Katere informacije bom pridobil od organov po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo (tj. policija, državni tožilec)?

Pravosodni organi in vse druge državne institucije, s katerimi ste v stiku, vam bodo zagotovile informacije o službah za podporo žrtvam v okviru generalnih direktoratov za socialno delo in zaščito otrok (Direcții Generale de Asistență Socială și Protecție a Copilului – DGASPC) in nevladnih organizacijah, ki zagotavljajo take storitve in na katere se lahko obrnete.

Informacije boste prejeli ustno in pisno z obrazcem, ki ga morate podpisati in ki vključuje vsaj naslov službe za podporo žrtvam na območju pristojnosti institucije, ki zagotavlja informacije, in seznam njenih odgovornosti.

Prvi pravosodni organ (policija/državni tožilec), na katerega se obrnete, ali kjer je to ustrezno, služba za podporo žrtvam vas bo ob prvem stiku seznanila z vašimi pravicami ter storitvami podpore in zaščite, ki jih lahko prejmete.

Prejeli boste informacije o:

• vrsti podpore, ki jo lahko prejmete, in o tem, kdo jo lahko zagotavlja, vključno z osnovnimi informacijami o dostopu do zdravniške pomoči, psihološkega svetovanja in nadomestne nastanitve;
• organu kazenskega pregona, pri katerem lahko vložite ovadbo;
• pravici do pravne pomoči in instituciji, na katero se lahko obrnete za ta namen;
• pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči;
• vaših pravicah med kazenskim postopkom (vključno z ukrepi zaščite, če ste ogrožena žrtev);
• pogojih in postopku za pridobitev odškodnine od države;
• pravici do uporabe storitev mediatorja;
• če živite v drugi državi članici EU, o tem, kako vložiti kazensko ovadbo ali zaprositi za odškodnino od države v navedeni državi članici, ter o tem, kako vas lahko romunski pravosodni organi zaslišijo, ne da bi bili navzoči v Romuniji.

Informacije vam bodo zagotovljene v jeziku, ki ga razumete. Prejeli boste tudi obrazec z vsemi temi informacijami, ki ga morate podpisati. Ob prvem stiku z organi vas lahko spremlja oseba, ki jo sami izberete.

Če pri pravosodnem organu vložite ovadbo, boste prejeli pisno potrdilo o tem. Ovadba se lahko vloži pisno ali ustno. Prav tako lahko drugo osebo prosite, naj kaznivo dejanje prijavi v vašem imenu, vendar ji morate dati pisno pooblastilo. Pisno pooblastilo, ki ga morate podpisati, se priloži spisu v zadevi.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če ste tujec in žrtev kaznivega dejanja v Romuniji, imate vse pravice romunskih državljanov, ki so bili žrtve kaznivih dejanj.

Če ne govorite romunsko, imate pravico do brezplačnega tolmača, ki vam bo pomagal pri komunikaciji z organi. To pomeni, da boste lahko ovadbo vložili in informacije, do katerih ste upravičeni ob prijavi kaznivega dejanja, prejeli v jeziku, ki ga razumete.

Če živite v drugi državi članici, lahko v navedeni državi članici vložite kazensko ovadbo ali zaprosite za odškodnino. Poleg tega vas lahko romunski pravosodni organi zaslišijo, ne da bi bili navzoči v Romuniji.

Če ste žrtev trgovine z ljudmi, lahko dobite nastanitev v posebnih varnih hišah, kjer boste zaščiteni. Med kazenskim postopkom boste prejeli informacije o postopku v jeziku, ki ga razumete; prejmete lahko tudi psihološko svetovanje in zdravniško pomoč. Romunski organi vam bodo po najboljših močeh pomagali, da se čim prej vrnete v domačo državo, in vam zagotovili varen prevoz do romunske meje.

Če ste tujec, lahko od države zahtevate odškodnino, če ste bili žrtev enega od naslednjih kaznivih dejanj: poskusa umora in poskusa naklepnega umora, kot sta določena v členih 188 in 189 kazenskega zakonika; telesne poškodbe, kot je določena v členu 194 kazenskega zakonika; naklepnega kaznivega dejanja, zaradi katerega je žrtev utrpela telesne poškodbe, in nasilja v družini, kot je določeno v členu 199 kazenskega zakonika; posilstva, spolnega odnosa z mladoletnikom ali spolnega napada, kot so določeni v členih 218 do 220 kazenskega zakonika; trgovine z ljudmi ali trgovine z otroki, kot je določena v členih 210 in 211 kazenskega zakonika; terorizma ali katerega koli drugega naklepnega kaznivega dejanja, storjenega z nasiljem.

Če ste žrtev poskusa umora, poskusa naklepnega umora, telesne poškodbe, naklepnega kaznivega dejanja, zaradi katerega ste utrpeli telesne poškodbe, posilstva, spolnega napada, spolnega odnosa z mladoletnikom ali spolne zlorabe mladoletnikov, ste upravičeni tudi do brezplačne pravne pomoči. Do brezplačne pravne pomoči so upravičeni tudi zakonec, otroci in vzdrževani družinski člani osebe, ki je umrla zaradi umora, naklepnega umora in naklepnega kaznivega dejanja.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ob prijavi kaznivega dejanja vam bo policist, ki bo evidentiral vašo prijavo, pojasnil nadaljnji postopek. Seznanjeni boste s svojimi pravicami in storitvami, ki jih lahko prejmete. Policija mora pripraviti pisno poročilo o tem, katere informacije vam je zagotovila.

Prejeli boste informacije o:

• vaših pravicah med kazenskim postopkom;
• organizacijah, na katere se lahko obrnete za pomoč, in storitvah, ki jih zagotavljajo;
• tem, kako lahko dobite zaščito;
• pogojih in postopku za pridobitev odškodnine od države;
• pogojih in postopku za pridobitev brezplačnega pravnega zastopanja;
• pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči;
• pravici do uporabe storitev mediatorja;
• če je obdolžencu odvzeta prostost ali je obsojen na zaporno kazen, pravici do obvestitve o njegovem odpustu;
• če živite v drugi državi članici, o tem, kako zaprositi za odškodnino od države v navedeni državi članici, in o tem, kako vas lahko romunski pravosodni organi zaslišijo, ne da bi bili navzoči v Romuniji.

Pozneje lahko med postopkom dobite informacije o poteku preiskave in, če se tožilec odloči, da zadeve ne bo predložil sodišču, kopijo te odločitve. Da bi prejeli navedene informacije, boste morali pri policistu ali tožilcu, ki obravnava vašo zadevo, vložiti zahtevo in navesti poštni naslov v Romuniji, e-naslov ali naslov v spletni klepetalnici, na katerem ste dosegljivi.

Če se tožilec odloči zadevo predložiti v odločanje sodišču, boste povabljeni na sodišče.

Če boste zaslišani na sodišču, boste prav tako seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi, in sicer s:

• pravico do pomoči odvetnika ali pravico do brezplačnega pravnega zastopanja, če je to ustrezno;
• pravico do uporabe storitev mediatorja v primerih, v katerih to dopušča zakon;
• pravico, da predlagate izvedbo dokazov, vložite ugovore in predložite ugotovitve v skladu z zakonom;
• pravico do obveščenosti o poteku postopka;
• pravico do vložitve predhodne ovadbe, če je to potrebno (pri nekaterih vrstah kaznivih dejanj morate vložiti vlogo v obliki predhodne ovadbe, da se lahko postopek zoper storilca nadaljuje). Pravosodni organi vam bodo po potrebi zagotovili pojasnila o tej zadevi. Z vložitvijo predhodne ovadbe zahtevate nadaljevanje kazenskega postopka zoper storilca. Predhodna ovadba se razlikuje od ovadbe, ki jo vložite pri policiji ali državnem tožilcu, da bi prijavili kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno zoper vas;
• pravico do uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka v postopku;
• obveznostjo, da se pri pravosodnih organih zglasite vedno, ko ste vabljeni;
• obveznostjo, da sporočite vsako spremembo naslova;
• pravico, da ste obveščeni o odpustu storilca, če je ta obsojen na zaporno kazen ali mu je bil odrejen pripor.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Da. Ves čas kazenskega postopka ste upravičeni do storitev prevajanja in tolmačenja.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Sodni organ lahko odredi, da zaslišanja žrtev, ki jih je treba po zakonu zaščititi, opravijo psiholog ali druge osebe, specializirane za svetovanje žrtvam, ali pa se opravijo v navzočnosti takih oseb.

Žrtve z okvaro govora ali sluha bodo zaslišane v navzočnosti oseb, ki znajo komunicirati z uporabo znakovnega jezika. V takih primerih lahko komunicirate tudi pisno.

Službe za podporo žrtvam

Da bi žrtve prejele ustrezno podporo in zaščito, se opravi individualna ocena žrtve. Žrtev ocenijo službe za podporo žrtvam ali zasebni ponudniki socialnih storitev. Kjer je ustrezno, navedene službe s soglasjem žrtve sodelujejo z javnimi ali zasebnimi ponudniki zdravstvenih storitev.

Storitve podpore in zaščite, odobrene žrtvam kaznivih dejanj in njihovim družinskim članom, so lahko:

• informacije o pravicah žrtve;
• psihološko svetovanje, svetovanje glede nevarnosti sekundarne in ponavljajoče se viktimizacije ali ustrahovanja in maščevanja;
• svetovanje glede finančnih in praktičnih vprašanj, ki izhajajo iz kaznivega dejanja;
• storitve vključevanja/ponovnega vključevanja v družbo;
• čustvena in socialna podpora pri ponovnem vključevanju v družbo;
• informacije in svetovanje o vlogi žrtve v kazenskem postopku, vključno s pripravo za sodelovanje na obravnavi;
• napotitev žrtve na druge specializirane službe, kjer je to ustrezno: socialne, zdravstvene, zaposlovalne, izobraževalne ali druge službe splošnega pomena, ki se izvajajo v skladu z zakonom.

Storitve podpore in zaščite se lahko zagotavljajo v:

1. dnevnih centrih, ki zagotavljajo predvsem informacije, svetovanje, čustveno in socialno podporo pri ponovnem vključevanju v družbo, psihološko, pravno in finančno svetovanje, storitve vključevanja/ponovnega vključevanja v družbo itd.;
2. bivalnih centrih, ki zagotavljajo ustrezno začasno nastanitev za žrtve, ki potrebujejo varen kraj zaradi neposredne nevarnosti sekundarne in ponavljajoče se viktimizacije, ustrahovanja in maščevanja.

Žrtve nasilja v družini ali trgovine z ljudmi so lahko nastanjene v bivalnih sprejemnih centrih, kjer so jim skupaj z mladoletnimi otroki, za katere skrbijo, brezplačno zagotovljeni družinska pomoč, zaščita pred storilcem, zdravstvena oskrba in nega, hrana, nastanitev, psihološko svetovanje in pravna pomoč.

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

V vsakem generalnem direktoratu za socialno delo in zaščito otrok (DGASPC) deluje služba za podporo žrtvam.

Podporo žrtvam lahko zagotavljajo tudi zasebni ponudniki socialnih storitev.

Če ste žrtev nasilja v družini, se lahko obrnete na nacionalno agencijo za enake možnosti žensk in moških (Agenția Națională pentru Egalitate de Șanse între Bărbați și Femei) ter na generalne direktorate za socialno delo in zaščito otrok (DGASPC).

Če ste mlajši od 18 let in ste bili žrtev kaznivega dejanja, se lahko obrnete na nacionalni organ za varstvo otrokovih pravic in posvojitve (Autoritatea Națională pentru Protecția Drepturilor Copilului și Adopție – ANPDCA) ter na generalne direktorate za socialno delo in zaščito otrok (DGASPC).

Če ste žrtev trgovine z ljudmi, se lahko obrnete na nacionalno agencijo za boj proti trgovini z ljudmi (Agenția Națională împotriva Traficului de Persoane – ANITP) v okviru ministrstva za notranje zadeve (Ministerul Afacerilor Interne – MAI).

Ministrstvo za pravosodje je romunski pomožni organ, ki je pristojen za postopek za pridobitev odškodnine za žrtve naklepnih kaznivih dejanj, storjenih z nasiljem na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri žrtev zakonito prebiva.

Različne vrste podpore žrtvam zagotavljajo tudi številne nevladne organizacije (NVO). Institucija, na katero se obrnete, vas bo usmerila na ustrezno NVO.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Da, sodni organi vas morajo napotiti na take službe.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Žrtve kaznivega dejanja prejmejo informacije, podporo in zaščito tako, da je zagotovljena zaupnost njihovih osebnih podatkov ter vseh informacij o njihovem zasebnem življenju in težavah, s katerimi se srečujejo. Storitve podpore se zagotavljajo anonimno, zanje pa ni treba skleniti pogodbe z upravičenci.

Podatki o žrtvah kaznivih dejanj se shranjujejo eno leto. Uporabijo se lahko za dejavnosti podpore in zaščite žrtev ali se posredujejo sodnim organom na njihovo zahtevo. Shranjeni podatki se po enem letu izbrišejo.

Če kot žrtev prejmete podporo in zaščito, se bodo vaši identifikacijski podatki hranili ves čas uporabe takih ukrepov in še tri mesece po tem obdobju.

Kraj nastanitvenih centrov za žrtve nasilja v družini in trgovine z ljudmi je tajen.

Če sodni organi menijo, da bi lahko bila vaša zasebnost ali dostojanstvo ogrožena zaradi informacij, ki jih zagotovite, ali iz katerega koli drugega razloga, lahko med kazensko preiskavo in med sodnim postopkom po uradni dolžnosti ali na vašo zahtevo sprejmejo več ukrepov za zaščito vaše zaupnosti in zasebnosti, kot so:

• varstvo podatkov o vaši identiteti;
• zaslišanje z avdiovizualnimi sredstvi, pri katerem sta vaš glas in podoba popačena in vaša navzočnost ni potrebna, če drugi ukrepi ne zadostujejo;
• zagotovitev, da je sodna obravnava med celotnim vašim zaslišanjem zaprta za javnost.

Poleg tega lahko sodišče med postopkom prepove vse objave besedil, risb, fotografij ali slik, ki bi lahko razkrile vašo identiteto.

Sodno obravnavo, zaprto za javnost, lahko sodišče odredi tudi, če bi lahko javna obravnava vplivala na vaše dostojanstvo ali zasebnost.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Da bi imeli dostop do informacij, podpore in zaščite, ki so na voljo žrtvam kaznivega dejanja, vam ni treba vložiti ovadbe pri organih kazenskega pregona.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Med kazensko preiskavo in med sodnim postopkom ste upravičeni do zaščitnih ukrepov, če sodni organi menijo, da bi lahko bili v nevarnosti.

Zelo pomembno je vedeti, da lahko sodni organi, če menijo, da bi bili lahko zaradi informacij, ki jih zagotovite, ali iz katerega koli drugega razloga v nevarnosti, na vašo zahtevo ali po uradni dolžnosti sprejmejo nekatere ukrepe za vašo zaščito, kot so:

• zagotovitev nadzora ali varovanja vašega doma ali začasnega bivališča;
• zagotovitev spremstva in zaščite vam in vašim družinskim članom med potovanji;
• varovanje podatkov o vaši identiteti (osebni podatki se lahko izpustijo iz spisa, da se zaščiti vaša identiteta, tako da ostane tajna);
• zaslišanje z avdiovizualnimi sredstvi, pri katerem sta vaš glas in podoba popačena in vaša navzočnost ni potrebna, če drugi ukrepi ne zadostujejo (tako vam ni treba nastopiti pred policistom, tožilcem ali sodnikom in ne boste v istem prostoru kot storilec);
• zagotovitev, da je sodna obravnava med celotnim vašim zaslišanjem zaprta za javnost.

Poleg tega lahko sodišče med postopkom prepove vse objave besedil, risb, fotografij ali slik, ki bi lahko razkrile vašo identiteto.

Poleg tega lahko policista ali tožilca, ki izvaja preiskavo, prosite, naj vas vključi v program za zaščito prič, če ste priča v kazenskem postopku ali če zagotovite informacije, ki sodnim organom pomagajo rešiti zadeve v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji ali preprečiti nastanek velike škode, tudi če niste vključeni v zadevo. Ta program vključuje številne ukrepe, kot so:

• tajna identiteta, tudi pri udeležbi na zaslišanjih, pri katerih sta glas in slika popačena;
• policijska zaščita vašega doma in policijsko spremstvo, ko ste vabljeni, da se zglasite pri organih kazenskega pregona;
• preselitev;
• sprememba identitete, vključno s spremembo vašega videza, če je potrebno.

Če vstopite v program za zaščito prič, boste lahko prejeli dodatno pomoč, kot je:

• vključitev v drugačno družbeno okolje;
• pridobitev novih poklicnih kvalifikacij;
• nova zaposlitev;
• finančna podpora, dokler ne najdete nove zaposlitve.

Po potrebi lahko v program za zaščito prič vstopijo tudi vaši sorodniki v prvem kolenu (kot so vaši otroci ali starši) in vaš zakonec.

Če v program za zaščito prič niste vstopili med kazensko preiskavo, lahko za vključitev vanj zaprosite sodišče.

Na voljo je dodatna zaščita, ki je odvisna od vrste kaznivega dejanja:

• če ste žrtev nasilja v družini, lahko policijo prosite, naj na podlagi začasne odredbe o zaščiti, ki velja, dokler sodišče ne izda odredbe o zaščiti, storilca nemudoma odstrani iz vašega skupnega doma. Namesto tega lahko kot žrtev dobite tudi nastanitev v centru za žrtve nasilja v družini. Takšna nastanitev je na voljo le v nujnih primerih ali na podlagi odobritve vodstva centra. Po sprejemu v center lahko dobite brezplačno nastanitev, hrano, zdravstveno oskrbo, psihološko svetovanje in pravno pomoč;
• če ste žrtev trgovine z ljudmi, lahko dobite nastanitev v centru za zaščito žrtev. V skladu z zakonom je nastanitev na voljo največ 90 dni, vendar lahko sodišče vaše bivanje podaljša do konca postopka. Sodne obravnave v zadevah v zvezi s trgovino z otroki so zaprte za javnost. Poleg tega bodo v takih primerih mladoletni otroci, mlajši od 14 let, zaslišani v navzočnosti psihologa in predstavnika generalnega direktorata za socialno delo in zaščito otrok.

Če menite, da ste v nevarnosti, morate o tem obvestiti policista, tožilca ali sodnika in zagotoviti čim več informacij.

Zgoraj navedeni ukrepi so na voljo v fazi kazenske preiskave in med sodnim postopkom.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito vam bo zagotovila romunska policija.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Da bi preprečili sekundarno viktimizacijo, bo ocena izvedena takoj po vaši identifikaciji, tako da število izjav ter zdravstvenih/psiholoških/socialnih ocen ostane čim manjše.

Službe za podporo žrtvam/ponudniki storitev podpore žrtvam vam bodo svetovali o tveganjih ustrahovanja in maščevanja. Da bi se izognili nevarnosti ustrahovanja in maščevanja, ste lahko začasno nameščeni v bivalnih centrih.

Če boste po koncu kazenskega postopka še vedno v nevarnosti, bodo sodni organi proučili, ali bi vas bilo treba vključiti v program za zaščito prič, razen če ste že vključeni v tak program.

Če ste bili žrtev trgovine z ljudmi, nasilja v tesnih odnosih, organiziranega kriminala, terorizma ali drugih kategorij kaznivih dejanj, se boste šteli za ranljivo žrtev in vam bo zagotovljena zaščita, ki je po zakonu določena za ogrožene ali ranljive priče.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Da, vaša zadeva se lahko oceni. Če ste bili na primer žrtev nekaterih kategorij kaznivih dejanj (nasilja v družini, posilstva, spolnega napada itd.), vas bo na vašo zahtevo zaslišala samo oseba istega spola.

Da bi se preprečila nadaljnja škoda, bo drugo zaslišanje žrtve izvedeno le, če je to nujno potrebno za kazenski postopek.

Da bi se preprečila sekundarna viktimizacija, povzročena s ponovljenim zaslišanjem žrtve s strani sodnih organov, se z zakonodajo o kazenskem postopku zahteva tudi, da se oškodovanec, ki je prijavil kaznivo dejanje, zasliši takoj ali, če to ni mogoče, čim prej po vložitvi ovadbe.

Za žrtve kaznivih dejanj so na sodišču na voljo ločene čakalnice.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive žrtve?

Če ste ranljiva žrtev, ste upravičeni do zaščitnih ukrepov, navedenih v zgornjih odgovorih o zaščiti prič.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Če ste otrok in ste bili žrtev izkoriščanja, nasilja, zlorabe, zanemarjanja, grdega ravnanja ali katerega koli drugega kaznivega dejanja, lahko kaznivo dejanje policiji prijavi katera koli oseba, vključno z vami.

Mladoletniki se od samega začetka štejejo za ranljive žrtve, organi pa vas bodo seznanili z zaščitnimi ukrepi, do katerih ste upravičeni.

Otroke, ki so žrtve nasilja, bodo ocenile specializirane službe v okviru generalnih direktoratov za socialno delo in zaščito otrok, ki so odgovorni za posredovanje v primeru zlorabe, zanemarjanja, trgovine z ljudmi, migracij in repatriacije, nato pa jim bodo zagotovile podporo in zaščito na podlagi zakona.

Mladoletniki lahko dobijo pomoč nacionalnega organa za varstvo otrokovih pravic in posvojitve.

Otrok, ki je bil zlorabljen, zanemarjen ali žrtev kakršne koli oblike nasilja, se lahko v okviru nujnega ukrepa začasno namesti pri drugi družini, rejnikih ali v posebni center.

Če ste pozvani, da se zglasite pri organih kazenskega pregona, in ste mlajši od 14 let, vas morajo spremljati starši ali skrbnik. Če so tudi vaši starši ali skrbniki vključeni v kazenski postopek ali bi morda želeli vplivati na vašo izjavo, boste zaslišani v navzočnosti sorodnika ali druge osebe, ki jo imenuje policist/tožilec/sodnik.

Poleg tega lahko sodni organi odločijo, da se mora zaslišanja udeležiti psiholog, da bi vam pomagal med zaslišanjem. Sodne organe lahko zaprosite, naj vam pomagajo pri tem.

Zaslišanje je treba posneti. Če to ni mogoče, je to treba navesti v vaši izjavi in podati razloge za to.

Zasliši vas lahko ista oseba v posebej urejenih/prilagojenih prostorih, če je to mogoče.

Pri preiskovanju določenih kategorij kaznivih dejanj lahko žrtev zasliši oseba istega spola. Prav tako vas lahko spremlja oseba, ki jo sami izberete.

Ves čas postopka imate pravico do pravnega zastopnika. Če nimate pravnega svetovalca, vam ga bo sodišče pomagalo najti. Če si vaša družina ne more privoščiti storitev svetovalca, ste upravičeni do brezplačne pravne pomoči.

V zadevah, ki se nanašajo na kazniva dejanja trgovine z ljudmi, bodo mladoletniki, mlajši od 14 let, zaslišani v navzočnosti vsaj enega od svojih staršev ali drugega zakonitega zastopnika. Poleg tega morata biti vabljena tudi psiholog in predstavnik generalnega direktorata za socialno delo in zaščito otrok.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

V tem primeru ste žrtev kaznivega dejanja in ste upravičeni do vseh zgoraj navedenih storitev podpore in zaščite, vključno z informacijami, psihološkim svetovanjem, pravno pomočjo, napotitvijo na zdravstvene službe, storitvami vključevanja/ponovnega vključevanja v družbo itd.

Zakonec, otroci ali vzdrževani družinski člani osebe, ki je umrla zaradi umora in naklepnega umora, kot sta določena v členih 188 in 189 kazenskega zakonika, ali drugih naklepnih kaznivih dejanj s smrtnim izidom, so upravičeni do brezplačne pravne pomoči in odškodnine od države.

Brezplačna pravna pomoč je na voljo tudi za žrtve drugih kategorij kaznivih dejanj, če mesečni dohodek žrtve na družinskega člana ni višji od nacionalne minimalne bruto osnovne plače, določene za leto, v katerem je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Glej zgoraj.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji? Ali bom v času mediacije na varnem?

Mediacija je mogoča v primeru kaznivih dejanj, ki se na podlagi kazenskega prava štejejo za manj huda. Ta postopek je mogoče uporabiti le, če se vi in storilec strinjata, da bosta sodelovala. V postopku mediacije boste povabljeni na več sestankov s storilcem, da bi ugotovili, ali je mogoča sprava. Sestanke vodi oseba, imenovana mediator. Če ste ob koncu postopka dosegli dogovor s storilcem, lahko ovadbo umaknete in zadeva bo zaključena. Če postopek ni bil uspešen, se bo kazenski postopek nadaljeval, kot da ne bi bilo mediacije.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

• Zakon št. 135/2010 o zakoniku o kazenskem postopku, kakor je bil spremenjen (Legea nr. 135/2010 privind Codul de procedură penală)
• Zakon št. 678/2001 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej, kakor je bil spremenjen (Legea nr. 678/2001 privind prevenirea și combaterea traficului de persoane)
• Sklep vlade št. 1216/2001 o odobritvi nacionalnega akcijskega načrta za boj proti trgovini z ljudmi (Hotărârea de Guvern nr. 1216/2001 privind aprobarea Planului național de acțiune pentru combaterea traficului de ființe umane)
• Zakon št. 211/2004 o nekaterih ukrepih za zaščito žrtev kaznivih dejanj, kakor je bil spremenjen (Legea 211/2004 privind unele măsuri pentru asigurarea protecției victimelor infracțiunilor)
• Sklep vlade št. 1238 z dne 10. oktobra 2007 o odobritvi posebnih nacionalnih standardov za specializirane storitve za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi (Hotărârea Guvernului nr. 1238 din 10 octombrie 2007 pentru aprobarea Standardelor naționale specifice pentru serviciile specializate de asistență a victimelor traficului de persoane)
• Zakon št. 217/2003 o preprečevanju nasilja v družini in boju proti njemu, kakor je bil spremenjen (Legea 217/2003 pentru prevenirea și combaterea violenței în familie)
• Zakon št. 272/2004 o varstvu in spodbujanju otrokovih pravic, kakor je bil spremenjen (Legea 272/2004 privind protecția și promovarea drepturilor copilului)
• Zakon št. 682/2002 o zaščiti prič, kakor je bil spremenjen (Legea 682/2002 privind protecția martorilor)
• Zakon št. 192/2006 o mediaciji in organizaciji poklica mediatorja, kakor je bil spremenjen (Legea 192/2006 privind medierea și organizarea profesiei de mediator)