Pravice žrtev – po državah

Luksemburg

Vsebino zagotavlja
Luksemburg

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Žrtev kaznivega dejanja lahko kaznivo dejanje prijavi (vloži prijavo):

  • pri policiji Velikega vojvodstva;
  • pri krajevno pristojnem državnem tožilcu.

Čeprav lahko kaznivo dejanje prijavi kdor koli, mora žrtev, če namerava v postopku sodelovati kot civilna stranka, prijavo vložiti osebno ali prek svojega odvetnika.

Žrtev lahko zoper storilca tudi neposredno vloži predlog pred sodiščem za prekrške ali kazenskim senatom okrožnega sodišča (tribunal d’arrondissement).

Prijavo je treba vložiti v enem od uradnih jezikov Luksemburga, tj. luksemburščini, francoščini ali nemščini. Če žrtev ne govori nobenega od teh treh jezikov, ima pravico do brezplačnega tolmača. Prijavo je treba po možnosti vložiti pisno, pri čemer ni treba upoštevati posebne oblike, v prijavi pa je treba navesti:

  • priimek, ime, kraj in datum rojstva, poklic in stalno prebivališče prijavitelja;
  • sprožilni dogodek za utrpelo škodo;
  • vrsto te škode.

Rok, v katerem mora žrtev vložiti prijavo, je med drugim odvisen od roka zastaranja kaznivega dejanja in sega od enega do desetih let.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Žrtev ima pravico:

  • da je samodejno obveščena o opustitvi zadeve in razlogih za to;
  • da je na zahtevo obveščena o uvedbi preiskave v zadevi;
  • da je na zahtevo obveščena o stanju kazenskega postopka;
  • da jo tožilstvo samodejno obvesti o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o njeni zadevi;
  • da na zahtevo pridobi informacije o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku.

Če je prijava vložena pri državnem tožilcu, bo ta žrtev v 18 mesecih od prejema prijave ali ovadbe obvestil o nadaljnjih ukrepih, sprejetih v zadevi, ter, kjer je to ustrezno, o opustitvi zadeve in razlogih za to.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Da se žrtvi zagotovi dostop do pravnega varstva, kadar nima zadostnih sredstev, zlasti glede na zajamčeni minimalni dohodek, ima pravico do brezplačne in polne pravne pomoči za obrambo svojih interesov. To pomoč zagotovi svet odvetniške zbornice, če jo žrtev zahteva in če je ta:

  • luksemburški državljan;
  • tuji državljan z dovoljenjem za bivanje v državi;
  • državljan države članice Evropske unije (EU);
  • tuji državljan, ki je na področju pravne pomoči izenačen z luksemburškimi državljani na podlagi mednarodne pogodbe.

Za določitev finančnih sredstev se upoštevajo celotni bruto dohodek in premoženje ter dohodki oseb, ki z žrtvijo živijo v skupnem gospodinjstvu. Žrtev lahko pravno pomoč pridobi ne samo v primeru nezadostnih sredstev, ampak tudi, če je odobritev pravne pomoči upravičena z resnimi razlogi, povezanimi z njenim socialnim, družinskim in materialnim položajem.

Prošnjo za dodelitev pravne pomoči je treba vložiti na podlagi vprašalnika, ki ga je mogoče dobiti pri osrednji službi za socialno pomoč (Service central d’assistance sociale) (http://www.guichet.public.lu/citoyens/fr/organismes/service-central-assistance-sociale/index.html). Obrazec je treba podpisati in poslati predsedniku krajevno pristojne odvetniške zbornice (v Diekirchu ali Luxembourgu).

Vprašalnik, ki ga je treba izpolniti, se med drugim nanaša na:

  • identiteto žrtve (priimek, imena, kraj in datum rojstva, poklic, stalno prebivališče, osebno stanje, državljanstvo);
  • vrsto spora, za katerega se zaproša za pravno pomoč;
  • družinski položaj žrtve;
  • premoženjsko stanje žrtve.

Žrtev lahko tudi navede ime odvetnika ali odvetnikov, ki jih želi imeti pri pravni pomoči, ali, kjer je to ustrezno, ime odvetnika, ki ga ima trenutno.

Dokazila, ki jih mora žrtev priložiti prošnji:

  • kopija osebnega dokumenta;
  • potrdilo o vključenosti v skupni center za socialno varnost (Centre commun de la Sécurité sociale (CCSS)), tudi za osebe, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu;
  • za zadevno osebo in vsakega člana gospodinjstva: obračunski listi plače (ali potrdilo o dohodku centra CCSS), zajamčenega minimalnega dohodka, nadomestila za brezposelnost ali pokojnine ali druga dokazila, ki se nanašajo na zadnje tri mesece in v katerih so navedeni bruto zneski (bančni izpiski ne zadostujejo);
  • negativno potrdilo nacionalnega solidarnostnega sklada (Fonds national de solidarité) za vsakega člana gospodinjstva, če gospodinjstvo ne prejema nič iz sklada;
  • če gospodinjstvo prejema ali izplačuje preživnino, dokazilo, v katerem je naveden izplačani ali prejeti znesek (na primer bančni izpiski za zadnje tri mesece);
  • potrdilo o lastništvu nepremičnine ali o neobstoju lastništva, ki ga za vsakega člana gospodinjstva izda uprava za neposredne davke (Administration des contributions directes);
  • po potrebi dokazila o lastništvu nepremičnin v tujini;
  • dokazila o premičnem premoženju (likvidna sredstva, prihranki, delnice, obveznice itd.);
  • če je gospodinjstvo najemnik, kopija najemne pogodbe in dokazila o plačilu najemnine za zadnje tri mesece;
  • če gospodinjstvo odplačuje nepremičninsko posojilo, dokazilo o plačilu mesečnih obrokov;
  • dokazila o prihodkih od nepremičnega in premičnega premoženja;
  • dokazila v zvezi z obravnavano zadevo.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Predsednik odvetniške zbornice ali član sveta zbornice, ki ga prvi pooblasti za ta namen, po preveritvi nezadostnosti sredstev sporoči odločitev o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči, in sicer z navadnim pismom, če je pravna pomoč odobrena, in priporočenim pismom, če je zavrnjena. Predsednik odvetniške zbornice postavi odvetnika, ki ga je žrtev prosto izbrala, ali, če ga ni izbrala ali če predsednik odvetniške zbornice meni, da izbira ni ustrezna, določenega odvetnika.

Notarje in sodne izvršitelje po uradni dolžnosti postavi sodišče, ki odloča o zadevi, v okviru pravne pomoči.

Če je pravna pomoč odobrena med postopkom, se stroški, ki so nastali žrtvi, povrnejo.

Stroški, ki se ne krijejo

Če je žrtev upravičena do pravne pomoči in ji je naloženo plačilo stroškov, stroške krije država.

V kazenskih zadevah pravna pomoč ne pokriva stroškov in glob, ki se odredijo v breme obsojenca.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če je zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka, so v obvestilu pojasnjeni pogoji, pod katerimi lahko žrtev začne pregon z neposrednim predlogom ali prijavo z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka.

Če so kazni, ki so z zakonom predpisane za dejanja, kazenske sankcije ali sankcije za hujše prekrške, obvestilo vključuje informacije, da se lahko žrtev obrne na generalnega državnega tožilca, ki ima pravico državnemu tožilcu odrediti, naj začne pregon.

Če se zunajobravnavni senat (chambre du conseil) odloči, da kazenske zadeve ne bo predložil sodišču, ki bi odločalo o krivdi domnevnega storilca, se lahko žrtev pritoži pri zunajobravnavnem senatu pritožbenega sodišča (Cour d’appel). Nato ima pravico temu senatu predložiti zahtevke in stališča.

Če se zunajobravnavni senat odloči, da zadeve ne bo nadalje obravnaval zaradi dejanskih in ne pravnih razlogov, lahko žrtev zadevo še vedno predloži civilnemu sodišču, da bi dobila povračilo svoje škode.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Žrtev lahko tako kot pri preiskavi/zbiranju dokazov sodeluje tudi v postopku, ne da bi imela poseben status, ali pa kot civilna stranka.

Žrtev lahko prisostvuje javnim obravnavam, nejavnim pa samo, če je bila pozvana kot priča. Kot priča je lahko povabljena tudi na obravnavo, na kateri stranke ustno predstavijo stališča. V ta namen prejme pisni poziv državnega tožilca, odgovarjati pa mora na vprašanja sodišča in tudi na vprašanja, ki jih postavi odvetnik nasprotne stranke. Med postopkom žrtev sedi v zadnjem delu dvorane, da ne bi bila v neposrednem stiku z obtoženci.

Civilna stranka prejme pisni poziv na obravnavo, na kateri stranke ustno predstavijo stališča. Prav tako ima pravico prisostvovati javnim in nejavnim obravnavam ter mora biti navzoča, da predloži svoje zahtevke. Načeloma nastopi po zaslišanju prič. Poleg tega lahko izrazi stališče do vseh vprašanj v zvezi s svojimi civilnimi interesi in se izjavi o dejstvih.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Uradna vloga v sodnem postopku je vloga žrtve brez posebnega statusa. Žrtev ima pravico uveljavljati premoženjskopravni zahtevek.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Žrtev ima med drugim pravico:

  • da uporablja jezik, ki ga razume, oziroma da uporabi tolmača v primeru prijave pri policiji;
  • da prejme brezplačno kopijo svoje prijave in dokazil, ki jih je priložila v podporo prijavi;
  • da prejme potrdilo o prejemu v jeziku, ki ga razume, na katerem so navedeni številka spisa ter datum in kraj prijave, da prejme potrdilo o prejemu prijave, vložene pri državnem tožilcu;
  • da ji pomaga ali jo zastopa odvetnik;
  • da je samodejno obveščena o opustitvi zadeve in razlogih za to;
  • da je na zahtevo obveščena o uvedbi preiskave v zadevi;
  • da je na zahtevo obveščena o stanju kazenskega postopka;
  • da jo tožilstvo samodejno obvesti o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o njeni zadevi;
  • da na zahtevo pridobi informacije o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku;
  • da pri sodniku za začasne odredbe predlaga odobritev začasnega ukrepa, kolikor obstoj obveznosti nasprotne stranke ni resno izpodbojen.

Civilna stranka ima poleg tega pravico:

  • da od obtoženega zahteva odškodnino;
  • da sodeluje pri preiskavi, ki jo izvaja preiskovalni sodnik;
  • da preiskovalnemu sodniku predlaga, naj odredi dodatne preiskovalne ukrepe;
  • da pri senatu sodišča vloži pritožbo zoper nekatere preiskovalne ukrepe, ki vplivajo na njene civilne interese;
  • da je zaslišanasamo, če želi;
  • da se po potrebi sooči z obdolžencem;
  • da ima dostop do spisa v uradu preiskovalnega sodnika po prvem zaslišanju obtoženca in pred vsakim preiskovalnim ukrepom, za katerega je potrebna pravna pomoč;
  • da od preiskovalnega sodnika po končani preiskavi zahteva kopijo spisa;
  • da zahteva izvedensko mnenje, zaslišanje prič in vrnitev zarubljenih predmetov;
  • da pomaga pri pregledu kraja kaznivega dejanja.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Priča je lahko navzoča na obravnavah in sodniku pod prisego razkrije vse, kar ve o dejanskem stanju. Priča mora odgovarjati na vprašanja sodišča in tudi na vprašanja, ki jih postavi odvetnik nasprotne stranke.

Civilna stranka lahko izrazi stališče do vseh vprašanj v zvezi s svojimi civilnimi interesi in priča o dejstvih, odvetnik civilne stranke pa lahko zasliši izvedence in priče obrambe.

Načeloma je dopusten vsak dokaz, če je na podlagi razuma in izkušenj priznano, da lahko to sredstvo sodnika privede do prepričanja. Dokazi se lahko predložijo, če so lahko bili predmet kontradiktorne razprave med strankami.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Žrtev bo prejela naslednje informacije:

  • na zahtevo: o stanju kazenskega postopka;
  • samodejno: o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o njeni zadevi;
  • na zahtevo: o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Če je prijava vložena pri policiji, prijavitelj takoj ali v enem mesecu po vložitvi prijave brezplačno prejme kopijo prijave. Prijavitelj lahko od sodišča, ki obravnava zadevo, tudi zahteva določene postopkovne akte.

Če prijavitelj uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, ima pravico do dostopa do spisa v uradu preiskovalnega sodnika po prvem zaslišanju obtoženca in pred vsakim preiskovalnim ukrepom, za katerega je potrebna pravna pomoč.

Ko je postopek končan, preiskovalni sodnik pošlje spis državnemu tožilcu. Civilna stranka ima pravico do vpogleda v spis najmanj osem delovnih dni, preden zadevo preuči zunajobravnavni senat.

Civilna stranka ali oseba, ki izkaže legitimen osebni interes, ima pravico prejeti kopijo spisa, razen zaseženih dokazil in listin, v razumnem roku pred datumom, določenim za obravnavo. V ta namen mora predložiti zahtevo državnemu tožilcu.

Zadnja posodobitev: 08/11/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču