Pravice žrtev – po državah

Italija

Vsebino zagotavlja
Italija

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, z odškodninskim zahtevkom, z vstopom v postopek)?

Na podlagi storjenega kaznivega dejanja in nadaljnje obsodbe lahko oškodovanec zahteva odškodnino. Italijanska zakonodaja pozna dva načina povrnitve utrpele škode:

  • vložitev premoženjskopravnega zahtevka v okviru kazenskega postopka;
  • samostojna civilna tožba.

Odločitev je prepuščena oškodovancu, saj zakonodaja postopka loči na: kazenski postopek in civilni postopek.

Šele po vložitvi zahteve za začetek kazenskega postopka ali po samem začetku kazenskega postopka (na obravnavi) lahko oškodovanec, ki ga zastopa odvetnik, vloži premoženjskopravni zahtevek in tako postane stranka v postopku s polnimi pravicami do obrambe. Hkrati z obsodbo storilca kazenski sodnik civilni stranki prisodi vmesno odškodnino, ki je nemudoma izvršljiva, odločitev o celotnem in dokončnem znesku pa prepusti civilnemu sodišču, ki znesek določi po koncu kazenskega postopka, ko odločba postane pravnomočna.

Namesto vložitve premoženjskopravnega zahtevka v okviru kazenskega postopka lahko oškodovanec s samostojno civilno tožbo zahteva odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi storilčevega ravnanja.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Ko sodišče storilcu odredi plačilo odškodnine za poškodbe ali škodo, ki jo je utrpela žrtev, ki je vložila premoženjskopravni zahtevek, ima na voljo tri možnosti: prisodi dokončno odškodnino, izda splošno odredbo o odškodnini ali izda plačilni nalog za vmesno plačilo. 
Najbolj ugodna rešitev za žrtev je, kadar sodišče prisodi dokončno odškodnino. V tem primeru se lahko obsojencu hkrati vroči sodba in plačilni nalog (atto di precetto – nalog za plačilo, ki se mora izdati pred začetkom izvršilnega postopka), s čimer se od njega zahteva plačilo dolgovanega zneska. To tudi pomeni, da je izpolnjen obvezen pogoj za začetek izvršilnega postopka, če se obsojenec izogiba plačilu (v tem primeru je priporočljivo, da se opravi predhodna poizvedba o premoženju, ki bi se lahko zaseglo).

Kadar odločba o prisoditvi odškodnine izrecno ne vsebuje klavzule o začasni izvršljivosti, je izvršba odvisna od dokončnosti odločbe, ki nastopi, če v danem roku ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo.

Plačilni nalog se lahko vroči hkrati s sodno odločbo, tudi v primerih, ko sodna odločba odredi vmesno plačilo, ki je vedno takoj izvršljivo. Vendar takšno vmesno plačilo ne ustreza vedno interesom žrtev in če žrtev meni, da ni zadostno, mora vložiti civilno tožbo, v kateri se ugotovi preostanek nastale škode in storilcu kaznivega dejanja izreče nova obsodba na plačilo odškodnine.

Civilni postopek je nujen v tretjem scenariju, kadar odločba kazenskega sodišča izda le splošni nalog za plačilo odškodnine, ne da bi določilo znesek odškodnine, in sicer zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Država mora na podlagi Direktive 2004/80/ES, ki jo je Italija prenesla s predpisi, navedenimi zgoraj, državljanom in nedržavljanom, ki so žrtve naklepnih nasilnih kaznivih dejanj (umor, povzročitev težke telesne poškodbe, spolni napad), storjenih na ozemlju Italije, zagotoviti pravično in primerno odškodnino, če storilec ni znan ali ubeži pravici ali nima dovolj finančnih sredstev za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je povzročil žrtvi oziroma njeni družini, če je žrtev umrla.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

(Glej zgoraj)

Ali sem upravičen do odškodnine, če storilec ni bil obsojen?

Če je obdolženec v kazenskem postopku spoznan za nedolžnega, lahko kljub temu vložite tožbo za odškodnino pred civilnimi sodišči, razen če ste se odpovedali tej pravici z vstopom v kazenski postopek na podlagi vloženega premoženjskopravnega zahtevka.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi z svojim odškodninskim zahtevkom?

Če ste vložili premoženjskopravni zahtevek, da bi tako zahtevali odškodnino za nastalo škodo, bo sodišče na podlagi člena 533 zakona o pravdnem postopku ob izdaji sodbe odločilo tudi o civilnih vidikih zadeve. V primerih, kjer je dokazano, da je do škode prišlo na podlagi kaznivega dejanja (an debeatur), vendar njen obseg ni znan (quantum debeatur), bo sodišče izdalo splošno odločitev v zvezi s civilno odgovornostjo in napotilo stranke na civilno sodišče, ki bo določilo znesek odškodnine (člen 539 zakona o pravdnem postopku). Stranka, ki je vložila premoženjskopravni zahtevek, lahko kljub temu kazensko sodišče zaprosi, naj ji dodeli vmesno odškodnino, in sicer v mejah višine škode, ki je bila dokazana. Vmesna odločba bo storilcu in njegovemu zastopniku naložila vnaprejšnje plačilo zneska kot odškodnine za škodo do dokončnega izračuna višine škode. Takšno vnaprejšnje plačilo je nemudoma izvršljivo. Gre za instrument, ki na vašo zahtevo omogoča sodišču, da storilcu odredi plačilo vmesnega zneska, če meni, da obstajajo trdni dokazi, ki kažejo na njegovo odgovornost, omejeno na znesek dodeljene vmesne odškodnine. Tudi v kazenskem postopku za določitev višine vmesne odškodnine ni potrebno predložiti dokazov glede višine škode, dovolj je, če se dokaže, da je do škode prišlo, in sicer v višini dodeljenega zneska odškodnine (Kasacijsko sodišče, kazenska sekcija, št. 12634/2001).

Zadnja posodobitev: 15/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču