dolžnosti. V ta namen mora žrtev sodišču ali državnemu tožilcu predložiti pismo, ki dokazuje, da ni sposobna sama plačati nagrade zastopnika.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Če je žrtev v postopku nastopala samo kot priča, je upravičena do povračila potnih stroškov, stroškov nastanitve in dnevnic ali morebitne izgube zaslužka.

Če je žrtev nastopala kot pomožni ali zasebni tožilec, je upravičena do povračila razumnih stroškov, vključno s stroški, povezanimi z imenovanjem zastopnika.

Za povračilo stroškov je treba predložiti zahtevek in po možnosti dokumentacijo, ki potrjuje nastale stroške.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Žrtve se lahko pritožijo zoper odločitve o zavrnitvi vloge za pripravljalne postopke in sklepe o ustavitvi pripravljalnih postopkov. Informacije o tem, kako vložiti pritožbo, so na voljo v teh odločitvah.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Žrtve sodelujejo v pripravljalnih postopkih kot stranke, ne da bi morale podati posebno izjavo.

V postopku javnega pregona lahko žrtve nastopajo kot stranka (pomožni tožilec), če podajo izjavo o taki nameri.

V primerih zasebnega pregona je žrtev stranka kot zasebni tožilec.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Žrtve so posamezniki, ki jih zadeva kaznivo dejanje.

Žrtev je po zakonu stranka v pripravljalnih postopkih.

V postopku javnega pregona lahko žrtve po svoji odločitvi nastopajo kot stranka in v takem primeru nastopajo kot pomožni tožilec.

V primerih zasebnega pregona žrtve nastopajo kot zasebni tožilec.

Ne glede na to, ali žrtev nastopa kot stranka, se skoraj vedno zasliši kot priča.

Zaenkrat žrtve v kazenskem postopku ne morejo nastopati kot civilna stranka.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Tudi če pred sodiščem ne nastopajo kot stranka, lahko žrtve sodelujejo v sodnem postopku, ki je pomemben za varovanje njihovih interesov. Žrtve lahko sodelujejo na glavni obravnavi in na sejah, ki zadevajo pogojno prenehanje postopka, obsodbo brez sojenja in ustavitev postopka zaradi neprištevnosti obtoženca ali v primerih, ki vključujejo zaščitne ukrepe zaradi neprištevnosti obtoženca. Žrtev lahko na glavni obravnavi ugovarja predlogu obtoženca za obsodbo brez izvajanja dokazov in lahko predlaga, da se obtožencu naloži povrnitev škode ali plačilo nadomestila.

V primeru pogojnega prenehanja kazenskega postopka lahko žrtev predlaga njegovo nadaljevanje.

Kadar se žrtev odloči nastopati kot stranka pred sodiščem, lahko opravlja nekatera postopkovna dejanja: predlaga dokaze, postavlja vprašanja pričam in strokovnjakom, da predstavi svoja stališča, npr. navede, kakšno odločitev sodišča pričakuje. Zoper sodbo se lahko pritoži.

Žrtve, ki so vabljene kot priče, se morajo pojaviti pred sodiščem in pričati. Neutemeljena odsotnost je kazniva.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Žrtve lahko predlagajo dokaze, če nastopajo kot pomožni ali zasebni tožilec.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Pred prvo obravnavo se žrtve pisno obvestijo o njihovem statusu kot stranka v pripravljalnih postopkih in njihovih pravicah v tem položaju.

Žrtve se pisno obvestijo o obtožnici, ki je predložena sodišču, ter o datumih in kraju sodnih obravnav ali sej, na katerih lahko sodelujejo.

Če sodišče odredi odškodnino, žrtvi vroči izvod sodne odločbe.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Med pripravljalnim postopkom lahko žrtve ob soglasju organa, ki vodi postopek, dostopajo do spisov.

Med sodnim postopkom lahko žrtve dostopajo do spisov, če nastopajo kot zasebni tožilec ali pomožni tožilec. Če žrtev ne nastopa v tej vlogi, se dajo spisi na voljo ob soglasju predsednika sodišča.

Zadnja posodobitev: 20/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Žrtve se lahko pritožijo zoper odločitev v postopku javnega pregona, če so nastopale kot pomožni tožilec.

Če je kazenski postopek proti storilcu kaznivega dejanja pogojno ustavljen in se odločitev izreče pred sodiščem, se lahko žrtev zoper njo pritoži tudi, če ne nastopa kot pomožni tožilec.

Žrtve se lahko pritožijo zoper sodbo v postopku zasebnega pregona, ker v takih primerih nastopajo kot tožilec.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Če se storilcu naloži odprava škode, sodišče žrtvi izda izvod obsodbe. Če storilec, ki je obsojen na pogojno kazen zapora, ne odpravi škode, lahko žrtev vloži zahtevek za prestajanje kazni.

Če je kazenski postopek proti storilcu pogojno ustavljen, ima žrtev pravico sodelovati na obravnavi o nadaljevanju postopka.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Po zaključku postopka so žrtve upravičene do zaščite in podpore, če je ogroženo njihovo življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje njihovega bližnjega sorodnika. Zaščita in podpora se zagotavljata, dokler obstaja taka nevarnost.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Sodišče bo žrtvi zagotovilo informacije, vključene v obsodbo – o kazni, ki je bila izrečena storilcu, o dolžini kazni in ali je bila izrečena pogojno ter katere obveznosti so bile naložene storilcu, vključno z odpravo škode.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Žrtve lahko zaprosijo, da so obveščene, ko bo storilec odpuščen iz zapora. Žrtev bo obveščena, ko bo storilec po prestani kazni odpuščen iz zapora, če mu bo dovoljeno, da kazen prestaja pod elektronskim nadzorom, če bo pobegnil iz zapora, če mu bo odobren odpust ali pogojni odpust ali če bo začasno odpuščen.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Žrtve ne sodelujejo na obravnavah o pogojnem odpustu in se ne morejo pritožiti zoper te odločitve.

Zadnja posodobitev: 20/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, z odškodninskim zahtevkom, z vstopom v postopek)?

Žrtve kaznivih dejanj lahko od storilca zahtevajo odškodnino na naslednje načine:

  1. zoper storilca lahko vložijo tožbo pri civilnem sodišču; v civilnih postopkih je treba plačati sodne takse; civilni postopek se lahko začne ne glede na to, ali je pri sodišču vložena obtožnica, vendar se lahko začasno prekine, dokler v kazenskem postopku ni izrečena pravnomočna sodba; če je žrtev v postopku s tožbo uspela, izvršbo izvede izvršilni organ, tj. sodni izvršitelj (komornik);
  2. med kazenskim postopkom lahko žrtve predlagajo izravnalni ukrep (środek kompensacyjny), ki se naloži obtožencu – obveznost, da povrne škodo ali zagotovi nadomestilo; namesto tega lahko sodišče odredi plačilo dopolnilne odškodnine (nawiązka); zahtevku žrtve se ugodi le, če je storilec obsojen;
  3. če je storilec obsojen in mu je izrečena pogojna zaporna kazen, mu lahko sodišče odredi povrnitev škode, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja;
  4. če je postopek pogojno ustavljen, mora sodišče storilcu odrediti, da v celoti ali delno povrne škodo.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

  1. Če sodišče storilcu odredi, da povrne škodo, storilec pa ne ravna prostovoljno, se lahko žrtev zateče k postopku izvršbe, ki ga opravi sodni izvršitelj.
  2. Če sodišče storilcu izreče pogojno zaporno kazen ali je postopek zoper storilca pogojno ustavljen in storilec ne povrne škode, se lahko sprejmejo ukrepi za izvršitev kazenske sankcije ali ponovno uvedbo postopka. Ti ukrepi, zlasti dejanska grožnja z zaporno kaznijo, vodijo k spodbujanju storilcev, ki tudi v primeru neučinkovite izvršbe lahko najdejo sredstva za izpolnitev zahtevkov žrtev. Za sprejetje takih ukrepov zadostuje, da žrtev uradno obvesti sodišče ali sodnega uradnika (kurator sądowy), da storilec ni izpolnil svojih obveznosti.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Če storilec ne povrne škode, žrtev ne more dobiti tega plačila od države.

Žrtev lahko prejme nujno pomoč, ki jo financira sklad za podporo žrtvam in pomoč po prestajanju kazni in ki jo ponujajo organizacije, specializirane za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Žrtve najhujših kaznivih dejanj ali njihovi svojci so upravičeni do posebnih dajatev, ki jih plača državna blagajna. To velja za posameznike s stalnim prebivališčem na Poljskem ali v drugi državi članici EU, ki so zaradi kaznivega dejanja utrpeli resno poškodbo ali okvaro zdravja, ki traja več kot sedem dni, ter za svojce oseb, ki so zaradi kaznivega dejanja umrle.

Ali sem upravičen do odškodnine, če storilec ni obsojen?

Do odškodnine ste upravičeni tudi, če storilec ni obsojen.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom?

Žrtve, upravičene do odškodnine, lahko pred zaključkom postopka v zadevi dobijo enkratno plačilo. Ta znesek se lahko delno uporabi za kritje stroškov zdravljenja, okrevanja ali pokopa.

Zadnja posodobitev: 20/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Sem žrtev kaznivega dejanja. Na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Žrtve kaznivih dejanj in njihovi svojci prejemajo pomoč nevladnih organizacij, ki v ta namen prejemajo subvencije od sklada za podporo žrtvam in pomoč po prestajanju kazni. Subvencije odobri minister za pravosodje.

Žrtve so obveščene, da je ta pomoč na voljo, preden dajo prvo izjavo.

Seznam vseh organizacij, ki prejemajo subvencije za žrtve in njihove svojce, ter informacije (v poljščini) o tem, kaj pomoč zajema, so na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.ms.gov.pl/pl/dzialalnosc/pokrzywdzeni-przestepstwem/pomoc-osobom-pokrzywdzonym-przestepstwem-oraz-osobom-im-najblizszym---lista-podmiotow-i-organizacji/, pod Działalność/Pomoc pokrzywdzonym/Pomoc pokrzywdzonym przestępstwem oraz osobom im najbliższym – lista podmiotów i organizacji.

Telefonska linija za podporo žrtvam

Trenutno na Poljskem ni vsedržavne telefonske linije za podporo žrtvam. Obstaja pa telefonska linija za žrtve nasilja v družini.

Ali je podpora žrtvam brezplačna?

Podpora se žrtvam nudi brezplačno.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Organi žrtvam zagotavljajo informacije o krajih, kjer je na voljo podpora.  Nekatere kategorije žrtev imajo glede na starost in finančni položaj pravico do brezplačne pravne pomoči. Žrtve kaznivih dejanj so v skladu s splošnimi pravili upravičene do zdravstvene pomoči.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Nevladne organizacije, ki se financirajo iz sklada za podporo žrtvam in pomoč po prestajanju kazni, nudijo žrtvam pravno, psihološko in finančno pomoč, npr. kupone za hrano ali pomoč pri stroških za hrano in oblačila, perilo, obutev, čistilna sredstva in izdelke za osebno higieno, začasno nastanitev ali zatočišče, izobraževanje in usposabljanje, ukrepe za prilagoditev stanovanja ali hiše potrebam žrtev kaznivih dejanj ter potne stroške.

Druga vrsta podpore je financiranje storitev tolmača, vključno s tolmačem za znakovni jezik.

Zdravstvena pomoč vključuje kritje stroškov za zdravstveno oskrbo, zdravila in medicinsko opremo, ki so potrebni za zdravljenje okvar zdravja, ki so nastale zaradi kaznivega dejanja.

Zadnja posodobitev: 20/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Izvirna jezikovna različica te strani romunščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Romunija

Kot žrtev kaznivega dejanja ste obravnavani, če ste zaradi dogodka, ki na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje šteje za kaznivo dejanje, utrpeli poškodbo ali materialno škodo. Kot žrtvi kaznivega dejanja so vam pred kazenskim postopkom, med njim in po koncu postopka priznane nekatere pravne pravice.

Prvi fazi kazenskega postopka v Romuniji sta kazenska preiskava in sodni postopek. Med kazensko preiskavo kazenski preiskovalni organi pod nadzorom javnega tožilca preiskujejo zadevo, pri čemer zbirajo dokaze z namenom odkritja storilca. Po končanju kazenske preiskave policija zadevo skupaj z vsemi podatki in zbranimi dokazi v dosjeju pošlje javnemu tožilstvu. Javni tožilec zadevo po prejetju obravnava in odloči, ali bo postopek nadaljeval v naslednji fazi, torej pred sodiščem, ali pa bo zadevo zaključil.

Ko je zadeva predložena sodišču, senat sodnikov preuči dejstva in zasliši vpletene osebe, da bi lahko odločil o krivdi obtoženca. Če je obtoženec spoznan za krivega, se mu izreče kazen. Če sodišče ugotovi, da je obdolženec nedolžen, ga izpusti na prostost.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Zadnja posodobitev: 18/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo (tj. policija, državni tožilec)?

Če ste žrtev kaznivega dejanja, ga lahko ustno ali pisno prijavite policiji (ali pri državnem tožilcu). Prav tako lahko drugo osebo prosite, naj kaznivo dejanje prijavi v vašem imenu, vendar ji morate dati pisno pooblastilo. Podpisano pisno pooblastilo bo priloženo spisu v zadevi.

Ob prijavi kaznivega dejanja lahko dobite informacije o službah in organizacijah, ki zagotavljajo psihološko svetovanje ali kakršno koli drugo obliko podpore žrtvam v skladu z vašimi potrebami. Poleg tega imate pravico do informacij o tem, kako dobiti pravno pomoč, o vaših pravicah med kazenskim postopkom (vključno z zaščitnimi ukrepi za ogroženo pričo) in o tem, kako od države dobiti finančno nadomestilo. Te informacije vam bo zagotovil prvi sodni organ, na katerega se obrnete (policija, državni tožilec). Prejeli boste tudi obrazec z vsemi temi informacijami, ki ga morate podpisati. Informacije vam bodo zagotovljene v jeziku, ki ga razumete.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če ste tujec in žrtev kaznivega dejanja v Romuniji, imate vse pravice romunskih državljanov, ki so bili žrtve kaznivih dejanj.

Če ne govorite romunščine, imate med komuniciranjem z organi pravico do brezplačne pomoči tolmača, tudi za vložitev pritožbe v jeziku, ki ga razumete, in za dostop do informacij, do katerih ste upravičeni ob prijavi kaznivega dejanja, v jeziku, ki ga razumete.

Če ste žrtev trgovine z ljudmi, lahko dobite nastanitev v posebnih zavetiščih, kjer boste zaščiteni. Med kazenskim postopkom boste dobili informacije o postopku v jeziku, ki ga razumete; dobite lahko tudi psihološko svetovanje in zdravniško pomoč. Romunski organi vam bodo po najboljših močeh pomagali, da se čim prej vrnete v domačo državo, in vam zagotovili varen prevoz do romunske meje.

Če ste tujec, lahko od države zahtevate tudi finančno nadomestilo, če ste žrtev: poskusa umora ali poskusa naklepnega umora, kot sta določena v členih 188 in 189 kazenskega zakonika; nasilja v družini, kot je določeno v členu 199 kazenskega zakonika; naklepnih kaznivih dejanj, ki povzročijo telesne poškodbe žrtve; posilstva, spolnega napada, spolnega odnosa z mladoletnikom in spolne zlorabe mladoletnikov, kot so določeni v členih od 218 do 221 kazenskega zakonika; grdega ravnanja z mladoletniki, kot je določeno v členu 197 kazenskega zakonika, ter trgovine z ranljivimi osebami in njihovega izkoriščanja ali poskusa trgovine z ranljivimi osebami in njihovega izkoriščanja.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ob prijavi kaznivega dejanja vam bo policist, ki evidentira ovadbo, pojasnil postopek obravnave vaše zadeve. Policija mora pripraviti pisno poročilo o tem, katere informacije so vam zagotovili.

Prejeli boste informacije o:

  • vaših pravicah med kazenskim postopkom;
  • organizacijah, na katere se lahko obrnete za pomoč, in storitvah, ki jih zagotavljajo;
  • tem, kako lahko dobite zaščito;
  • pogojih in postopku za pridobitev finančnega nadomestila od države;
  • pogojih in postopku za pridobitev brezplačnega pravnega zastopanja.

Pozneje lahko med postopkom dobite informacije o poteku preiskave in, če se tožilec odloči, da zadeve ne bo predložil sodišču, kopijo te odločitve. Za to boste morali pri policistu ali tožilcu, ki obravnava vašo zadevo, vložiti zahtevo in navesti poštni naslov v Romuniji, e-naslov ali naslov v spletni klepetalnici, na katerega boste prejeli informacije.

Če se tožilec odloči zadevo predložiti v odločanje sodišču, boste povabljeni na sodišče.

Če boste zaslišani na sodišču, boste obveščeni tudi o svojih pravicah in obveznostih, ki vključujejo:

  • pravico do pomoči odvetnika ali pravico do brezplačnega pravnega zastopanja, če je ustrezno;
  • pravico do uporabe storitev mediatorja v primerih, v katerih to dopušča zakon;
  • pravico, da predlagate dokaze za predložitev ter predložite ugovore in ugotovitve v skladu z zakonom;
  • pravico do obveščenosti o poteku postopka;
  • pravico do vložitve predhodne ovadbe, če je to potrebno (pri nekaterih vrstah kaznivih dejanj morate vložiti vlogo v obliki predhodne ovadbe, da se lahko postopek zoper storilca nadaljuje). Sodni organi vam bodo po potrebi zagotovili pojasnila o tej zadevi. Namen predhodnih ovadb je, da vložnik zahteva nadaljevanje kazenskega postopka zoper storilca. Predhodna ovadba se razlikuje od ovadbe, ki jo vložite pri policiji ali državnem tožilcu, da bi ga obvestili, da je bilo zoper vas storjeno kaznivo dejanje;
  • pravico, da postanete civilna stranka v postopku;
  • obveznost, da ste navzoči, kadar vas sodni organi povabijo;
  • obveznost, da sporočite vsako spremembo naslova;
  • pravico do obveščenosti o vsaki izpustitvi storilca, če je ta obsojen na zaporno kazen ali če mu je odrejen pripor.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Da. Ves čas kazenskega postopka ste upravičeni do storitev prevajanja in tolmačenja.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Med kazenskim postopkom morajo biti invalidom ne glede na njihov status (toženec, oškodovanec, priča) na voljo storitve tolmača, psihologa in/ali predstavnika generalnih direktoratov za socialno delo in zaščito otrok (Direcțiile Generale de Asistență Socială și Protecție a Copilului) (za mladoletnike).

Veljavni pravni okvir določa, da se lahko zadevnim osebam zagotovi posebna pomoč obstoječih regionalnih direktoratov za socialno delo in zaščito otrok ter po potrebi zdravniška pomoč.

Službe za podporo žrtvam

Glede na naravo kaznivega dejanja (zlasti kadar je storjeno zoper osebe) lahko policist žrtvi predlaga, naj se obrne na psihološko svetovalno službo, ali jo usmeri nanjo.

Če ste žrtev posebne kategorije kaznivih dejanj (poskusa umora ali poskusa naklepnega umora, kot sta določena v členih 188 in 189 kazenskega zakonika; nasilja v družini, kot je določeno v členu 199 kazenskega zakonika; naklepnih kaznivih dejanj, ki povzročijo telesne poškodbe žrtve; posilstva, spolnega napada, spolnega odnosa z mladoletnikom in spolne zlorabe mladoletnikov, kot so določeni v členih od 218 do 221 kazenskega zakonika; grdega ravnanja z mladoletniki, kot je določeno v členu 197 kazenskega zakonika, ter trgovine z ranljivimi osebami in njihovega izkoriščanja ali poskusa trgovine z ranljivimi osebami in njihovega izkoriščanja), lahko po potrebi prejmete brezplačno psihološko svetovanje (največ tri mesece za odrasle in največ šest mesecev za otroke, mlajše od 18 let), zdravniško pomoč ali kakršno koli drugo vrsto pomoči. Te vrste pomoči so vam brezplačno na voljo le, če ste kaznivo dejanje prijavili policiji. Po vložitvi prijave pri policistu lahko pri službah za pogojni odpust zaprosite za pomoč.

Če ste žrtev nasilja v družini, se lahko za pomoč obrnete na enega od strokovnih uslužbencev za družinske zadeve, zaposlenih na ministrstvu za delo in socialno pravičnost (Ministerul Muncii și Justiției Sociale). Ministrstvo ponuja različne vrste pomoči žrtvam nasilja v družini (npr. psihološko svetovanje, zaščito identitete itd.). Kot žrtev nasilja v družini lahko zaprosite tudi za nastanitev v centru za žrtve nasilja v družini, kjer vam bosta zagotovljena zaščita in svetovanje.

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

V Romuniji lahko žrtev glede na vrsto kaznivega dejanja prejme posebno podporo od naslednjih institucij:

Če ste žrtev nasilja v družini, se lahko obrnete na nacionalno agencijo za enake možnosti žensk in moških (Agenția Națională pentru Egalitate de Șanse între Bărbați și Femei) ter na generalne direktorate za socialno delo in zaščito otrok (DGASPC).

Če ste mlajši od 18 let in ste žrtev kaznivega dejanja, se lahko obrnete na nacionalni organ za varstvo otrokovih pravic in posvojitve (Autoritatea Națională pentru Protecția Drepturilor Copilului și Adopție – ANPDCA) ter na generalne direktorate za socialno delo in zaščito otrok.

Če ste žrtev trgovine z ljudmi, se lahko obrnete na nacionalno agencijo za boj proti trgovini z ljudmi (Agenția Națională împotriva Traficului de Persoane - ANITP) v okviru ministrstva za notranje zadeve (Ministerul Afacerilor Interne – MAI).

Različne vrste podpore žrtvam zagotavljajo tudi številne nevladne organizacije (NVO). Institucija, na katero se obrnete, vas bo usmerila na ustrezno NVO.

Če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja, kot so poskus umora in poskus naklepnega umora, kot sta določena v členih 188 in 189 kazenskega zakonika; nasilje v družini, kot je določeno v členu 199 kazenskega zakonika; naklepna kazniva dejanja, ki povzročijo telesne poškodbe žrtve; posilstvo, spolni napad, spolni odnos z mladoletnikom in spolna zloraba mladoletnikov, kot so določeni v členih od 218 do 221 kazenskega zakonika; grdo ravnanje z mladoletniki, kot je določeno v členu 197 kazenskega zakonika, ter trgovina z ranljivimi osebami in njihovo izkoriščanje ali poskus trgovine z ranljivimi osebami in njihovega izkoriščanja, se lahko za pomoč obrnete na službe za pogojni odpust.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Da, sodni organi vas morajo napotiti na take službe.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Če sodni organi menijo, da bi lahko bila vaša zasebnost ali dostojanstvo ogrožena zaradi informacij, ki jih zagotovite, ali zaradi drugih razlogov, lahko med kazensko preiskavo in med sodnim postopkom na lastno pobudo ali na vašo zahtevo sprejmejo ukrepe za zaščito vaše zaupnosti in zasebnosti, kot so:

  • varstvo podatkov o vaši identiteti;
  • zaslišanje z avdiovizualnimi sredstvi, pri čemer je vaš glas spremenjen, vaša podoba pa zamegljena, kjer vaša navzočnost ni potrebna in če drugi ukrepi ne zadostujejo;
  • zagotovitev, da je sodna obravnava med vašim celotnim zaslišanjem zaprta za javnost.

Poleg tega lahko sodišče med sodnim postopkom prepove vse objave besedil, risb, fotografij ali slik, ki bi lahko razkrile vašo identiteto.

Sodno obravnavo, zaprto za javnost, lahko sodišče odredi tudi, če bi javna obravnava vplivala na vaše dostojanstvo ali zasebnost.

Osebje službe za pogojni odpust mora med izvajanjem svoje funkcije ohranjati zaupnost podatkov, ki jih ima. Informacije, ki jih sodni organi prejmejo v okviru kazenskega postopka, so izvzete iz tega pravila. Svetovalci, vodje služb in inšpektorji morajo pri opravljanju svojih poklicnih nalog in v družbi ohranjati zaupnost vseh dokumentov, ki jih hranijo. Informacije, povezane z zadevami v evidencah službe, in vse informacije, povezane z organizacijo in izvajanjem njenih dejavnosti, bi bilo treba dati na voljo medijem, pri čemer morajo osebni podatki prejemnikov storitev ostati zaupni.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Da bi imeli dostop do storitev za podporo žrtvam, morate kaznivo dejanje prijaviti ustreznim organom.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Med kazensko preiskavo in med sodnim postopkom ste upravičeni do zaščitnih ukrepov, če sodni organi menijo, da ste v nevarnosti.

Zelo pomembno je, da se zavedate, da če sodni organi menijo, da ste zaradi informacij, ki jih zagotovite, ali zaradi drugih razlogov morda v nevarnosti, lahko na vašo zahtevo ali na lastno pobudo sprejmejo nekatere ukrepe za zagotovitev vaše varnosti, kot so:

  • zagotovitev nadzora ali varovanja vašega doma ali začasnega bivališča;
  • zagotovitev spremstva in zaščite vam in vašim družinskim članom med potovanji;
  • varovanje podatkov o vaši identiteti (osebni podatki se lahko izpustijo iz spisa, da se zaščiti vaša identiteta, pri čemer se navede, da so te informacije zaupne);
  • zaslišanje z avdiovizualnimi sredstvi, pri čemer je vaš glas spremenjen, vaša podoba pa zamegljena, kjer vaša navzočnost ni potrebna in če drugi ukrepi ne zadostujejo (tako vam ni treba nastopiti pred policistom, tožilcem ali sodnikom in ne boste v istem prostoru kot storilec);
  • zagotovitev, da je sodna obravnava med vašim celotnim zaslišanjem zaprta za javnost.

Poleg tega lahko sodišče med sodnim postopkom prepove vse objave besedil, risb, slik ali podob, ki bi lahko razkrile vašo identiteto.

Poleg tega lahko policista ali tožilca, ki izvaja preiskavo, prosite, naj vas vključi v program za zaščito prič, če ste priča v kazenskem postopku ali če zagotovite informacije, ki sodnim organom pomagajo rešiti zadeve v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji ali preprečiti nastanek velike škode, tudi če niste vključeni v zadevo. Ta program vključuje številne ukrepe, kot so:

  • tajna identiteta, vključno z zagotovitvijo, da je med vašo udeležbo na zaslišanjih vaš glas spremenjen ali vaša podoba zamegljena;
  • policijska zaščita vašega doma in policijsko spremstvo, ko morate nastopiti pred organi za kazenske preiskave;
  • premestitev;
  • sprememba identitete, vključno s spremembo vašega videza, če je potrebno.

Če vstopite v program za zaščito prič, boste upravičeni do dodatne pomoči, kot je:

  • vključitev v drugačno družbeno okolje;
  • pridobitev novih poklicnih kvalifikacij;
  • nova zaposlitev;
  • finančna podpora, dokler ne najdete nove zaposlitve.

Po potrebi lahko v program za zaščito prič vstopijo tudi vaši najbližji sorodniki (kot so vaši otroci ali starši) in vaš zakonec.

Če v program za zaščito prič niste vstopili med kazensko preiskavo, lahko za vključitev vanj zaprosite med sodnim postopkom.

Na voljo je dodatna zaščita, ki je odvisna od vrste kaznivega dejanja:

  • Če ste žrtev nasilja v družini, lahko sodišče prosite, naj storilcu prepove bivanje v vašem skupnem domu. Namesto tega lahko kot žrtev dobite tudi nastanitev v centru za žrtve nasilja v družini. Takšna nastanitev je na voljo le v nujnih primerih, ko je zaradi vaše varnosti potrebna izolacija od storilca ali če je strokovni uslužbenec za družinske zadeve, odgovoren za vašo zadevo, predložil pisno odobritev. V centru lahko dobite brezplačno nastanitev, hrano, zdravstveno oskrbo, psihološko svetovanje in pravno pomoč.
  • Če ste žrtev trgovine z ljudmi, lahko dobite nastanitev v centru za zaščito žrtev. Nastanitev je običajno na voljo deset dni, vendar lahko sodišče to obdobje podaljša do konca postopka. Po potrebi lahko policija med kazenskim postopkom zagotovi fizično varovanje. Če ste žrtev trgovine z ljudmi, sodna obravnava ne bo javna.

Če menite, da ste v nevarnosti, morate o tem obvestiti policista, tožilca ali sodnika in zagotoviti čim več informacij.

Navedeni ukrepi so na voljo v fazi kazenske preiskave in med sodnim postopkom.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito vam bo zagotovila romunska policija.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Če ste po koncu kazenskega postopka še vedno v nevarnosti, bodo sodni organi preučili, ali bi vas bilo smiselno vključiti v program za zaščito prič, če vanj še niste vključeni.

Pri žrtvah trgovine z ljudmi bodo tveganje ocenili specializirani oddelki policije.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Da, vaša zadeva se lahko oceni. Žrtve nekaterih kategorij kaznivih dejanj (nasilja v družini, posilstva, spolnega napada itd.) bodo na primer na njihovo zahtevo zaslišale samo osebe istega spola.

Da bi se preprečila nadaljnja škoda za žrtev, bo drugo zaslišanje oškodovanca izvedeno le, če je to nujno potrebno za kazenski postopek.

Da bi se preprečila nadaljnja škoda za žrtev, ki bi lahko nastala, če bi jo sodni organi večkrat zaslišali, zak