Pravice žrtev – po državah

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Če ste bili žrtev kaznivega dejanja, ga lahko prijavite policiji. V vašem imenu lahko to storijo vaš zakonec, starši, otroci, sorojenci ali skrbnik. Policijo lahko obvestite tudi, če ste izvedeli za kaznivo dejanje, čeprav niste žrtev zadevnega kaznivega dejanja.

Kaznivo dejanje lahko prijavite ustno na najbližji policijski postaji ali s klicem na številko za klice v sili 112 v zadevah, v katerih je potrebna takojšnja pomoč, ali tako da prijavo vložite na policijski postaji ali pošljete po pošti. Če se odločite poslati pisno prijavo, jo lahko sestavite sami ali za pomoč zaprosite odvetnika. Za vložitev prijave ni predpisanega obrazca. Običajno se prijava sestavi v angleščini ali malteščini, če pa ne razumete ali govorite nobenega od teh jezikov, imate pravico, da prijavo podate v jeziku, ki ga razumete, ali s pomočjo tolmača. Navesti morate svoje osebne podatke. Anonimne prijave so načeloma dopustne, vendar bo policija preiskavo na podlagi takšne prijave začela le, če gre za zelo hudo kaznivo dejanje.

Za prijavo kaznivega dejanja ni predpisanega roka. Vendar zakon določa, da po preteku določenega obdobja od storitve kaznivega dejanja storilca ni več mogoče kazenskopravno preganjati. To obdobje je odvisno od narave kaznivega dejanja in traja od treh mesecev za najmilejša kazniva dejanja (npr. ustna razžalitev) do 20 let za posebno huda kazniva dejanja (npr. umor). Po tem obdobju lahko kaznivo dejanje še vedno prijavite, vendar ga policija ne bo preiskovala. Tudi če bo izvedla preiskavo, bo sodišče storilca oprostilo.

Pri nekaterih manjših prekrških morate pri policiji vložiti posebno ovadbo, in sicer v primerih, v katerih policija brez take ovadbe ne sme začeti preiskave. Ovadbe se običajno, vendar ne nujno, podajo v pisni obliki. Pri sestavi ovadbe vam lahko pomaga odvetnik. Vaša ovadba mora vključevati: vaše osebne podatke (ime, naslov, številko osebne izkaznice), informacije o storilcu, opis dogodka in seznam prič, za katere želite, da jih policija zasliši, vključno z njihovimi naslovi. Priporočljivo je tudi, da se vključi sklicevanje na zakonsko določbo, ki jo je po vašem mnenju storilec kršil, vendar to ni obvezno.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Ob prijavi kaznivega dejanja boste prejeli referenčno številko. To številko lahko uporabite, da preverite, kako napreduje vaša zadeva. V praksi lahko to preverite tudi z datumom, na katerega ste vložili prijavo. Informacije o preiskavi lahko dobite tako, da se zglasite na policijski postaji, ali po telefonu.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Žrtve kaznivih dejanj so upravičene do pravne pomoči.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Da, lahko zahtevate povračilo nastalih stroškov.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če se policija po preiskavi kaznivega dejanja odloči, da bo zadevo zaključila, ne da bi jo predložila sodišču, se lahko kot žrtev zoper to odločitev pritožite pri magistratnem sodišču (Qorti tal-Maġistrati). Magistratno sodišče vas bo pozvalo, da pod prisego potrdite informacije, ki ste jih navedli v prijavi, in izjavite, da ste pripravljeni pričati na sodišču. Plačati boste morali tudi znesek, ki ga sodišče določi kot jamstvo, da je vaša namera kazenskopravnega pregona storilca resna. Magistratno sodišče bo preučilo dokaze in če bo ugotovilo, da so zadostni, bo policiji odredilo, naj nadaljuje postopek.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

V postopku lahko sodelujete kot civilna stranka. Da bi se v postopek vključili kot civilna stranka, morate pri sodišču vložiti vlogo. Sodišče bo preučilo vašo vlogo in odločilo, ali lahko postanete civilna stranka. Kot civilna stranka se lahko udeležite vseh sodnih obravnav, tudi tistih, ki so zaprte za javnost, in tudi če boste pričali v postopku.

Kakšna je moja uradna vloga v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Lahko ste priča ali civilna stranka, kot je bilo pojasnjeno zgoraj.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Vaše pravice in obveznosti med sojenjem pred kazenskim sodiščem so odvisne od sodišča, ki obravnava vašo zadevo:

• če vašo zadevo kazensko preganja policist pred magistratnim sodiščem, imate skoraj enake pravice kot toženec: vi in vaš odvetnik lahko predložite dokaze, navzkrižno zaslišite priče (tako da vprašanja postavljate prek policista, pristojnega za kazenski pregon) itd.;
• če vašo zadevo kazensko preganja generalni državni tožilec, namestnik generalnega državnega tožilca ali državni tožilec pred kazenskim sodiščem, se lahko obravnave udeležite in argumente v zvezi z obsodbo predstavite samo, če je porota storilca spoznala za krivega.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Med kazenskim postopkom boste verjetno povabljeni k pričanju, saj bo sodišče želelo slišati vašo izpovedbo kot žrtve kaznivega dejanja.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Imeli boste pravico do seznanjenosti o poteku sojenja in do obveščenosti o končni obsodbi.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Kot civilna stranka boste imeli dostop do sodnih aktov in dokumentov.