Victims' rights - by country

Luksemburg

Vsebino zagotavlja
Luksemburg

You will be considered a victim of crime if you have suffered damage, e.g. you have been injured or your property has been damaged or stolen, etc., as a result of an incident, which constitutes a crime according to national law. As a victim of crime, the law grants you certain individual rights before, during and after court proceedings (trial).

Criminal proceedings in Luxembourg consist of two stages: investigation and trial. The police and/or an investigating magistrate usually perform the investigation. After the investigation is completed the case will go to the Court Chambers. The Chambers will determine whether to transfer the case to a court or close it at this stage.

If the case goes to court, the court will hold a hearing to examine the collected evidence and will decide if the offender is guilty or not. If the offender is found guilty the court will convict him/her and impose a penalty. If the collected evidence is not sufficient to declare the defendant guilty the court will acquit him/her.

Click on the links below to find the information that you need

1 - My rights as a victim of crime

2 - Reporting a crime and my rights during the investigation or trial

3 - My rights after trial

4 - Compensation

5 - My rights to support and assistance

Last update: 24/01/2019

The national language version of this page is maintained by the respective Member State. The translations have been done by the European Commission service. Possible changes introduced in the original by the competent national authority may not be yet reflected in the translations. The European Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice to see copyright rules for the Member State responsible for this page.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov (npr policija, državni tožilec) po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo?

Policija ali tožilstvo žrtev nemudoma in v skladu s členom 3-7 zakonika o kazenskem postopku v jeziku, ki ga žrtev razume, obvesti:

  • o vrsti pomoči, ki jo lahko žrtev dobi, in od koga, vključno z, kadar je primerno, osnovnimi informacijami o dostopu do zdravstvene pomoči, morebitne specialistične pomoči, zlasti psihološke pomoči, in nadomestne namestitve;
  • o postopkih glede prijave v zvezi s kaznivim dejanjem in njeni vlogi v zvezi s temi postopki;
  • o tem, kako in pod kakšnimi pogoji lahko pridobi zaščito;
  • o tem, kako in pod kakšnimi pogoji ima dostop do odvetnikov in pravne pomoči pod pogoji, določenimi z zakonom, ter katerih koli drugih nasvetov;
  • o tem, kako in pod kakšnimi pogoji lahko prejme odškodnino;
  • o tem, kako in pod kakšnimi pogoji je upravičena do tolmačenja in prevajanja;
  • o postopkih za vložitev pritožbe, ki so na voljo, kadar se pravice žrtve ne spoštujejo;
  • o kontaktnih podatkih osebe, s katero lahko komunicira o svoji zadevi;
  • o možnostih zdravljenja in restorativne pravičnosti;
  • o tem, kako in pod katerimi pogoji se ji lahko povrnejo stroški, ki jih je imela zaradi sodelovanja v kazenskem postopku;
  • o pravici do individualne presoje pri službi za podporo žrtvam (Service d’aide aux victimes), da se preveri potreba po posebni obravnavi in prepreči sekundarna viktimizacija;
  • o dodatnih informacijah, ki ji bodo glede na potrebe zagotovljene v vsaki fazi postopka;
  • o pravici , da jo spremlja oseba, ki jo izbere sama, kadar zaradi posledic kaznivega dejanja potrebuje pomoč pri tem, da razume ali se jo razume.

Poleg tega vam pomoč in nasvete nudijo tudi služba za sprejem in pravne informacije (Service d’Accueil et d’Information juridique), služba za podporo žrtvam pri osrednji službi za socialno pomoč (Service central d'assistance sociale) in ministrstvo za pravosodje.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če je žrtev tujec (državljan EU ali tretje države), lahko uveljavlja zgoraj navedene pravice in je obveščena o postopkih za uveljavljanje svojih pravic, kadar prebiva v drugi državi članici Unije, tj. o pravici do vložitve prijave pri policijskih organih Luksemburga.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Žrtev ima med drugim pravico:

  • da je samodejno obveščena o zaključku zadeve brez nadaljnjih ukrepov in razlogih za to;
  • da je na zahtevo obveščena o uvedbi preiskave v zadevi;
  • da je na zahtevo obveščena o stanju kazenskega postopka;
  • da jo tožilstvo samodejno obvesti o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o njeni zadevi;
  • da na zahtevo pridobi informacije o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Kot žrtev ali civilna stranka, ki ne govori ali ne razume jezika postopka, ima žrtev pravico do brezplačne pomoči tolmača v jeziku, ki ga razume, in pravico do brezplačnega prevajanja vseh listin, ki so ji vročene ali do katerih ima pravico dostopati.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Če žrtev ne razume jezika postopka, ima pravico do brezplačne pomoči tolmača. Če je žrtev govorno ali slušno prizadeta, ji pomaga tolmač za znakovni jezik ali usposobljena oseba, ki obvlada jezik, metodo ali napravo, ki omogoča komuniciranje z žrtvijo.

Če je žrtev mladoletna, ima pravico, da jo spremlja njen zakoniti zastopnik ali oseba po njeni izbiri.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Žrtev ima pravico, da ji pomaga več služb za podporo žrtvam. Podporo zagotavlja država prek osrednje službe za pomoč pri generalnem tožilstvu, ki žrtev sprejme ter ji ponudi brezplačno socialno, psihološko in pravno pomoč. Obstajajo tudi nevladne organizacije, ki ponujajo podporo žrtvam, če je žrtev ženska ali otrok, ki je žrtev nasilja, ranljiva oseba itd.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Dolžnost policije je, da žrtev seznani z njenimi pravicami ter da opravlja nalogo posrednika in žrtev usmeri na združenja za podporo žrtvam. Policija žrtvi samodejno izroči zloženko „Informacije in pomoč za žrtve“ (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.police.public.lu/fr/aide-victimes/flyer-aide-victime-fr.pdf), ki je na voljo v luksemburški, francoski, nemški, angleški in portugalski različici, ter informativni list „Infodroit“ (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.police.public.lu/fr/aide-victimes/infodroit-victime.pdf).

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Zasebnost žrtve je zaščitena z luksemburško ustavo. Člen 11(3) določa: „Država zagotavlja varstvo zasebnega življenja, razen v izjemnih primerih, določenih z zakonom.“

Policija in pravosodje morata žrtvi ponuditi zaščito v primeru groženj ali maščevalnih ukrepov, ki jih med drugim izvaja storilec kaznivih dejanj. Ta zaščita mora biti mogoča od začetka preiskave in med celotnim njenim trajanjem. Žrtev ima tudi pravico do zaščite pred vsemi posegi v njeno zasebno življenje in vsekakor neposredno po kaznivem dejanju.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Služba za podporo žrtvam je namenjena vsem žrtvam (otrokom, mladostnikom, odraslim), katerih telesna in/ali duševna celovitost je bila prizadeta zaradi kaznivega dejanja. Ekipa ponuja psihološko in psihoterapevtsko svetovanje ter seznanja žrtve z njihovimi pravicami in jih lahko spremlja med sodnim postopkom. Služba ponuja tudi terapevtsko skupino za žrtve nasilja v partnerskih odnosih. Storitve ponuja tudi vsem osebam, ki so morale zaradi svojega razmerja z žrtvijo trpeti z njo, ali pričam kaznivih dejanj. Zadevnim osebam ni treba vložiti prijave, da bi imele dostop do službe za podporo žrtvam.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Pripor obtoženca

  • če je za kaznivo dejanje predpisana najvišja kazen najmanj dveh let zapora;
  • če obstaja tveganje, da bo obtoženec ponovil kaznivo dejanje;
  • če obstaja tveganje pobega.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito žrtve lahko zagotovi policija Velikega vojvodstva.

Ali bo izvedena ocena tveganja, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Pri odločitvi o morebitnem priporu storilca se upoštevajo različni elementi.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Mladoletne žrtve so na podlagi člena 48-1 zakonika o kazenskem postopku upravičene do naslednjih vrst zaščite.

  • Zaslišanje priče in vsake mladoletne osebe se lahko z dovoljenjem državnega tožilca zvočno ali slikovno snema.
  • Snemanje se izvede po pridobitvi soglasja priče ali mladoletne osebe, če ima potrebno sposobnost razsojanja, v nasprotnem primeru je potrebno soglasje zakonitega zastopnika mladoletne osebe. V primeru ustrezno ugotovljenega tveganja nasprotovanja interesov med zakonitim zastopnikom mladoletne osebe in mladoletno osebo se lahko snemanje izvede le s soglasjem ad hoc skrbnika, če je bil ta dodeljen mladoletni osebi, ali, če ad hoc skrbnik ni bil dodeljen, z izrecnim ustrezno obrazloženim dovoljenjem državnega tožilca.
  • Z odstopanjem od zgoraj navedenega se, kadar je mladoletna oseba žrtev dejanj iz členov od 354 do 360, 364, 365, od 372 do 379, 382-1 in 382-2, 385, 393, 394, 397, od 398 do 405, 410-1, 410-2 ali 442-1 kazenskega zakonika ali kadar je mladoletna oseba priča dejanjem iz členov od 393 do 397 ali od 400 do 401a kazenskega zakonika, snemanje obvezno izvede na način iz odstavka 1, razen če zaradi nasprotovanja mladoletne osebe ali njenega zakonitega zastopnika ali, kjer je to ustrezno, njenega ad hoc skrbnika takemu snemanju državni tožilec odloči, da tega ni treba izvesti.
  • Snemanje se uporabi kot dokaz. Izvirnik se zapečati. Kopije se evidentirajo in vključijo v spis. Z dovoljenjem državnega tožilca in na kraju, ki ga ta določi, lahko posnetke brez premestitve poslušajo ali si jih ogledajo stranke in izvedenec.
  • Vsaka mladoletna oseba iz tretje alinee ima pravico, da jo med zaslišanjem spremlja polnoletna oseba, ki jo izbere sama, razen če državni tožilec v interesu mladoletne osebe ali zaradi razkritja resnice v zvezi s to osebo ne sprejme obrazložene nasprotne odločitve.

Žrtve trgovine z ljudmi ali nasilja v partnerskih odnosih so pod nekaterimi pogoji upravičene do posebne zaščite.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Če je žrtev mladoletna, ima vrsto dodatnih pravic:

  • da začne zastaralni rok za kazniva dejanja, storjena zoper žrtev, kot so poseg v spolno nedotakljivost, posilstvo in trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje, uboj, ki ni opredeljen kot umor, naklepne telesne poškodbe, zloraba in dajanje droge, tj. rok, po katerem teh kaznivih dejanj ni več mogoče preganjati, teči šele, ko žrtev dopolni 18 let;
  • da državni tožilec ali preiskovalni sodnik, če vsaj eden od zakonitih zastopnikov žrtve ne zagotavlja popolne zaščite njenih interesov, imenuje posebnega zastopnika, imenovanega ad hoc skrbnik. Ta posebni zastopnik zagotavlja zaščito njenih interesov in uveljavlja njene pravice, ki jih ima kot civilna stranka;
  • da jo njen zakoniti zastopnik ali ad hoc skrbnik obvesti o začetku kazenskega postopka in pravici do uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka;
  • da se z dovoljenjem državnega tožilca in po pridobitvi soglasja žrtve, njenega zakonitega zastopnika ali njenega ad hoc skrbnika njeno zaslišanje snema s kamero ali snemalnikom zvoka, da se prepreči, da bi ji bila s tem, da bi morala svoje izjave med postopkom večkrat ponoviti, povzročena travma. Snemanje je obvezno za kazniva dejanja, povezana s posegom v spolno nedotakljivost in posilstvom, prostitucijo, izkoriščanjem in trgovino z ljudmi, umorom, naklepnim umorom in telesnimi poškodbami, razen če se zaradi nasprotovanja žrtve ali njenega zastopnika državni tožilec ne odloči, da se tako snemanje ne izvede;
  • da jo na zaslišanjih spremlja njen zakoniti zastopnik ali oseba, ki jo izbere sama.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je zaradi kaznivega dejanja umrl družinski član in je druga oseba zaradi tega oškodovana, ima pravico vložiti prijavo z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka pri pristojnem preiskovalnem sodniku.

V takem primeru ima med drugim pravico:

  • da od obtoženega zahteva odškodnino;
  • da sodeluje pri preiskavi, ki jo izvaja preiskovalni sodnik;
  • da preiskovalnemu sodniku predlaga, naj odredi dodatne preiskovalne ukrepe;
  • da pri senatu sodišča vloži pritožbo zoper nekatere preiskovalne ukrepe, ki vplivajo na njene civilne interese;
  • da je zaslišana samo, če želi;
  • da se po potrebi sooči z obdolžencem;
  • da ima dostop do spisa v uradu preiskovalnega sodnika po prvem zaslišanju obtoženca in pred vsakim preiskovalnim ukrepom, za katerega je potrebna pravna pomoč;
  • da od preiskovalnega sodnika po končani preiskavi zahteva kopijo spisa;
  • da zahteva izvedensko mnenje, zaslišanje prič in vrnitev zarubljenih predmetov;
  • da pomaga pri pregledu kraja kaznivega dejanja.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Tretja oseba, ki jo zadeva kaznivo dejanje, storjeno zoper njenega družinskega člana, ima pravico:

  • da od tožilstva zahteva kopijo zapisnika, ki se nanaša na dejanje, ki to osebo zadeva kot tretjo osebo;
  • da jo tožilstvo samodejno obvesti o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o zadevi;
  • da od sodnega tajništva senata okrožnega sodišča oziroma sodišča za prekrške zahteva sodbo, ki je bila izrečena v tej zadevi.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji za dostop do mediacije? Ali bom v času mediacije na varnem?

Mediacija v kazenskih zadevah je druga možnost namesto kazenskega pregona, ki načeloma omogoča rešitev spora brez posredovanja sodišča. Mediacija med storilcem in oškodovancem je mogoča le pred začetkom kazenskega postopka. Državni tožilec se lahko odloči za mediacijo, če se mu zdi, da se lahko s takim ukrepom zagotovi povračilo povzročene škode ali odpravijo motnje, ki so posledica kaznivega dejanja, ali prispeva k reintegraciji storilca kaznivega dejanja. Mediacija je izključena, če je storilec oseba, ki živi skupaj z žrtvijo. Z mediacijo se morata strinjati storilec kaznivega dejanja in žrtev.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

V zakoniku o kazenskem postopku, ki je na voljo na spletišču Legilux.

Povezava se odpre v novem oknuhttp://legilux.public.lu/eli/etat/leg/code/procedure_penale
Zadnja posodobitev: 08/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Žrtev kaznivega dejanja lahko kaznivo dejanje prijavi (vloži prijavo):

  • pri policiji Velikega vojvodstva;
  • pri krajevno pristojnem državnem tožilcu.

Čeprav lahko kaznivo dejanje prijavi kdor koli, mora žrtev, če namerava v postopku sodelovati kot civilna stranka, prijavo vložiti osebno ali prek svojega odvetnika.

Žrtev lahko zoper storilca tudi neposredno vloži predlog pred sodiščem za prekrške ali kazenskim senatom okrožnega sodišča (tribunal d’arrondissement).

Prijavo je treba vložiti v enem od uradnih jezikov Luksemburga, tj. luksemburščini, francoščini ali nemščini. Če žrtev ne govori nobenega od teh treh jezikov, ima pravico do brezplačnega tolmača. Prijavo je treba po možnosti vložiti pisno, pri čemer ni treba upoštevati posebne oblike, v prijavi pa je treba navesti:

  • priimek, ime, kraj in datum rojstva, poklic in stalno prebivališče prijavitelja;
  • sprožilni dogodek za utrpelo škodo;
  • vrsto te škode.

Rok, v katerem mora žrtev vložiti prijavo, je med drugim odvisen od roka zastaranja kaznivega dejanja in sega od enega do desetih let.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Žrtev ima pravico:

  • da je samodejno obveščena o opustitvi zadeve in razlogih za to;
  • da je na zahtevo obveščena o uvedbi preiskave v zadevi;
  • da je na zahtevo obveščena o stanju kazenskega postopka;
  • da jo tožilstvo samodejno obvesti o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o njeni zadevi;
  • da na zahtevo pridobi informacije o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku.

Če je prijava vložena pri državnem tožilcu, bo ta žrtev v 18 mesecih od prejema prijave ali ovadbe obvestil o nadaljnjih ukrepih, sprejetih v zadevi, ter, kjer je to ustrezno, o opustitvi zadeve in razlogih za to.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Da se žrtvi zagotovi dostop do pravnega varstva, kadar nima zadostnih sredstev, zlasti glede na zajamčeni minimalni dohodek, ima pravico do brezplačne in polne pravne pomoči za obrambo svojih interesov. To pomoč zagotovi svet odvetniške zbornice, če jo žrtev zahteva in če je ta:

  • luksemburški državljan;
  • tuji državljan z dovoljenjem za bivanje v državi;
  • državljan države članice Evropske unije (EU);
  • tuji državljan, ki je na področju pravne pomoči izenačen z luksemburškimi državljani na podlagi mednarodne pogodbe.

Za določitev finančnih sredstev se upoštevajo celotni bruto dohodek in premoženje ter dohodki oseb, ki z žrtvijo živijo v skupnem gospodinjstvu. Žrtev lahko pravno pomoč pridobi ne samo v primeru nezadostnih sredstev, ampak tudi, če je odobritev pravne pomoči upravičena z resnimi razlogi, povezanimi z njenim socialnim, družinskim in materialnim položajem.

Prošnjo za dodelitev pravne pomoči je treba vložiti na podlagi vprašalnika, ki ga je mogoče dobiti pri osrednji službi za socialno pomoč (Service central d’assistance sociale) (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.guichet.public.lu/citoyens/fr/organismes/service-central-assistance-sociale/index.html). Obrazec je treba podpisati in poslati predsedniku krajevno pristojne odvetniške zbornice (v Diekirchu ali Luxembourgu).

Vprašalnik, ki ga je treba izpolniti, se med drugim nanaša na:

  • identiteto žrtve (priimek, imena, kraj in datum rojstva, poklic, stalno prebivališče, osebno stanje, državljanstvo);
  • vrsto spora, za katerega se zaproša za pravno pomoč;
  • družinski položaj žrtve;
  • Povezava se odpre v novem oknupremoženjsko stanje žrtve.

Žrtev lahko tudi navede ime odvetnika ali odvetnikov, ki jih želi imeti pri pravni pomoči, ali, kjer je to ustrezno, ime odvetnika, ki ga ima trenutno.

Dokazila, ki jih mora žrtev priložiti prošnji:

  • kopija osebnega dokumenta;
  • Povezava se odpre v novem oknupotrdilo o vključenosti v skupni center za socialno varnost (Centre commun de la Sécurité sociale (CCSS)), tudi za osebe, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu;
  • za zadevno osebo in vsakega člana gospodinjstva: obračunski listi plače (ali potrdilo o dohodku centra CCSS), zajamčenega minimalnega dohodka, nadomestila za brezposelnost ali pokojnine ali druga dokazila, ki se nanašajo na zadnje tri mesece in v katerih so navedeni bruto zneski (bančni izpiski ne zadostujejo);
  • negativno potrdilo nacionalnega solidarnostnega sklada (Fonds national de solidarité) za vsakega člana gospodinjstva, če gospodinjstvo ne prejema nič iz sklada;
  • če gospodinjstvo prejema ali izplačuje preživnino, dokazilo, v katerem je naveden izplačani ali prejeti znesek (na primer bančni izpiski za zadnje tri mesece);
  • potrdilo o lastništvu nepremičnine ali o neobstoju lastništva, ki ga za vsakega člana gospodinjstva izda uprava za neposredne davke (Administration des contributions directes);
  • po potrebi dokazila o lastništvu nepremičnin v tujini;
  • dokazila o premičnem premoženju (likvidna sredstva, prihranki, delnice, obveznice itd.);
  • če je gospodinjstvo najemnik, kopija najemne pogodbe in dokazila o plačilu najemnine za zadnje tri mesece;
  • če gospodinjstvo odplačuje nepremičninsko posojilo, dokazilo o plačilu mesečnih obrokov;
  • dokazila o prihodkih od nepremičnega in premičnega premoženja;
  • dokazila v zvezi z obravnavano zadevo.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Predsednik odvetniške zbornice ali član sveta zbornice, ki ga prvi pooblasti za ta namen, po preveritvi nezadostnosti sredstev sporoči odločitev o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči, in sicer z navadnim pismom, če je pravna pomoč odobrena, in priporočenim pismom, če je zavrnjena. Predsednik odvetniške zbornice postavi odvetnika, ki ga je žrtev prosto izbrala, ali, če ga ni izbrala ali če predsednik odvetniške zbornice meni, da izbira ni ustrezna, določenega odvetnika.

Notarje in sodne izvršitelje po uradni dolžnosti postavi sodišče, ki odloča o zadevi, v okviru pravne pomoči.

Če je pravna pomoč odobrena med postopkom, se stroški, ki so nastali žrtvi, povrnejo.

Stroški, ki se ne krijejo

Če je žrtev upravičena do pravne pomoči in ji je naloženo plačilo stroškov, stroške krije država.

V kazenskih zadevah pravna pomoč ne pokriva stroškov in glob, ki se odredijo v breme obsojenca.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če je zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka, so v obvestilu pojasnjeni pogoji, pod katerimi lahko žrtev začne pregon z neposrednim predlogom ali prijavo z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka.

Če so kazni, ki so z zakonom predpisane za dejanja, kazenske sankcije ali sankcije za hujše prekrške, obvestilo vključuje informacije, da se lahko žrtev obrne na generalnega državnega tožilca, ki ima pravico državnemu tožilcu odrediti, naj začne pregon.

Če se zunajobravnavni senat (chambre du conseil) odloči, da kazenske zadeve ne bo predložil sodišču, ki bi odločalo o krivdi domnevnega storilca, se lahko žrtev pritoži pri zunajobravnavnem senatu pritožbenega sodišča (Cour d’appel). Nato ima pravico temu senatu predložiti zahtevke in stališča.

Če se zunajobravnavni senat odloči, da zadeve ne bo nadalje obravnaval zaradi dejanskih in ne pravnih razlogov, lahko žrtev zadevo še vedno predloži civilnemu sodišču, da bi dobila povračilo svoje škode.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Žrtev lahko tako kot pri preiskavi/zbiranju dokazov sodeluje tudi v postopku, ne da bi imela poseben status, ali pa kot civilna stranka.

Žrtev lahko prisostvuje javnim obravnavam, nejavnim pa samo, če je bila pozvana kot priča. Kot priča je lahko povabljena tudi na obravnavo, na kateri stranke ustno predstavijo stališča. V ta namen prejme pisni poziv državnega tožilca, odgovarjati pa mora na vprašanja sodišča in tudi na vprašanja, ki jih postavi odvetnik nasprotne stranke. Med postopkom žrtev sedi v zadnjem delu dvorane, da ne bi bila v neposrednem stiku z obtoženci.

Civilna stranka prejme pisni poziv na obravnavo, na kateri stranke ustno predstavijo stališča. Prav tako ima pravico prisostvovati javnim in nejavnim obravnavam ter mora biti navzoča, da predloži svoje zahtevke. Načeloma nastopi po zaslišanju prič. Poleg tega lahko izrazi stališče do vseh vprašanj v zvezi s svojimi civilnimi interesi in se izjavi o dejstvih.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Uradna vloga v sodnem postopku je vloga žrtve brez posebnega statusa. Žrtev ima pravico uveljavljati premoženjskopravni zahtevek.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Žrtev ima med drugim pravico:

  • da uporablja jezik, ki ga razume, oziroma da uporabi tolmača v primeru prijave pri policiji;
  • da prejme brezplačno kopijo svoje prijave in dokazil, ki jih je priložila v podporo prijavi;
  • da prejme potrdilo o prejemu v jeziku, ki ga razume, na katerem so navedeni številka spisa ter datum in kraj prijave, da prejme potrdilo o prejemu prijave, vložene pri državnem tožilcu;
  • da ji pomaga ali jo zastopa odvetnik;
  • da je samodejno obveščena o opustitvi zadeve in razlogih za to;
  • da je na zahtevo obveščena o uvedbi preiskave v zadevi;
  • da je na zahtevo obveščena o stanju kazenskega postopka;
  • da jo tožilstvo samodejno obvesti o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o njeni zadevi;
  • da na zahtevo pridobi informacije o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku;
  • da pri sodniku za začasne odredbe predlaga odobritev začasnega ukrepa, kolikor obstoj obveznosti nasprotne stranke ni resno izpodbojen.

Civilna stranka ima poleg tega pravico:

  • da od obtoženega zahteva odškodnino;
  • da sodeluje pri preiskavi, ki jo izvaja preiskovalni sodnik;
  • da preiskovalnemu sodniku predlaga, naj odredi dodatne preiskovalne ukrepe;
  • da pri senatu sodišča vloži pritožbo zoper nekatere preiskovalne ukrepe, ki vplivajo na njene civilne interese;
  • da je zaslišanasamo, če želi;
  • da se po potrebi sooči z obdolžencem;
  • da ima dostop do spisa v uradu preiskovalnega sodnika po prvem zaslišanju obtoženca in pred vsakim preiskovalnim ukrepom, za katerega je potrebna pravna pomoč;
  • da od preiskovalnega sodnika po končani preiskavi zahteva kopijo spisa;
  • da zahteva izvedensko mnenje, zaslišanje prič in vrnitev zarubljenih predmetov;
  • da pomaga pri pregledu kraja kaznivega dejanja.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Priča je lahko navzoča na obravnavah in sodniku pod prisego razkrije vse, kar ve o dejanskem stanju. Priča mora odgovarjati na vprašanja sodišča in tudi na vprašanja, ki jih postavi odvetnik nasprotne stranke.

Civilna stranka lahko izrazi stališče do vseh vprašanj v zvezi s svojimi civilnimi interesi in priča o dejstvih, odvetnik civilne stranke pa lahko zasliši izvedence in priče obrambe.

Načeloma je dopusten vsak dokaz, če je na podlagi razuma in izkušenj priznano, da lahko to sredstvo sodnika privede do prepričanja. Dokazi se lahko predložijo, če so lahko bili predmet kontradiktorne razprave med strankami.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Žrtev bo prejela naslednje informacije:

  • na zahtevo: o stanju kazenskega postopka;
  • samodejno: o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o njeni zadevi;
  • na zahtevo: o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Če je prijava vložena pri policiji, prijavitelj takoj ali v enem mesecu po vložitvi prijave brezplačno prejme kopijo prijave. Prijavitelj lahko od sodišča, ki obravnava zadevo, tudi zahteva določene postopkovne akte.

Če prijavitelj uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, ima pravico do dostopa do spisa v uradu preiskovalnega sodnika po prvem zaslišanju obtoženca in pred vsakim preiskovalnim ukrepom, za katerega je potrebna pravna pomoč.

Ko je postopek končan, preiskovalni sodnik pošlje spis državnemu tožilcu. Civilna stranka ima pravico do vpogleda v spis najmanj osem delovnih dni, preden zadevo preuči zunajobravnavni senat.

Civilna stranka ali oseba, ki izkaže legitimen osebni interes, ima pravico prejeti kopijo spisa, razen zaseženih dokazil in listin, v razumnem roku pred datumom, določenim za obravnavo. V ta namen mora predložiti zahtevo državnemu tožilcu.

Zadnja posodobitev: 08/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Vsaka sodba ob razglasitvi postane pravnomočna. Zato velja za resnično, dokler ni razveljavljena na podlagi pravnega sredstva, ki je določeno z zakonom. Načeloma sodišče odloči o civilnem zahtevku in kazenski zadevi z isto odločbo.

Zaradi spoštovanja pravice do poštenega sojenja pravnomočnost učinkuje samo za stranke v kazenskem postopku in se nanaša na elemente odločitve, v zvezi s katerimi so stranke lahko podale trditve v svojo obrambo. Kot žrtev lahko pritožbo vložite samo, če ste postali stranka v postopku tako, da ste vložili premoženjskopravni zahtevek.

Pritožite se lahko samo v zvezi z vašimi civilnimi interesi in če imate pravni interes, tj. če je sodišče zavrnilo vaš odškodninski zahtevek ali če menite, da dodeljeni znesek ne zadostuje.

Pritožbe ne morete vložiti, če se ne strinjate z naloženo kaznijo ali zato, ker je bil domnevni storilec oproščen. Le državni tožilec se lahko pritoži glede kazenskih vidikov postopka.

Glede tega, ali je smiselno vložiti pritožbo, se posvetujte z vašim zastopnikom. Če vaš zastopnik meni, da je smiselno vložiti pritožbo, lahko to storite v 40 dneh, in sicer pri sodnem tajništvu sodišča, ki je izreklo sodbo.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Po razglasitvi odločbe lahko prejmete njen izvod.

Lahko se tudi pritožite, vendar le, če ste v postopku uveljavljali premoženjskopravni zahtevek in samo v zvezi z vaši civilnimi interesi (glej vprašanje 1).

Državnega tožilca, ki je pristojen za izvršitev kazni, lahko obvestite, da nasprotujete predvidenemu pogojnemu odpustu.

Še vedno vas lahko zastopa odvetnik.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Če ste uveljavljali premoženjskopravni zahtevek, imate pravico do pravne pomoči v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na izvršitev sodbe.

Kot žrtev namerno povzročenega kaznivega dejanja, zaradi katerega ste utrpeli telesne poškodbe, lahko pod določenimi pogoji pri Ministrstvu za pravosodje vložite odškodninski zahtevek v breme države, če storilec kaznivega dejanja ni zmožen povrniti škode.

Policija in sodstvo vam morata kot žrtvi zagotoviti ustrezno zaščito. Za vsako odločitev o pogojnem odpustu obsojenca lahko veljajo posebni pogoji, ki so povezani predvsem z zaščito družbe in vašo zaščito.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Na zahtevo lahko pridobite informacije o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku.

Glede kazni, ki je bila izrečena zoper storilca kaznivega dejanja, je dobro vedeti, da se mora obsodilna sodba sklicevati na določbe, ki se uporabljajo, pri čemer ni treba povzeti besedila teh določb, ter vsebovati dejstva, ki so znaki kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu, in izrečeno kazen ali kazni (195. člen zakona o kazenskem postopku). Za vsa druga vprašanja glede izvrševanja kazni se lahko obrnete na službo za izvrševanje kazenskih sankcij pri državnem tožilstvu.

V Luksemburgu se pravnomočno obsojene osebe nahajajo bodisi v zavodu za prestajanje kazni v Schrassigu bodisi v zavodu za prestajanje kazni v Givenichu.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec kaznivega dejanja odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Na podlagi člena 4–1 zakona o kazenskem postopku, ste lahko na podlagi vaše izrecne prošnje, naslovljene na generalno tožilstvo, obveščeni o izpustitvi ali pobegu storilca kaznivega dejanja, če obstaja nevarnost ali je ugotovljeno tveganje, da bi vam lahko nastala škoda, razen če takšno obvestilo pomeni tveganje za nastanek škode storilcu kaznivega dejanja.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Ne.

Zadnja posodobitev: 08/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: francoščina.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, s civilno tožbo, z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka)?

V večini primerov je sodišče, ki je pristojno za sojenje storilcu kaznivega dejanja, tisto, ki v primeru spoznanja obdolženca ali obtoženca za krivega določi znesek odškodnine, ki se žrtvi dodeli za povračilo njene škode.

Da bi sodišče odločalo o odškodnini, mora žrtev v kazenskem postopku obvezno uveljavljati premoženjskopravni zahtevek. Premoženjskopravni zahtevek se lahko uveljavlja kadar koli med preiskavo. Žrtvi ni treba priti na obravnavo. Lahko jo zastopa odvetnik in svoje zahtevke oblikuje pisno pred obravnavo.

Če žrtev ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka in ne oblikuje zahtevkov, ji sodišče ne more po uradni dolžnosti dodeliti odškodnine.

Vendar pa žrtev, ki ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka med kazensko obravnavo, ne izgubi svoje pravice do odškodnine.

Žrtev namreč lahko zoper storilca kaznivega dejanja še vedno vloži tožbo pri civilnem sodišču, vendar mora ukrepati v okviru veljavnega zastaralnega roka v civilnih zadevah in dokazati, da sporna dejstva pomenijo civilni delikt.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Vloga kazenskega sodišča je, da oceni škodo, ki jo je utrpela žrtev, vendar pa ne posreduje pri izterjavi odškodnine.

Žrtev je tista, ki mora po izdani pravnomočni odločbi ukrepati, da bi od storilca kaznivega dejanja dosegla plačilo te odškodnine.

Nadzor nad izterjavo odškodnine najpogosteje prevzame odvetnik, ki poskuša plačilo najprej doseči sporazumno tako, da se poveže z odvetnikom obsojenca, nato pa s prisilno izvršbo sodbe tako, da zadevo preda sodnemu izvršitelju.

Če sodišče izreče obsodbo s pogojno odložitvijo izreka kazni, ki vključuje obveznost nadomestila škode, generalni državni tožilec, ki je pristojen za izvrševanje kazni, preveri, ali obsojena oseba dejansko upošteva svojo obveznost.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Sodišče lahko v okviru sojenja odobri predplačilo do na primer pridobitve izvedenskega mnenja. Če storilec kaznivega dejanja ne želi ali ne more plačati tega predplačila, lahko to namesto njega v ustrezno dokazanem nujnem primeru plača ministrstvo za pravosodje.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

S spremenjenim zakonom z dne 12. marca 1984 o odškodnini za nekatere žrtve telesnih poškodb, ki so posledica kaznivega dejanja, je v korist nekaterih žrtev kaznivih dejanj določena pravica do odškodnine v breme državnega proračuna. To je pomemben ukrep v korist žrtev, kadar:

povzročitelj nasilja ni bil identificiran; je povzročitelj nasilja sicer bil identificiran, vendar ga ni mogoče najti; je storilec kaznivega dejanja plačilno nesposoben.

Žrtev mora za to pri ministrstvu za pravosodje vložiti odškodninski zahtevek, ministrstvo pa o njem odloči v šestih mesecih. Zahtevek mora biti sestavljen v francoščini, nemščini ali luksemburščini, vključevati pa mora datum, kraj in natančno naravo dejanj. Priložiti mu je treba dokazila v zvezi z dejanji in škodo, ki jih je žrtev utrpela.

Za pravico do odškodnine veljajo nekateri pogoji, ki jih mora žrtev nujno izpolnjevati:

žrtev mora bodisi zakonito in običajno prebivati v Velikem vojvodstvu bodisi biti državljan države članice Evropske unije ali Sveta Evrope. Poleg tega se je morala žrtev v času kaznivega dejanja zakonito nahajati v Velikem vojvodstvu ali pa mora biti žrtev kaznivega dejanja iz člena 382-1 kazenskega zakonika (trgovina z ljudmi);

utrpela škoda mora izhajati iz naklepnih dejanj, ki imajo naravo kaznivega dejanja;

iti mora za telesno poškodbo in ne samo za materialno škodo (kar na primer izključuje odškodnino v primeru navadne tatvine);

škoda mora povzročiti resno motnjo v življenjskih pogojih, pri čemer lahko ta motnja izhaja iz izgube ali zmanjšanja dohodkov, povečanja izrednih stroškov ali izdatkov, nezmožnosti opravljanja poklicne dejavnosti, izgubljenega leta šolanja, napada na telesno ali duševno celovitost ali nepremoženjske ali estetske škode ter fizičnega ali psihičnega trpljenja. Če je oseba žrtev kaznivega dejanja iz členov od 372 do 376 kazenskega zakonika, ji ni treba predložiti dokaza o napadu na telesno in duševno celovitost, ki se predpostavlja.

Država mora odškodnino plačati le, če žrtev ne more iz nobenega naslova (npr. od storilca, iz naslova socialne varnosti ali osebnega zavarovanja) dobiti učinkovite in zadostne odškodnine.

Pomembno je vedeti, da se lahko odškodnina zavrne ali zniža zaradi ravnanja žrtve ob dejanju ali njenih odnosov s storilcem kaznivega dejanja.

Če država žrtvi plača odškodnino, lahko ta vseeno uveljavlja premoženjskopravni zahtevek in zahteva dodatne zneske od storilca, če se ji odškodnina ne zdi zadostna. V takem primeru mora žrtev sodišče obvestiti, da je državi predložila odškodninski zahtevek oziroma da je od države dobila tako odškodnino.

Ali sem upravičen do nadomestila, če storilec ni bil obsojen?

Žrtev ima pravico do odškodnine, če povzročitelj nasilja ni bil obsojen, pod pogojem, da je žrtev kaznivega dejanja, in če povzročitelj nasilja ni bil identificiran, ali če je bil identificiran, vendar ga ni mogoče najti, ali če je storilec kaznivega dejanja plačilno nesposoben.

Če se sojenje ne izvede in torej odškodnine ne določi sodišče, lahko ministrstvo za pravosodje dodeli pavšalno odškodnino in/ali na svoje stroške odredi izvedensko mnenje za določitev odškodnine, ki bo dodeljena žrtvi.

Ali sem upravičen do denarne pomoči, medtem ko čakam na odločitev v zvezi z svojim odškodninskim zahtevkom?

Minister za pravosodje lahko v primeru ustrezno dokazane potrebe med preučitvijo zahtevka dodeli predplačilo.

Zadnja posodobitev: 08/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Če sem žrtev kaznivega dejanja, na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Kot žrtev kaznivega dejanja se lahko obrnete na naslednje glavne službe za podporo žrtvam:

A. Vladna služba:

Service central d’assistance sociale (SCAS) (osrednja služba za socialno pomoč) – Services d’Aide aux Victimes (SAV) (službe za podporo žrtvam) v Luxembourgu

Vrste podpore:

  • psihološko in psihoterapevtsko svetovanje;
  • pravne informacije;
  • terapevtska skupina za žrtve nasilja v partnerskih odnosih;
  • spremstvo med celotnim pravnim postopkom.

KONTAKT:

Bâtiment Plaza Liberty, Entrée C
12–18 rue Joseph Junck
L-1839 Luxembourg

Telefon.: +352 475821-627
+352 475821-628
GSM: +352 621326595

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuscas-sav@justice.etat.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttps://justice.public.lu/fr/aides-informations/assistance-sociale/scas-service-aide-victimes.html

B. Nevladne organizacije:

1. Podpora žrtvam kriminala – Wäisse Rank Lëtzebuerg Asbl

Vrste podpore:

  • pravno svetovanje;
  • moralna, finančna in materialna podpora.

KONTAKT:

84 rue Adolphe Fischer
L-1521 Luxembourg

Telefon: +352 402040

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuwrl@pt.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.benevolat.public.lu/de/espace-benevole/decouvrir-associations/chercher-association/associations/?~=/de/assoc/212

2. Pooblaščene službe za pomoč žrtvam nasilja v družini

Obstajajo tri:

– SAVVD v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)

Vrste podpore:

  • psihosocialna svetovanja;
  • pravne informacije in podpora;
  • pravne, upravne in socialne informacije in podpora po prisilni izselitvi povzročitelja nasilja s strani tožilstva;
  • načrtovanje pravnih ukrepov;
  • spremstvo na sodišču, pri odvetniku, zdravniku itd.;
  • usmerjanje;
  • svetovanja in zaščitni ukrepi zoper nadlegovanje;
  • izdelava načrta za zaščito žrtev.

KONTAKT:

BP 1024
L-1010 Luxembourg

Telefon: +352 26481862
Telefaks: +352 26481863

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknucontact@savvd.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fed.lu/wp/services/savvd/

– PSY EA (psihološka služba) v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)

Za mladoletne otroke, ki so neposredne in posredne žrtve nasilja v družini, v okviru ukrepa prisilne izselitve.

Vrste podpore:

  • obravnava mladoletnih otrok in mladostnikov, ki so žrtve nasilja v družini, v okviru ukrepa prisilne izselitve;
  • kot psihološka služba za otroke in mladostnike, ki so žrtve nasilja v družini, psihološka podpora mladoletnim in polnoletnim otrokom in mladostnikom, ki so žrtve nasilja v družini, in njihovi družini.

KONTAKT:

BP 1024
L-1010 Luxembourg

Telefon.: +352 26482050
Telefaks: +352 26481863

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknucontact@psyea.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fed.lu/wp/services/psyea/

– Center ALTERNATIVES v Dudelangu v okviru fundacije Fondation Pro Familia

Služba za pomoč mladoletnim otrokom, ki so neposredne in posredne žrtve nasilja v družini, v okviru ukrepa prisilne izselitve.

Vrste podpore:

  • obravnava mladoletnih otrok in mladostnikov, ki so žrtve nasilja v družini, v okviru ukrepa prisilne izselitve.

KONTAKT:

5, Route de Zoufftgen
L-3598 Dudelange L-1010 Luxembourg

Telefon: +352 51727289

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknualternatives@profamilia.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.profamilia.lu/Enfants+Adolescents/ALTERNATIVES+_+Centre+de+consultation+pour+enfants+et+adolescents+victimes+de+violence-p-470.html

3. Pooblaščene svetovalne službe za ženske, ki so žrtve nasilja

Vrste podpore:

  • telefonska svetovanja;
  • psihosocialna svetovanja;
  • pravne, upravne in socialne informacije in podpora;
  • načrtovanje pravnih ukrepov;
  • spremstvo pri drugih strokovnjakih: pri odvetniku, na sodišču, na policiji;
  • pogovor za sprejem v nastanitveni center za ženske;
  • usposabljanje in konferenca s področja nasilja v družini;
  • seminarji in podporne skupine.

Obstajajo štiri:

– VISAVI (Vivre Sans violence) (Življenje brez nasilja) v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)

Svetovalni center za ženske, ki so žrtve nasilja v družini.

KONTAKT:

2, rue du Fort Wallis
L-2714 Luxembourg

Telefon: +352 490877-1
Telefaks: +352 26482682

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknufeminfo@visavi.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fed.lu/wp/services/visavi/

– FOYER SUD v Esch-sur-Alzette v okviru Conseil national des femmes du Luxembourg (Nacionalni svet žensk Luksemburga)

Svetovalni center za ženske v stiski, med katerimi so žrtve nasilja v družini.

KONTAKT:

41, rue de Luxembourg
L-4220 Esch sur Alzette

Telefon: +352 545577/26530326/545757
Telefaks: +352 54575757

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknufoyersud@pt.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.cnfl.lu/site/foyersud.html

– Center OZANAM v Luxembourgu

– Center OZANAM Nord v Wiltzu v okviru fundacije Fondation Maison de la Porte Ouverte

Svetovalna centra za ženske v stiski, med katerimi so žrtve nasilja v družini.

KONTAKT:

Ozanam Luxembourg
64, rue Michel Welter
L-2730 Luxembourg

Telefon: +352 488347

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuozanam@fmpo.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fmpo.lu/foyers/centre-ozanam/

KONTAKT:

Ozanam Nord
49, Grand-Rue
L-9530 Wiltz

Telefon: +352 26953959

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuozanam.nord@fmpo.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fmpo.lu/foyers/centre-ozanam-nord/

– PROFAMILIA v Dudelangu v okviru fundacije Fondation Pro Familia

Svetovalni center za ženske v stiski, med katerimi so žrtve nasilja v družini.

KONTAKT:

5, route de Zoufftgen
L-3598 Dudelange

Telefon: +352 517272-41
Telefaks: +352 522188

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknufemmes@profamilia.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.cnfl.lu/

4. Pooblaščeni svetovalni centri za otroke in mladostnike, ki so žrtve nasilja

Obstajajo štirje:

– PSY EA (psihološka služba) v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)

Psihološka služba za otroke in mladostnike, stare od 3 do 21 let, ki so žrtve ali priče nasilja v družini, ter njihovo družino.

Vrste podpore:

  • psihološka podpora mladoletnim in polnoletnim otrokom in mladostnikom, ki so žrtve ali priče nasilja v družini, ter njihovi družini.

KONTAKT:

BP 1024
L-1010 Luxembourg

Tel.: +352 26482050
Telefaks: +352 26481863

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknucontact@psyea.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fed.lu/wp/services/psyea/

– Center ALTERNATIVES v Dudelangu v okviru fundacije Fondation Pro Familia

Svetovalni center za otroke in mladostnike, stare od 0 do 27 let, ki so žrtve ali priče fizičnega in psihičnega nasilja, vključno z nasiljem v družini, ter njihovo družino.

Vrste podpore:

  • psihološka podpora za otroka in njegovo družino;
  • podpora pri toplih družinskih odnosih, medsebojnem spoštovanju;
  • ozaveščanje o nasilju in preprečevanje nasilja.

KONTAKT:

5, Route de Zoufftgen
L-3598 Dudelange L-1010 Luxembourg

Telefon: +352 51727289

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknualternatives@profamilia.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.profamilia.lu/Enfants+Adolescents/ALTERNATIVES+_+Centre+de+consultation+pour+enfants+et+adolescents+victimes+de+violence-p-470.html

– OXYGENE v Dudelangu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)

Svetovalna in informacijska služba za mlada dekleta (od 12 do 21 let) v stiski, ki so žrtve fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja.

Vrste podpore:

  • individualni pogovori;
  • podpora pri upravnih postopkih;
  • pomoč pri iskanju varne nastanitve;
  • pomoč pri morebitnem sprejemu v Foyer Meederchershaus.

KONTAKT:

2, rue du Fort Wallis
L-2714 Luxembourg

Telefon: +352 494149
Telefaks: +352 27125989

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfofilles@pt.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fed.lu/wp/services/oxygene/

– ALUPSE DIALOGUE v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Alupse

Služba za psihološko svetovanje in terapijo za otroke, stare od 0 do 21 let, ki so žrtve fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, ter njihovo družino.

KONTAKT:

8, rue Tony Bourg
L-1278 Luxembourg

Telefon.: +352 261848-1
Telefaks: +352 26196555

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknualupse@pt.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.alupse.lu/fr/lassociation-alupse/

5. Pooblaščeni center za svetovanje, informiranje in pomoč moškim in fantom v stiski, ki so žrtve nasilja – infoMann v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja actTogether

Vrste podpore:

  • psihološka in socialna podpora in svetovanje;
  • informacije in dokumentacija;
  • ozaveščanje in usposabljanje;
  • spremstvo in podpora pri sprejemu v nastanitveni center za moške.

KONTAKT:

5, Cour du Couvent
L-1362 Luxembourg

Telefon: +352 274965
Telefaks: +352 27496565

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfo@infomann.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.infomann.lu/

6. Pooblaščeni center za svetovanje in pomoč povzročiteljem nasilja, vključno z nasiljem v družini – Riicht eraus v Luxembourgu v okviru luksemburškega Rdečega križa

Vrste podpore:

  • svetovanje, poslušanje, podpora, pomoč in spremstvo za (moške in ženske) povzročitelje nasilja v družini v okviru prisilne izselitve po odredbi sodišča ali po prostovoljni odločitvi za svetovanje;
  • zavedanje in prevzemanje odgovornosti povzročiteljev;
  • kratkoročna zaščita žrtev;
  • obvladovanje konfliktov in samozaupanje;
  • podpora pri ukrepih osebe, ki se želi spremeniti;
  • pomoč pri razvoju praktičnih strategij, ki omogočajo trajno spremembo odnosa in vedenja povzročiteljev nasilja;
  • podpora osebam, ki želijo spremeniti svoje nasilno vedenje;
  • podporna skupina.

KONTAKT:

73 rue Adolph Fischer
L-1520 Luxembourg

Telefon: +352 2755-5800
Telefon Rdečega križa za pomoč v stiski: +352 2755
Telefaks: +352 2755-5801

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuriichteraus@croix-rouge.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.croix-rouge.lu/riichteraus/

7. Pooblaščene službe za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi

Ambulantna in stacionarna obravnava vseh žrtev trgovine z ljudmi, žensk, moških in otrok.

Obstajata dve, ki se medsebojno usklajujeta:

– SAVTEH v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)

– COTEH v Luxembourguv okviru fundacije Fondation Maison de la Porte Ouverte

Vrste podpore:

  • telefonsko in individualno svetovanje;
  • psihosocialna pomoč in usmerjanje;
  • psihološka podpora in stabilizacija;
  • organizacija zdravstvenega spremljanja ali obravnave;
  • spremstvo žrtve na sodni policiji za namene identifikacije;
  • podpora pri sodelovanju žrtve s policijo in tožilstvom;
  • spremstvo žrtve pri njenih pravnih, upravnih in socialnih postopkih;
  • usklajevanje stacionarne obravnave in organizacije nastanitve žrtve glede na njen spol in njeno starost;
  • materialna in finančna pomoč;
  • informacije o pravicah žrtev trgovine z ljudmi, sodnih in upravnih postopkih, storitvah, ki so na voljo;
  • vzpostavitev stika z nevladnimi organizacijami v državah izvora v primeru prostovoljne vrnitve.

KONTAKT:

SAVTEH
BP 1024
L-1010 Luxembourg

Telefon: +352 26482631
Telefaks: +352 26482682
GSM: +352 621316919

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknutraite.humains@visavi.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fed.lu/wp/services/savteh/

COTEH

Telefon: +352 24873622
GSM: +352 621351884

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknucoteh@fmpo.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://fmpo.lu/services/service-dassistance-aux-victimes-de-la-traite-des-etres-humains/

C. Policija:

Policija Velikega vojvodstva
Generalna direkcija
L-2957 Luxembourg

Telefon: +352 4997-1
Interventna številka: 113
Telefaks: +352 49972099

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknucontact@police.public.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.police.public.lu/fr/aide-victimes/

D. Lokalni organi:

Služba za sprejem in pravne informacije (Service d’accueil et d’information juridique):

– DIEKIRCH

Justice de paix
Place Joseph Bech
L-9211 Diekirch

Telefon: +352 802315

– ESCH-SUR-ALZETTE

Justice de Paix
Place Norbert Metz
L-4239 Esch-sur-Alzette

Telefon: +352 541552

– LUXEMBOURG

Cité judiciaire
Bâtiment BC
L-2080 Luxembourg

Telefon: +352 221846

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justice.public.lu/fr/aides-informations/accueil-info-juridique/

Služba za pravne informacije o „pravicah žensk“:

GENERALNO DRŽAVNO TOŽILSTVO

Cité judiciaire
Bâtiment BC ou CR
L-2080 Luxembourg

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justice.public.lu/fr/aides-informations/droits-femme/index.html

E. Ministrstva:

– Ministrstvo za pravosodje

13 rue Erasme
L-2934 Luxembourg

Telefon: +352 247-84537
Telefaks: +352 26684861

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfo@mj.public.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mj.public.lu/

Naloge:

  • civilne zadeve;
  • kazenske zadeve: odškodnina žrtvam, pravna pomoč, mediacija v kazenskih zadevah;
  • gospodarske zadeve;
  • organizacija sodstva;
  • splošno usklajevanje upravnih sporov pred upravnimi sodišči;
  • zavodi za prestajanje kazni zapora.

– Ministrstvo za notranje zadeve

BP 10
L-2010 Luxembourg

Telefon: +352 247-84600
Telefaks: +352 221125

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfo@miat.public.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mi.public.lu/

Naloge v skladu z uredbo Velikega vojvodstva z dne 28. januarja 2015:

  • usklajevanje na področju storitev reševanja;
  • sodelovanje z nevladnimi organizacijami.

– Ministrstvo za notranjo varnost

19–21 Boulevard Royal
L-2449 Luxembourg

Telefon: +352 247-84659
Telefaks: +352 227276

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknusecretariat@msi.etat.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gouvernement.lu/3313529/minist_securite_interieure

Pomoč žrtvam v skladu z uredbo Velikega vojvodstva z dne 28. januarja 2015:

  • policija Velikega vojvodstva, generalni inšpektorat policije, evropska politika na področju pravosodja in notranjih zadev, politika na področju mednarodnega policijskega sodelovanja

– Ministrstvo za enake možnosti

6A, bd. F. D. Roosevelt
Hôtel Terres Rouges
L-2921 Luxembourg

Telefon: +352 247-85806
Telefaks: +352 241886

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfo@mega.public.lu
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mega.public.lu/fr/index.html

Naloge:

  • nasilje v družini;
  • odbor za sodelovanje med strokovnjaki na področju boja proti nasilju;
  • partnerstvo in upravljanje z nevladnimi organizacijami, ki imajo z ministrstvom za enake možnosti sklenjeno pogodbo, za ambulantno in stacionarno obravnavo žrtev in povzročiteljev nasilja v družini, žensk in moških v stiski, žrtev nasilja na podlagi spola in trgovine z ljudmi;
  • partnerstvo in sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki imajo sklenjeno pogodbo z državo, na področju obravnave oseb v stiski, ki so žrtve nasilja.

Dežurne telefonske linije za podporo žrtvam

– Policija Velikega vojvodstva

Telefon za pomoč v stiski: 113

Neprekinjeno od ponedeljka do nedelje

– Luksemburški Rdeči križ

Telefon za pomoč v stiski: 2755

Od ponedeljka do nedelje od 7. do 22. ure

– Fraenhaus (Femmes en détresse) (Ženske v stiski)

Telefon za pomoč v stiski: +352 448181

Neprekinjeno od ponedeljka do nedelje

– Fraentelefon (Femmes en détresse) (Ženske v stiski)

Telefon za pomoč v stiski: +352 448181

Od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure

Je podpora žrtvam brezplačna?

Kakšne oblike podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Da, podpora žrtvam je brezplačna.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Glej odgovor na prvo vprašanje pod točko B.

Zadnja posodobitev: 08/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.