Pravice žrtev – po državah

Romunija

Vsebino zagotavlja
Romunija

Katere informacije bom pridobil od organov po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo (tj. policija, državni tožilec)?

Če ste žrtev kaznivega dejanja, ga lahko ustno ali pisno prijavite policiji (ali pri državnem tožilcu). Prav tako lahko drugo osebo prosite, naj kaznivo dejanje prijavi v vašem imenu, vendar ji morate dati pisno pooblastilo. Podpisano pisno pooblastilo bo priloženo spisu v zadevi.

Ob prijavi kaznivega dejanja lahko dobite informacije o službah in organizacijah, ki zagotavljajo psihološko svetovanje ali kakršno koli drugo obliko podpore žrtvam v skladu z vašimi potrebami. Poleg tega imate pravico do informacij o tem, kako dobiti pravno pomoč, o vaših pravicah med kazenskim postopkom (vključno z zaščitnimi ukrepi za ogroženo pričo) in o tem, kako od države dobiti finančno nadomestilo. Te informacije vam bo zagotovil prvi sodni organ, na katerega se obrnete (policija, državni tožilec). Prejeli boste tudi obrazec z vsemi temi informacijami, ki ga morate podpisati. Informacije vam bodo zagotovljene v jeziku, ki ga razumete.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če ste tujec in žrtev kaznivega dejanja v Romuniji, imate vse pravice romunskih državljanov, ki so bili žrtve kaznivih dejanj.

Če ne govorite romunščine, imate med komuniciranjem z organi pravico do brezplačne pomoči tolmača, tudi za vložitev pritožbe v jeziku, ki ga razumete, in za dostop do informacij, do katerih ste upravičeni ob prijavi kaznivega dejanja, v jeziku, ki ga razumete.

Če ste žrtev trgovine z ljudmi, lahko dobite nastanitev v posebnih zavetiščih, kjer boste zaščiteni. Med kazenskim postopkom boste dobili informacije o postopku v jeziku, ki ga razumete; dobite lahko tudi psihološko svetovanje in zdravniško pomoč. Romunski organi vam bodo po najboljših močeh pomagali, da se čim prej vrnete v domačo državo, in vam zagotovili varen prevoz do romunske meje.

Če ste tujec, lahko od države zahtevate tudi finančno nadomestilo, če ste žrtev: poskusa umora ali poskusa naklepnega umora, kot sta določena v členih 188 in 189 kazenskega zakonika; nasilja v družini, kot je določeno v členu 199 kazenskega zakonika; naklepnih kaznivih dejanj, ki povzročijo telesne poškodbe žrtve; posilstva, spolnega napada, spolnega odnosa z mladoletnikom in spolne zlorabe mladoletnikov, kot so določeni v členih od 218 do 221 kazenskega zakonika; grdega ravnanja z mladoletniki, kot je določeno v členu 197 kazenskega zakonika, ter trgovine z ranljivimi osebami in njihovega izkoriščanja ali poskusa trgovine z ranljivimi osebami in njihovega izkoriščanja.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ob prijavi kaznivega dejanja vam bo policist, ki evidentira ovadbo, pojasnil postopek obravnave vaše zadeve. Policija mora pripraviti pisno poročilo o tem, katere informacije so vam zagotovili.

Prejeli boste informacije o:

  • vaših pravicah med kazenskim postopkom;
  • organizacijah, na katere se lahko obrnete za pomoč, in storitvah, ki jih zagotavljajo;
  • tem, kako lahko dobite zaščito;
  • pogojih in postopku za pridobitev finančnega nadomestila od države;
  • pogojih in postopku za pridobitev brezplačnega pravnega zastopanja.

Pozneje lahko med postopkom dobite informacije o poteku preiskave in, če se tožilec odloči, da zadeve ne bo predložil sodišču, kopijo te odločitve. Za to boste morali pri policistu ali tožilcu, ki obravnava vašo zadevo, vložiti zahtevo in navesti poštni naslov v Romuniji, e-naslov ali naslov v spletni klepetalnici, na katerega boste prejeli informacije.

Če se tožilec odloči zadevo predložiti v odločanje sodišču, boste povabljeni na sodišče.

Če boste zaslišani na sodišču, boste obveščeni tudi o svojih pravicah in obveznostih, ki vključujejo:

  • pravico do pomoči odvetnika ali pravico do brezplačnega pravnega zastopanja, če je ustrezno;
  • pravico do uporabe storitev mediatorja v primerih, v katerih to dopušča zakon;
  • pravico, da predlagate dokaze za predložitev ter predložite ugovore in ugotovitve v skladu z zakonom;
  • pravico do obveščenosti o poteku postopka;
  • pravico do vložitve predhodne ovadbe, če je to potrebno (pri nekaterih vrstah kaznivih dejanj morate vložiti vlogo v obliki predhodne ovadbe, da se lahko postopek zoper storilca nadaljuje). Sodni organi vam bodo po potrebi zagotovili pojasnila o tej zadevi. Namen predhodnih ovadb je, da vložnik zahteva nadaljevanje kazenskega postopka zoper storilca. Predhodna ovadba se razlikuje od ovadbe, ki jo vložite pri policiji ali državnem tožilcu, da bi ga obvestili, da je bilo zoper vas storjeno kaznivo dejanje;
  • pravico, da postanete civilna stranka v postopku;
  • obveznost, da ste navzoči, kadar vas sodni organi povabijo;
  • obveznost, da sporočite vsako spremembo naslova;
  • pravico do obveščenosti o vsaki izpustitvi storilca, če je ta obsojen na zaporno kazen ali če mu je odrejen pripor.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Da. Ves čas kazenskega postopka ste upravičeni do storitev prevajanja in tolmačenja.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Med kazenskim postopkom morajo biti invalidom ne glede na njihov status (toženec, oškodovanec, priča) na voljo storitve tolmača, psihologa in/ali predstavnika generalnih direktoratov za socialno delo in zaščito otrok (Direcțiile Generale de Asistență Socială și Protecție a Copilului) (za mladoletnike).

Veljavni pravni okvir določa, da se lahko zadevnim osebam zagotovi posebna pomoč obstoječih regionalnih direktoratov za socialno delo in zaščito otrok ter po potrebi zdravniška pomoč.

Službe za podporo žrtvam

Glede na naravo kaznivega dejanja (zlasti kadar je storjeno zoper osebe) lahko policist žrtvi predlaga, naj se obrne na psihološko svetovalno službo, ali jo usmeri nanjo.

Če ste žrtev posebne kategorije kaznivih dejanj (poskusa umora ali poskusa naklepnega umora, kot sta določena v členih 188 in 189 kazenskega zakonika; nasilja v družini, kot je določeno v členu 199 kazenskega zakonika; naklepnih kaznivih dejanj, ki povzročijo telesne poškodbe žrtve; posilstva, spolnega napada, spolnega odnosa z mladoletnikom in spolne zlorabe mladoletnikov, kot so določeni v členih od 218 do 221 kazenskega zakonika; grdega ravnanja z mladoletniki, kot je določeno v členu 197 kazenskega zakonika, ter trgovine z ranljivimi osebami in njihovega izkoriščanja ali poskusa trgovine z ranljivimi osebami in njihovega izkoriščanja), lahko po potrebi prejmete brezplačno psihološko svetovanje (največ tri mesece za odrasle in največ šest mesecev za otroke, mlajše od 18 let), zdravniško pomoč ali kakršno koli drugo vrsto pomoči. Te vrste pomoči so vam brezplačno na voljo le, če ste kaznivo dejanje prijavili policiji. Po vložitvi prijave pri policistu lahko pri službah za pogojni odpust zaprosite za pomoč.

