Pravice žrtev – po državah

Slovaška

Vsebino zagotavlja
Slovaška

Katere informacije bom pridobil od organov (tj. policija, državni tožilec) po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo?

Če ste žrtev kaznivega dejanja, imate pravico prejeti informacije, ki jih mora zagotoviti prva oseba, s katero stopite v stik. Običajno je to prvi policist, tožilec, zdravnik ali subjekt, ki zagotavlja pomoč žrtvam kaznivih dejanj.

Ob prvem stiku vam mora policija/tožilec zagotoviti zlasti informacije o:

  • postopkih v zvezi z vložitvijo kazenske ovadbe ter pravicah in obveznostih žrtve/civilne stranke v kazenskem postopku (kot so pravica do spremstva zaupnika, imenovanje pooblaščenega zastopnika ter možnosti vročanja dokumentov in dostopa do spisa);
  • subjektih, ki zagotavljajo pomoč žrtvam kaznivih dejanj (kontaktni podatki, informacije o obliki pomoči, ki jo zagotavljajo); • možnostih v zvezi z zagotavljanjem nujne zdravstvene oskrbe;
  • dostopu do brezplačne pravne pomoči;
  • pogojih zagotavljanja zaščite, če je ogroženo življenje ali zdravje ali obstaja nevarnost, da bo povzročena velika škoda na premoženju (npr. možnost, da se storilcu prepove vstop v gospodinjstvo, pravica zahtevati, da se odškodninski zahtevek do višine verjetnega zneska škode zavaruje s premoženjem obdolženca);
  • pravici do tolmačenja in prevajanja;
  • ukrepih, ki jih lahko zahtevate za zaščito svojih interesov, če prebivate v drugi državi članici EU;
  • postopkih sodnega varstva, če policija in/ali tožilstvo kršita vaše pravice;
  • kontaktnih podatkih za komunikacijo o zadevi, v kateri ste žrtev;
  • postopkih v zvezi z uveljavljanjem odškodnine;
  • postopkih mediacije v kazenskem postopku;
  • možnostih in pogojih za sporazumno rešitev;
  • možnostih in pogojih za povračilo stroškov kazenskega postopka.

Na zahtevo vam bo policija ali državno tožilstvo pomagalo pri vzpostavitvi stika s subjektom, ki zagotavlja pomoč žrtvam, da bo nadalje obravnaval vaše potrebe.

Če prvič iščete zdravniško pomoč, vam mora osebje zdravstvene ustanove dati kontaktne podatke o subjektih, ki zagotavljajo pomoč žrtvam.

Subjekti, ki zagotavljajo pomoč žrtvam kaznivih dejanj, vam bodo zagotovili informacije o:

  • obliki in obsegu strokovne pomoči ter o tem, v kolikšni meri je ta pomoč brezplačna;
  • kontaktnih podatkih drugih subjektov, ki vam lahko pomagajo, če navedeni subjekti ne morejo zagotoviti strokovne pomoči, ki jo potrebujete;
  • pravicah žrtve, vključno s pravico do odškodnine;
  • pravicah, ki jih imate kot civilna stranka ali priča v kazenskem postopku;
  • finančnih in praktičnih zadevah.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če ste bili žrtev kaznivega dejanja v drugi državi članici EU in če v primeru hudega kaznivega dejanja niste mogli ali hoteli vložiti kazenske ovadbe v državi članici, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, ga lahko prijavite policiji/tožilcu na Slovaškem. Razlog, zakaj niste mogli ali hoteli podati kazenske ovadbe v drugi državi – bodisi zaradi časa, oddaljenosti, neznanja lokalnega jezika, strahu za vašo družino bodisi iz drugega razloga –, ni pomemben. Če državni tožilec/policija ugotovi, da ni pristojna za obravnavanje zadeve, bo ovadbo brez odlašanja posredovala pristojnemu organu države članice EU, na ozemlju katere je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Pristojni organi bodo sprejeli potrebne ukrepe za to, da boste imeli kot žrtev kaznivega dejanja čim manj neprijetnosti, zlasti v zvezi z organizacijo postopka. To na primer pomeni, da ste lahko kot priča zaslišani prek videopovezave ali po telefonu.

Če ste bili žrtev nasilnega kaznivega dejanja, lahko zahtevate odškodnino v državi članici, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, in na Slovaškem; v primeru slednjega to storite z oddajo vloge pri ministrstvu za pravosodje Republike Slovaške.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Policija vas bo obvestila zlasti o izidu kazenske ovadbe. Policija praviloma v 30 dneh odloči na enega od naslednjih načinov:

  • ovadbo zavrne in ustavi kazenski postopek.
    Policija tako odloči, če storjenega dejanja ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje ali upravni prekršek;
  • ovadbo odstopi pristojnemu organu.
    Če dejanje ni kaznivo dejanje in policija sumi, da bi lahko šlo za upravni prekršek ali drugo upravno kršitev, policija ovadbo posreduje pristojnemu organu. Pristojni organ nato ovadbo ponovno prouči, in če obstajajo zadostni razlogi, začne upravni postopek;
  • kazensko ovadbo umakne.
    To je večinoma v primerih, ko storilec umre, ni kazensko odgovoren, ker je mladoleten (tj. v času storitve dejanja ni bil star vsaj 14 let), ali žrtev ni podala soglasja h kazenskemu postopku;
  • začne kazenski pregon.
    Če ni razlogov za zavrnitev ali odstop ovadbe ali njen umik, policija začne kazenski pregon.

Policija vas mora uradno obvestiti o svoji odločitvi. Ta odločitev se imenuje sklep (uznesenie) in se vroči na naslovu, ki ste ga navedli v kazenski ovadbi. Če se na podlagi vaše ovadbe začne kazenski pregon, ste kot oseba, ki je prijavila kaznivo dejanje, sproti obveščeni o njegovih posameznih fazah (tj. vložitev obtožnice zoper konkretno osebo, razširitev obtožnice, odstop zadeve drugemu organu, ustavitev, pogojna ustavitev ali začasna ustavitev kazenskega pregona).

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Pravico imate zahtevati tolmača; tega vam bo nato zagotovila policija. Nagrade tolmaču vam ni treba plačati; to krije država. Prav tako imate pravico do prevoda ali tolmačenja bistvenih odločitev v jezik, ki ga razumete.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Policija/tožilec v komunikaciji z vami upošteva vaše konkretne okoliščine (kot so vaša starost, spol, invalidnost ali duševna zrelost). Namen tega je zagotoviti, da kot žrtev prejmete zadostne informacije v obliki, ki jo razumete, da se vam omogoči poln dostop do pravic in zagotovi, da se z vami ravna spoštljivo.

Posebno ranljive osebe, vključno z otroki in invalidi, je treba zaslišati obzirno ob zagotovilu, da zaslišanja pozneje v postopku ne bo treba ponoviti. Zato se njihove izjave posnamejo na kamero. Policija se pred pridobitvijo izjave priče posvetuje s psihologom ali strokovnjakom o tem, kako izvesti zaslišanje, da se zagotovi njegova pravilna izvedba.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Podporo žrtvam zagotavljajo subjekti, vpisani v register subjektov, ki zagotavljajo pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki je na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje Republike Slovaške, ali če je ustrezno, centri za posredovanje za žrtve nasilja v družini. Zagotovili vam bodo psihološko pomoč in tudi pravno svetovanje. Obravnavalo vas bo strokovno usposobljeno osebje, ki vam bo pomagalo pri pravnih vprašanjih ali zagotovilo psihološko podporo. Po potrebi vam bodo pomagali najti zasilno nastanitev, stopiti v stik z vašo družino ali dobiti denar.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Ob prvem stiku vas bo policija obvestila o subjektih, ki zagotavljajo pomoč žrtvam kaznivih dejanj, vam povedala, kako stopiti v stik z njimi, in pojasnila, katero obliko pomoči zagotavljajo. Na vašo zahtevo vam bo tudi pomagala vzpostaviti stik z njimi.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Organi kazenskega pregona poskrbijo, da ne razkrijejo varovanih osebnih podatkov ali dejstev zasebne narave, zlasti v zvezi z vašim družinskim življenjem, domačim naslovom in korespondenco, ki ni neposredno povezana s kaznivim dejanjem. Posebno pozornost namenjajo koristim otrok, mladoletnikov in civilnih strank, katerih osebni podatki se ne razkrijejo.

Če vlagate kazensko ovadbo, lahko od policista zahtevate, naj v njej ne navede vaših osebnih podatkov.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Do podpore ste upravičeni ne glede na to, ali vložite kazensko ovadbo ali ne.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Pristojni organi imajo na voljo različne ukrepe za zaščito žrtve. Ti ukrepi se razlikujejo tudi glede na fazo postopka. Vaše sodelovanje pri takih ukrepih bi moralo biti prostovoljno, prav tako bi morali biti dovolj obveščeni o tveganjih in koristih, da lahko sprejmete informirano odločitev.

Če s storilcem živite v skupnem gospodinjstvu, mu lahko policija prepove vstop v gospodinjstvo za dva tedna takoj po vašem klicu na policijo in/ali vaši vložitvi kazenske ovadbe. V takem primeru storilec ne sme vstopiti v skupno stanovanje ali hišo. Policija vas nato obvesti o možnosti, da zahtevate sodno odredbo (neodkladné opatrenie) o prepovedi vstopa v skupno gospodinjstvo tudi za dlje časa. Vloga za sodno odredbo se lahko vloži tudi zoper storilca, ki z vami ne živi v skupnem gospodinjstvu. Sodišče lahko storilcu prepove približevanje vašemu domu, delovnemu mestu ali krajem, na katerih se običajno zadržujete, ali kakršno koli vzpostavljanje stika z vami.

Prav tako se imate pravico odločiti, ali želite biti obveščeni o izpustitvi ali pobegu storilca iz objekta za pridržanje. Informacije o tem so namenjene zlasti vaši zaščiti, če bi storilec poskušal stopiti v stik z vami (npr. če je storilec bližnja oseba ali družinski član). To odločitev lahko kadar koli spremenite, policija, tožilec in sodišče pa jo bodo upoštevali. Če pa ste v nevarnosti ali je ogroženo vaše življenje ali zdravje, vas policija/tožilec/sodišče obvesti o izpustitvi ali pobegu, tudi če take informacije niste zahtevali.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito zagotovi policija, med sodnimi obravnavami pa jo zagotovi sodišče.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Policija, tožilec, sodišče, pa tudi subjekt, ki zagotavlja pomoč žrtvam kaznivih dejanj, bodo vašo zadevo posamično ocenili, da bi ugotovili, ali ste posebno ranljiva žrtev. Proučili bodo, ali storilec za vas še naprej predstavlja nevarnost in ali vam grozi ponovna viktimizacija. Če ugotovijo, da vas namerava storilec ustrahovati, vam groziti, se vam maščevati ali kakor koli vplivati na vašo psihološko ali telesno celovitost, bodo pristojni organi sprejeli potrebne ukrepe.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Kot žrtev imate pravico do zaščite pred sekundarno viktimizacijo. To pomeni pred vsakršno škodo, ki ne bi bila neposredna posledica samega kaznivega dejanja, temveč bi jo utrpeli zaradi ravnanja posameznikov ali institucij, s katerimi ste bili v stiku po kaznivem dejanju. To lahko na primer vključuje neuvidevno ravnanje javnih organov, njihovo neodzivnost pri zagotavljanju vaše zaščite ali neuvidevno razkritje vaše zadeve javnosti. V kazenskem postopku obstajajo mehanizmi za preprečevanje takega ravnanja. Policija, tožilec, sodišče in subjekti, ki zagotavljajo pomoč žrtvam, morajo ravnati tako, da njihova ravnanja ne povzročijo sekundarne viktimizacije. Zato se lahko vaše zaslišanje posname na kamero, da vam ni treba vedno znova dajati izjav. Zaradi vaše zaščite se lahko tudi zdravniški pregled odredi le v obsegu, ki je potreben, in samo, če je to potrebno za namene kazenskega postopka.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive žrtve?

Če ste posebno ranljiva žrtev, imate pravico od subjekta, ki zagotavlja pomoč žrtvam kaznivega dejanja, zahtevati brezplačno specializirano strokovno pomoč. Ta se bo zagotavljala 90 dni, to obdobje pa se lahko v upravičenih primerih na vašo zahtevo podaljša. Vključuje psihološko pomoč in tudi pravno svetovanje. Obravnavalo vas bo strokovno usposobljeno osebje, ki vam bo pomagalo pri pravnih vprašanjih ali vam zagotovilo psihološko podporo. Po potrebi vam bodo pomagali najti zasilno nastanitev, stopiti v stik z vašo družino ali pridobiti denar. Pomagali vam bodo tudi oceniti, ali je ogroženo vaše življenje ali zdravje, in sprejeti ukrepe za vašo zaščito.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Poleg vseh pravic, ki jih imate kot posebno ranljiva žrtev, ker se kot mladoletnik samodejno štejete za tako žrtev, se od policije, državnega tožilstva, sodišč in subjektov, ki zagotavljajo pomoč žrtvam, tudi zahteva, da ravnajo v vašo največjo korist.

Če boste zaslišani kot priča v zvezi z dogodki, ki so vam povzročili nelagodje, se bo zaslišanja udeležil psiholog ali strokovnjak in nadzoroval njegovo izvedbo. Po potrebi se bo lahko zaslišanja udeležil tudi vaš starš ali učitelj. Zaslišanje bo izvedeno tako, da vam pozneje v postopku ne bo treba vedno znova dati izjave priče; ponovno jo boste morali dati le, če bo to nujno potrebno.

Splošno priznano je, da ima otrok v kazenskem postopku posebne potrebe, institucije, s katerimi boste v stiku, pa bodo upoštevale vašo starost in vaše potrebe.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je vaš družinski član umrl zaradi kaznivega dejanja in ste zaradi njegove smrti utrpeli škodo, se tudi vi štejete za žrtev. Imate pravico do obveščenosti, zlasti o tem, kako vložiti kazensko ovadbo, o poteku kazenskega postopka in o tem, kako stopiti v stik z organizacijami, ki vam lahko pomagajo. Na vašo zahtevo vam bo policija ali državno tožilstvo pomagalo pri vzpostavitvi stika s subjektom, ki zagotavlja pomoč žrtvam, da bo nadalje obravnaval vaše potrebe. Poleg tega imate pravico do strokovne pomoči, pravico do zaslišanja in pravico, da se z vami ravna spoštljivo, obzirno in uvidevno.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je oseba umrla zaradi nasilnega kaznivega dejanja, se tudi preživeli zakonec ali preživeli otroci štejejo za žrtve nasilnega kaznivega dejanja. Če takih oseb ni, se za žrtev kaznivega dejanja šteje preživeli starš ali oseba, ki je s pokojnikom živela v skupnem gospodinjstvu vsaj leto dni pred njegovo smrtjo in ki je skupaj z njim skrbela za gospodinjstvo, ali oseba, ki je bila odvisna od pokojnikove podpore.

Kot žrtev nasilnega kaznivega dejanja uživate vse pravice, priznane žrtvam, upravičeni pa ste tudi do odškodnine, ki jo lahko zahtevate pri ministrstvu za pravosodje Republike Slovaške.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Pod katerimi pogoji? Ali bom v času mediacije na varnem?

Informacije o postopkih mediacije vam bo ob prvem stiku zagotovila policija. Mediacijo izvajajo uradniki za pogojni odpust in mediacijo na podlagi prostovoljnega soglasja, ki ga podate vi in storilec kaznivega dejanja. Namen mediacije je, da se z dejavnim sodelovanjem obeh strank odpravijo negativne posledice storjenega kaznivega dejanja. Svoje soglasje lahko kadar koli umaknete. Informacije, pridobljene med mediacijo, se štejejo za zaupne; brez soglasja strank se ne smejo uporabljati za nobene druge namene razen za reševanje spora v okviru mediacije.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Zakon o žrtvah kaznivih dejanj

Zakonik o kazenskem postopku

Zadnja posodobitev: 27/03/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.