Kazniva dejanja se prijavijo pisno ali ustno pri državnem tožilstvu ali na policijski postaji. Pisna prijava kaznivega dejanja se lahko predloži osebno ali pošlje po pošti (ali e-pošti).
Osebo, ki je prijavila kaznivo dejanje, je treba v šestih tednih obvestiti o začetku preiskave. Če takega obvestila ne prejme, lahko vloži pritožbo pri višjem državnem tožilcu.
V pripravljalnih in sodnih postopkih lahko žrtvam pomaga strokovni zastopnik (zagovornik ali pravni svetovalec). Žrtve lahko imenujejo svojega zastopnika, če pa jim finančno stanje tega ne omogoča, lahko zahtevajo, da jim sodišče dodeli zastopnika po uradni dolžnosti. V ta namen mora žrtev sodišču ali državnemu tožilcu predložiti pismo, ki dokazuje, da ni sposobna sama plačati nagrade zastopnika.
Če je žrtev v postopku nastopala samo kot priča, je upravičena do povračila potnih stroškov, stroškov nastanitve in dnevnic ali morebitne izgube zaslužka.
Če je žrtev nastopala kot pomožni ali zasebni tožilec, je upravičena do povračila razumnih stroškov, vključno s stroški, povezanimi z imenovanjem zastopnika.
Za povračilo stroškov je treba predložiti zahtevek in po možnosti dokumentacijo, ki potrjuje nastale stroške.
Žrtve se lahko pritožijo zoper odločitve o zavrnitvi vloge za pripravljalne postopke in sklepe o ustavitvi pripravljalnih postopkov. Informacije o tem, kako vložiti pritožbo, so na voljo v teh odločitvah.
Žrtve sodelujejo v pripravljalnih postopkih kot stranke, ne da bi morale podati posebno izjavo.
V postopku javnega pregona lahko žrtve nastopajo kot stranka (pomožni tožilec), če podajo izjavo o taki nameri.
V primerih zasebnega pregona je žrtev stranka kot zasebni tožilec.
Žrtve so posamezniki, ki jih zadeva kaznivo dejanje.
Žrtev je po zakonu stranka v pripravljalnih postopkih.
V postopku javnega pregona lahko žrtve po svoji odločitvi nastopajo kot stranka in v takem primeru nastopajo kot pomožni tožilec.
V primerih zasebnega pregona žrtve nastopajo kot zasebni tožilec.
Ne glede na to, ali žrtev nastopa kot stranka, se skoraj vedno zasliši kot priča.
Zaenkrat žrtve v kazenskem postopku ne morejo nastopati kot civilna stranka.
Tudi če pred sodiščem ne nastopajo kot stranka, lahko žrtve sodelujejo v sodnem postopku, ki je pomemben za varovanje njihovih interesov. Žrtve lahko sodelujejo na glavni obravnavi in na sejah, ki zadevajo pogojno prenehanje postopka, obsodbo brez sojenja in ustavitev postopka zaradi neprištevnosti obtoženca ali v primerih, ki vključujejo zaščitne ukrepe zaradi neprištevnosti obtoženca. Žrtev lahko na glavni obravnavi ugovarja predlogu obtoženca za obsodbo brez izvajanja dokazov in lahko predlaga, da se obtožencu naloži povrnitev škode ali plačilo nadomestila.
V primeru pogojnega prenehanja kazenskega postopka lahko žrtev predlaga njegovo nadaljevanje.
Kadar se žrtev odloči nastopati kot stranka pred sodiščem, lahko opravlja nekatera postopkovna dejanja: predlaga dokaze, postavlja vprašanja pričam in strokovnjakom, da predstavi svoja stališča, npr. navede, kakšno odločitev sodišča pričakuje. Zoper sodbo se lahko pritoži.
Žrtve, ki so vabljene kot priče, se morajo pojaviti pred sodiščem in pričati. Neutemeljena odsotnost je kazniva.
Žrtve lahko predlagajo dokaze, če nastopajo kot pomožni ali zasebni tožilec.
Pred prvo obravnavo se žrtve pisno obvestijo o njihovem statusu kot stranka v pripravljalnih postopkih in njihovih pravicah v tem položaju.
Žrtve se pisno obvestijo o obtožnici, ki je predložena sodišču, ter o datumih in kraju sodnih obravnav ali sej, na katerih lahko sodelujejo.
Če sodišče odredi odškodnino, žrtvi vroči izvod sodne odločbe.
Med pripravljalnim postopkom lahko žrtve ob soglasju organa, ki vodi postopek, dostopajo do spisov.
Med sodnim postopkom lahko žrtve dostopajo do spisov, če nastopajo kot zasebni tožilec ali pomožni tožilec. Če žrtev ne nastopa v tej vlogi, se dajo spisi na voljo ob soglasju predsednika sodišča.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.