Če ste žrtev nasilja v družini, se lahko za pomoč obrnete na enega od strokovnih uslužbencev za družinske zadeve, zaposlenih na ministrstvu za delo in socialno pravičnost (Ministerul Muncii și Justiției Sociale). Ministrstvo ponuja različne vrste pomoči žrtvam nasilja v družini (npr. psihološko svetovanje, zaščito identitete itd.). Kot žrtev nasilja v družini lahko zaprosite tudi za nastanitev v centru za žrtve nasilja v družini, kjer vam bosta zagotovljena zaščita in svetovanje.

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

V Romuniji lahko žrtev glede na vrsto kaznivega dejanja prejme posebno podporo od naslednjih institucij:

Če ste žrtev nasilja v družini, se lahko obrnete na nacionalno agencijo za enake možnosti žensk in moških (Agenția Națională pentru Egalitate de Șanse între Bărbați și Femei) ter na generalne direktorate za socialno delo in zaščito otrok (DGASPC).

Če ste mlajši od 18 let in ste žrtev kaznivega dejanja, se lahko obrnete na nacionalni organ za varstvo otrokovih pravic in posvojitve (Autoritatea Națională pentru Protecția Drepturilor Copilului și Adopție – ANPDCA) ter na generalne direktorate za socialno delo in zaščito otrok.

Če ste žrtev trgovine z ljudmi, se lahko obrnete na nacionalno agencijo za boj proti trgovini z ljudmi (Agenția Națională împotriva Traficului de Persoane - ANITP) v okviru ministrstva za notranje zadeve (Ministerul Afacerilor Interne – MAI).

Različne vrste podpore žrtvam zagotavljajo tudi številne nevladne organizacije (NVO). Institucija, na katero se obrnete, vas bo usmerila na ustrezno NVO.

Če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja, kot so poskus umora in poskus naklepnega umora, kot sta določena v členih 188 in 189 kazenskega zakonika; nasilje v družini, kot je določeno v členu 199 kazenskega zakonika; naklepna kazniva dejanja, ki povzročijo telesne poškodbe žrtve; posilstvo, spolni napad, spolni odnos z mladoletnikom in spolna zloraba mladoletnikov, kot so določeni v členih od 218 do 221 kazenskega zakonika; grdo ravnanje z mladoletniki, kot je določeno v členu 197 kazenskega zakonika, ter trgovina z ranljivimi osebami in njihovo izkoriščanje ali poskus trgovine z ranljivimi osebami in njihovega izkoriščanja, se lahko za pomoč obrnete na službe za pogojni odpust.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Da, sodni organi vas morajo napotiti na take službe.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Če sodni organi menijo, da bi lahko bila vaša zasebnost ali dostojanstvo ogrožena zaradi informacij, ki jih zagotovite, ali zaradi drugih razlogov, lahko med kazensko preiskavo in med sodnim postopkom na lastno pobudo ali na vašo zahtevo sprejmejo ukrepe za zaščito vaše zaupnosti in zasebnosti, kot so:

  • varstvo podatkov o vaši identiteti;
  • zaslišanje z avdiovizualnimi sredstvi, pri čemer je vaš glas spremenjen, vaša podoba pa zamegljena, kjer vaša navzočnost ni potrebna in če drugi ukrepi ne zadostujejo;
  • zagotovitev, da je sodna obravnava med vašim celotnim zaslišanjem zaprta za javnost.

Poleg tega lahko sodišče med sodnim postopkom prepove vse objave besedil, risb, fotografij ali slik, ki bi lahko razkrile vašo identiteto.

Sodno obravnavo, zaprto za javnost, lahko sodišče odredi tudi, če bi javna obravnava vplivala na vaše dostojanstvo ali zasebnost.

Osebje službe za pogojni odpust mora med izvajanjem svoje funkcije ohranjati zaupnost podatkov, ki jih ima. Informacije, ki jih sodni organi prejmejo v okviru kazenskega postopka, so izvzete iz tega pravila. Svetovalci, vodje služb in inšpektorji morajo pri opravljanju svojih poklicnih nalog in v družbi ohranjati zaupnost vseh dokumentov, ki jih hranijo. Informacije, povezane z zadevami v evidencah službe, in vse informacije, povezane z organizacijo in izvajanjem njenih dejavnosti, bi bilo treba dati na voljo medijem, pri čemer morajo osebni podatki prejemnikov storitev ostati zaupni.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Da bi imeli dostop do storitev za podporo žrtvam, morate kaznivo dejanje prijaviti ustreznim organom.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Med kazensko preiskavo in med sodnim postopkom ste upravičeni do zaščitnih ukrepov, če sodni organi menijo, da ste v nevarnosti.

Zelo pomembno je, da se zavedate, da če sodni organi menijo, da ste zaradi informacij, ki jih zagotovite, ali zaradi drugih razlogov morda v nevarnosti, lahko na vašo zahtevo ali na lastno pobudo sprejmejo nekatere ukrepe za zagotovitev vaše varnosti, kot so:

  • zagotovitev nadzora ali varovanja vašega doma ali začasnega bivališča;
  • zagotovitev spremstva in zaščite vam in vašim družinskim članom med potovanji;
  • varovanje podatkov o vaši identiteti (osebni podatki se lahko izpustijo iz spisa, da se zaščiti vaša identiteta, pri čemer se navede, da so te informacije zaupne);
  • zaslišanje z avdiovizualnimi sredstvi, pri čemer je vaš glas spremenjen, vaša podoba pa zamegljena, kjer vaša navzočnost ni potrebna in če drugi ukrepi ne zadostujejo (tako vam ni treba nastopiti pred policistom, tožilcem ali sodnikom in ne boste v istem prostoru kot storilec);
  • zagotovitev, da je sodna obravnava med vašim celotnim zaslišanjem zaprta za javnost.

Poleg tega lahko sodišče med sodnim postopkom prepove vse objave besedil, risb, slik ali podob, ki bi lahko razkrile vašo identiteto.

Poleg tega lahko policista ali tožilca, ki izvaja preiskavo, prosite, naj vas vključi v program za zaščito prič, če ste priča v kazenskem postopku ali če zagotovite informacije, ki sodnim organom pomagajo rešiti zadeve v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji ali preprečiti nastanek velike škode, tudi če niste vključeni v zadevo. Ta program vključuje številne ukrepe, kot so:

  • tajna identiteta, vključno z zagotovitvijo, da je med vašo udeležbo na zaslišanjih vaš glas spremenjen ali vaša podoba zamegljena;
  • policijska zaščita vašega doma in policijsko spremstvo, ko morate nastopiti pred organi za kazenske preiskave;
  • premestitev;
  • sprememba identitete, vključno s spremembo vašega videza, če je potrebno.

Če vstopite v program za zaščito prič, boste upravičeni do dodatne pomoči, kot je:

  • vključitev v drugačno družbeno okolje;
  • pridobitev novih poklicnih kvalifikacij;
  • nova zaposlitev;
  • finančna podpora, dokler ne najdete nove zaposlitve.

Po potrebi lahko v program za zaščito prič vstopijo tudi vaši najbližji sorodniki (kot so vaši otroci ali starši) in vaš zakonec.

Če v program za zaščito prič niste vstopili med kazensko preiskavo, lahko za vključitev vanj zaprosite med sodnim postopkom.

Na voljo je dodatna zaščita, ki je odvisna od vrste kaznivega dejanja:

  • Če ste žrtev nasilja v družini, lahko sodišče prosite, naj storilcu prepove bivanje v vašem skupnem domu. Namesto tega lahko kot žrtev dobite tudi nastanitev v centru za žrtve nasilja v družini. Takšna nastanitev je na voljo le v nujnih primerih, ko je zaradi vaše varnosti potrebna izolacija od storilca ali če je strokovni uslužbenec za družinske zadeve, odgovoren za vašo zadevo, predložil pisno odobritev. V centru lahko dobite brezplačno nastanitev, hrano, zdravstveno oskrbo, psihološko svetovanje in pravno pomoč.
  • Če ste žrtev trgovine z ljudmi, lahko dobite nastanitev v centru za zaščito žrtev. Nastanitev je običajno na voljo deset dni, vendar lahko sodišče to obdobje podaljša do konca postopka. Po potrebi lahko policija med kazenskim postopkom zagotovi fizično varovanje. Če ste žrtev trgovine z ljudmi, sodna obravnava ne bo javna.

Če menite, da ste v nevarnosti, morate o tem obvestiti policista, tožilca ali sodnika in zagotoviti čim več informacij.

Navedeni ukrepi so na voljo v fazi kazenske preiskave in med sodnim postopkom.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito vam bo zagotovila romunska policija.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Če ste po koncu kazenskega postopka še vedno v nevarnosti, bodo sodni organi preučili, ali bi vas bilo smiselno vključiti v program za zaščito prič, če vanj še niste vključeni.

Pri žrtvah trgovine z ljudmi bodo tveganje ocenili specializirani oddelki policije.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Da, vaša zadeva se lahko oceni. Žrtve nekaterih kategorij kaznivih dejanj (nasilja v družini, posilstva, spolnega napada itd.) bodo na primer na njihovo zahtevo zaslišale samo osebe istega spola.

Da bi se preprečila nadaljnja škoda za žrtev, bo drugo zaslišanje oškodovanca izvedeno le, če je to nujno potrebno za kazenski postopek.

Da bi se preprečila nadaljnja škoda za žrtev, ki bi lahko nastala, če bi jo sodni organi večkrat zaslišali, zakonodaja o kazenskem postopku zahteva tudi, da se oškodovanec, ki je vložil ovadbo v zvezi s kaznivim dejanjem, zasliši takoj, če pa to ni mogoče, se zasliši čim prej po vložitvi ovadbe.

Dodatni ukrep, ki koristi žrtvi, je, da žrtev ni obveščena o morebitni izpustitvi storilca, če tega ni izrecno zahtevala.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive žrtve?

Če ste ranljiva žrtev, ste upravičeni do zaščitnih ukrepov, navedenih v zgornjih odgovorih o zaščiti prič.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Če ste mladoletna žrtev izkoriščanja, nasilja, zlorabe, zanemarjanja, grdega ravnanja ali katerega koli drugega kaznivega dejanja, lahko kaznivo dejanje policiji prijavi katera koli oseba, vključno z vami.

Mladoletniki se od samega začetka štejejo za ranljive žrtve, organi pa vas morajo seznaniti z zaščitnimi ukrepi, do katerih ste upravičeni.

Mladoletniki lahko dobijo pomoč nacionalnega organa za varstvo otrokovih pravic in posvojitve. Če ste v nevarnosti, lahko zaprosite za odredbo, na podlagi katere boste upravičeni do nastanitve na kraju, kjer lahko dobite zaščito (kot je nastanitev pri drugi družini ali v posebnem centru).

Če ste pozvani, da nastopite pred organi za kazenske preiskave, in ste mlajši od 14 let, vas morajo spremljati starši ali skrbnik. Če so vaši starši ali skrbniki vključeni v kazenski postopek ali morda želijo vplivati na vašo izjavo, boste zaslišani ob navzočnosti sorodnika ali druge osebe, ki jo imenuje policist/tožilec/sodnik.

Poleg tega lahko sodni organi odločijo, da se mora zaslišanja udeležiti psiholog, da bi vam pomagal med zaslišanjem. Za pomoč psihologa lahko zaprosite sodne organe.

Zaslišanje je treba posneti, če pa to ni mogoče, ga je treba zapisati v poročilu.

Zasliši vas lahko ista oseba v posebej zasnovanih/prilagojenih sobah, če so na voljo.

Pri preiskovanju določenih kategorij kaznivih dejanj lahko žrtev zasliši oseba istega spola. Prav tako vas lahko spremlja oseba, ki jo sami izberete.

Ves čas postopka imate pravico do pravnega zastopnika. Če nimate pravnega svetovalca, vam ga bo sodišče pomagalo najti. Če si vaša družina ne more privoščiti storitev svetovalca, ste upravičeni do brezplačne pravne pomoči.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Zakonec, otrok ali vzdrževani družinski član osebe, ki je umrla zaradi umora ali naklepnega umora, kot sta določena v členih 188 in 189 kazenskega zakonika, ali drugih naklepnih kaznivih dejanj s smrtnim izidom, je upravičen do brezplačne pravne pomoči in finančnega nadomestila države.

Brezplačna pravna pomoč je na voljo tudi za žrtve drugih kategorij kaznivih dejanj, ki niso navedene zgoraj, če mesečni dohodek žrtve na družinskega člana ni višji od nacionalne minimalne bruto osnovne plače, določene za leto, v katerem je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Glej zgoraj navedene informacije.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji? Ali bom v času mediacije na varnem?

Mediacijo je mogoče uporabiti le za manj huda kazniva dejanja, navedena v kazenski zakonodaji. Ta postopek je mogoče uporabiti le, če se s storilcem strinjate, da boste sodelovali. V postopku mediacije boste povabljeni na več sestankov s storilcem, da bi se pogovorili o možnostih za spravo. Sestanke vodi oseba, imenovana mediator. Če se postopek konča s spravo, lahko umaknete svojo ovadbo zoper storilca, s čimer bo zadeva zaključena. Če pa postopek ni bil uspešen, se bo kazenski postopek nadaljeval, kot da ne bi bilo mediacije.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

  • Zakon št. 135/2010 o zakoniku o kazenskem postopku, kakor je bil naknadno spremenjen in dopolnjen (Legea nr. 135/2010 privind Codul de procedură penală)
  • Zakon št. 678/2001 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej, kakor je bil naknadno spremenjen in dopolnjen (Legea nr. 678/2001 privind prevenirea și combaterea traficului de persoane)
  • Sklep vlade št. 1216/2001 o odobritvi nacionalnega akcijskega načrta za boj proti trgovini z ljudmi (Hotărârea de Guvern nr. 1.216/2001 privind aprobarea Planului național de acțiune pentru combaterea traficului de ființe umane)
  • Zakon št. 211/2004 o nekaterih ukrepih za zaščito žrtev kaznivih dejanj, kakor je bil naknadno spremenjen in dopolnjen (Legea 211/2004 privind unele măsuri pentru asigurarea protecției victimelor infracțiunilor)
  • Sklep vlade št. 1238 z dne 10. oktobra 2007 o odobritvi posebnih nacionalnih standardov za specializirane storitve za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi (Hotărârea Guvernului nr. 1238 din 10 octombrie 2007 pentru aprobarea Standardelor naționale specifice pentru serviciile specializate de asistență a victimelor traficului de persoane)
  • Zakon št. 217/2003 o preprečevanju nasilja v družini in boju proti njemu, kakor je bil naknadno spremenjen in dopolnjen (Legea 217/2003 pentru prevenirea și combaterea violenței în familie)
  • Zakon št. 272/2004 za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, kakor je bil naknadno spremenjen in dopolnjen (Legea 272/2004 privind protecția și promovarea drepturilor copilului)
  • Zakon št. 682/2002 o zaščiti prič, kakor je bil naknadno spremenjen in dopolnjen (Legea 682/2002 privind protecția martorilor)
  • Zakon št. 192/2006 o mediaciji in organizaciji poklica mediatorja, kakor je bil naknadno spremenjen in dopolnjen (Legea 192/2006 privind medierea și organizarea profesiei de mediator)
Zadnja posodobitev: 18/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču