Pravice žrtev – po državah

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, z odškodninskim zahtevkom, z vstopom v postopek)?

Postopek pred kazenskim sodiščem

A. „Nalog za povrnitev škode“

V skladu z določbami oddelkov od 249 do 253 zakona o civilnem postopku (Škotska) iz leta 1995 so vsa kazenska sodišča na Škotskem pristojna, da storilcu v ustreznih zadevah naložijo plačilo določenega nadomestila žrtvi kaznivega dejanja za poškodbo, izgubo ali škodo, ki jo je ta utrpela zaradi kaznivega dejanja, ne da bi bila potrebna ločena civilna tožba.

Zakon iz leta 1995 ne določa, da mora žrtev sodišču osebno predložiti vlogo za izdajo „naloga za povrnitev škode“; v ustreznih zadevah lahko to sodišču predlaga lokalni tožilec, pri čemer mora v vseh zadevah sodišču zagotoviti razpoložljive informacije o obsegu in vrednosti morebitnih poškodb, izgub ali škode.

Na podlagi veljavne zakonodaje ima žrtev pravico tožiti storilca za odškodnino na civilnem sodišču ali (če je utrpela telesne poškodbe ali psihično škodo) zahtevati plačilo od organa za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj (Criminal Injuries Compensation Authority (CICA)). Povračilo škode, ki ga naložijo kazenska sodišča, ne vpliva na te pravice, se pa morebitni znesek, ki ga žrtvi dodelijo civilna sodišča ali organ za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj, zmanjša za znesek, plačan na podlagi „naloga za povrnitev škode“.

V formalnih kazenskih postopkih ni omejitve zneska, ki se lahko dodeli na podlagi „naloga za povrnitev škode“.

Na kratko, v kazenskih postopkih veljajo naslednje omejitve:

• na grofijskem sodišču je najvišje nadomestilo za posamezno kaznivo dejanje predpisani znesek (10 000 GBP) (vendar je za zakonska kazniva dejanja, storjena 28. marca 2011 ali po tem datumu, pri katerih najvišja denarna kazen, ki jo je mogoče naložiti, presega predpisani znesek, najvišje nadomestilo, ki ga je mogoče naložiti, enako navedeni najvišji denarni kazni).
• Na mirovnem sodišču je zgornja meja za posamezno kaznivo dejanje stopnja 4 na standardni lestvici (2 500 GBP)

Zneski na podlagi „naloga za povrnitev škode“ se plačajo uradniku sodišča, ki nato znesek obračuna v dobro upravičenca.

B. „Zahteva za povrnitev škode“ v odredbi o delu v splošno korist

Kadar je obtoženi obsojen za kaznivo dejanje, lahko sodišče v določenih okoliščinah sprejme odredbo o delu v splošno korist (Community Payback Order (CPO)). V skladu z oddelkom 227H zakona o kazenskem postopku (Škotska) iz leta 1995 je lahko ena od zahtev v odredbi o delu v splošno korist plačilo nadomestila (skupaj z zahtevo za varstveno nadzorstvo).

Enake omejitve v zvezi z dodeljenim zneskom veljajo za „zahteve za povrnitev škode“ in za „naloge za povrnitev škode“ (kot je podrobno opisano zgoraj).

Nadomestilo se v enkratnem znesku ali v obrokih plača uradniku sodišča, ki nato znesek obračuna v dobro upravičenca. Nadomestilo mora biti v celoti plačano najpozneje 18 mesecev po sprejetju odredbe o delu v splošno korist ali najpozneje dva meseca pred koncem varstvenega nadzorstva, kar nastopi prej. Če storilec ne plača, se to lahko šteje za kršitev odredbe o delu v splošno korist.

C. „Ponudba za povrnitev škode“, ki jo da lokalni tožilec

V skladu z oddelkom 302A zakona o kazenskem postopku (Škotska) iz leta 1995 lahko lokalni tožilec domnevnemu storilcu pošlje ponudbo za povrnitev škode, če se zdi, da je bilo storjeno pomembno kaznivo dejanje. „Ponudba za povrnitev škode“ je učinkovit neposredni ukrep za kazniva dejanja, pri katerih je posameznik utrpel denarno izgubo, osebno izgubo, strah ali stisko.

Če se „ponudba za povrnitev škode“ sprejme ali šteje za sprejeto (kadar je domnevni storilec uradno ne zavrne), ni možnosti kazenskega pregona in evidentiranja obsodbe.

Najvišji znesek, ki je glede na odredbo o ponudbi za povrnitev škode (najvišji znesek) iz leta 2008, vključeno v zakon o kazenskem postopku (Škotska) iz leta 1995, na voljo v okviru ponudbe za povrnitev škode, je 5 000 GBP.

Zneski na podlagi „ponudbe za povrnitev škode“ se plačajo uradniku sodišča, ki znesek obračuna v dobro upravičenca.

Postopek pred civilnim sodiščem:

Na podlagi veljavne zakonodaje ima žrtev pravico tožiti storilca za odškodnino na civilnem sodišču. Če se žrtev odloči vložiti tožbo pri civilnih sodiščih, obstajajo različni postopki, urejeni z različnimi sklopi sodnih pravil, ki so odvisni tudi od tega, ali se tožbe vložijo pri grofijskem sodišču (Sheriff Court) ali pri glavnem civilnem sodišču (Court of Session). Različna pravila so na voljo na spletišču škotske sodne službe v zavihku o pravilih in praksi (Rules and Practice).

Sestava vloge ali zahtevka in različni sodni postopki so precej zapleteni, zato se priporoča, da uporabite pravni nasvet.

Vstop v postopek - na Škotskem se ne uporablja:

to je postopek, v katerem lahko sodišče odloči o povračilu škode žrtvi kaznivega dejanja. Namesto da žrtev zahteva odškodnino z ločeno civilno tožbo, vloži civilni zahtevek zoper storilca v okviru kazenskega postopka. Opozoriti je treba, da ta sistem sicer obstaja v nekaterih civilnopravnih jurisdikcijah, vendar ne na Škotskem.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Uveljavljanje odškodnine v kazenski zadevi

Znesek na podlagi:

• „naloga za povrnitev škode“;
• „zahteve za povrnitev škode“ v odredbi o delu v splošno korist (Community Payback Order) ali
• „ponudbe za povrnitev škode“, ki jo da lokalni tožilec

se plača uradniku sodišča, ki mora znesek obračunati v dobro upravičenca.

Plačilo odškodnine lahko zahteva samo sodišče, upravičenec pa v nobenem primeru ne sme navezati stika ali poskušati navezati stika neposredno s storilcem ali sprejeti plačila od njega osebno.

Če se plačilo ne izvede v skladu z „nalogom za povrnitev škode“ ali „ponudbo za povrnitev škode“, lahko sodišče sprejme nadaljnji ukrep za izterjavo denarja, pri čemer uporabi različne sankcije, vključno z:

• nalogi za odbitek od prejemkov;
• nalogi za rubež plače;
• nalogi za rubež sredstev in
• nalogi za zaplembo vozila.

Če plačilo ni izvedeno v skladu z „zahtevo za povrnitev škode“ iz odredbe o delu v splošno korist, se to lahko šteje za kršitev navedene odredbe in kršilec se lahko znova znajde na sodišču. Oddelek 227ZC zakona o kazenskem postopku (Škotska) iz leta 1995 vsebuje določbe, ki se nanašajo na kršitve odredb o delu v splošno korist in ukrepe, ki jih lahko sprejme sodišče.

Uveljavljanje odškodnine v civilni zadevi:

Če žrtev uspe s tožbo na civilnem sodišču in sodišče odredi plačilo zneska v njeno korist, se mora žrtev obrniti na sodne izvršitelje, da ji svetujejo o postopku za izterjavo dolga. Več informacij je na voljo na spletišču združenja sodnih vročevalcev in sodnih izvršiteljev.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Odškodnina, ki jo plača organ za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj

Država žrtvi kaznivega dejanja ne izplača predplačila, če je sodišče storilcu odredilo plačilo, vendar ta ni plačal. Glej tudi Uveljavljanje odškodnine zgoraj.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Organ za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj obravnava odškodninske zahtevke oseb, ki so utrpele telesne poškodbe ali psihično škodo kot nedolžne žrtve nasilnega kaznivega dejanja v Angliji, na Škotskem ali v Walesu. Merila in zneski za odškodnino so določeni v državni odškodninski shemi poškodbe zaradi kaznivih dejanj.

Odškodninska shema za poškodbe zaradi kaznivih dejanj iz leta 2012 je shema, financirana z državnimi sredstvi in namenjena povrnitvi škode nedolžnim žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, ki so utrpele resne telesne poškodbe ali psihično škodo, ki jih je mogoče neposredno pripisati temu, da so bile neposredne žrtve nasilnega kaznivega dejanja. Pravila sheme in vrednost dodeljenih zneskov, ki se izplačajo, odobri parlament Združenega kraljestva, organ za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj pa je odgovoren za upravljanje sheme in vse odločitve o posameznih vlogah. Shema vsebuje lestvico poškodb, s katero je določena odškodnina, ki se izplača glede na utrpele poškodbe.

Obstajata dve vrsti odškodnin - dodelitve zneskov za telesne in smrtne poškodbe - z dodatno odškodnino, ki se v nekaterih primerih po potrebi izplača za izgubo dohodka, vzdrževanje ali posebne izdatke.

Plačilo zneskov se lahko dodeli najhuje poškodovanim žrtvam, žrtvam posilstva in drugih spolnih zlorab, otrokom, ki so žrtve zlorab, in žalujočim. Shema ne omogoča plačila odškodnine za manjše poškodbe.

Vsem odškodninskim zahtevkom ni ugodeno. Vložnik zahtevka mora biti upravičen na podlagi pravil sheme. Izpolnjena morajo biti merila glede državljanstva in stalnega prebivališča (odstavki od 10 do 16 sheme). Zahtevke je treba vložiti takoj, ko je to razumno izvedljivo, vsekakor pa v dveh letih po dogodku, zaradi katerega je nastala poškodba, povzročena s kaznivim dejanjem (vendar se lahko rok v izjemnih okoliščinah v nekaterih primerih podaljša, glej odstavke od 87 do 89). Obstajajo tudi pravila, s katerimi se zahteva, da je vložnik zahtevka prijavil dogodek, zaradi katerega je nastala poškodba, povzročena s kaznivim dejanjem, takoj ko je bilo to razumno izvedljivo, in da sodeluje, kolikor je to razumno izvedljivo, pri privedbi napadalca pred sodišče (odstavka 22 in 23). Dodeljeni zneski se lahko zadržijo ali znižajo še v različnih drugih okoliščinah, na primer če dodelitev zneska ni primerna zaradi ravnanja vložnika (odstavek 25) ali če ima vložnik ob vložitvi zahtevka pri organu za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj še neodslužene kazni za kazniva dejanja (odstavek 26 in Priloga D). Več informacij o shemi je na voljo tukaj.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom?

Odškodninska shema za poškodbe zaradi kaznivih dejanj iz leta 2012 naj bi se uporabila kot skrajno sredstvo. Dodelitve zneskov na podlagi sheme naj ne bi bile namenjene reševanju nujnih potreb; v večini primerov se zahtevek vložnika reši šele nekaj časa po zadevnem dogodku. Plačilo se izvede šele, ko se organ za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj prepriča, da je vložnik upravičen na podlagi sheme; pri policiji poizve o dogodku in vložniku, s čimer zagotovi, da vloga izpolnjuje merila za upravičenost. Če je organ za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj prepričan, da je vložnik upravičen do plačila, ne more pa sprejeti dokončne odločitve, lahko razmisli o plačilu. Tako je lahko v primeru, ko organ za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj počaka, da se ugotovijo dolgoročne posledice vložnikove poškodbe.

Ali sem upravičen do nadomestila, če storilec ni bil obsojen?

Žrtev nasilnega kaznivega dejanja je upravičena do odškodnine, tudi če storilec ni znan ali obsojen (odstavek 9 odškodninske sheme za žrtve kaznivih dejanj). Vendar se s shemo zahteva, da je vložnik dogodek prijavil policiji takoj, ko je bilo to razumno izvedljivo, in da je sodeloval, kolikor je bilo to razumno izvedljivo, pri privedbi storilca pred sodišče (odstavka 22 in 23). Vložniki so torej do odškodnine upravičeni samo, če so v celoti sodelovali pri preiskavi kaznivega dejanja in morebitnem poznejšem kazenskem pregonu.