Pravice žrtev – po državah

Italija

Vsebino zagotavlja
Italija

Katere informacije bom pridobil od organov po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo (tj. policija, državni tožilec)?

Državno tožilstvo in oddelek kriminalistične policije vam morata ob prejemu obvestila o kaznivem dejanju sporočiti, da imate kot oškodovanec pravico imenovati zagovornika za uveljavljanje svojih pravic in da imate pravico dostopa do pravne pomoči, ki jo zagotavlja italijanska država (člen 101 italijanskega zakonika o kazenskem postopku (Codice di procedura penale)).

Ob prvem stiku z organi, pristojnimi za pregon, se vam v jeziku, ki ga razumete, zagotovijo informacije o:

  • postopku za vložitev prijave ali ovadbe, vaši vlogi v preiskavi in sojenju, vaši pravici do obveščenosti o datumu in kraju sojenja ter o vsebini obtožnice; če se postopku pridružite kot civilna stranka, pa tudi o vaši pravici do obveščanja o sodbi, kar zajema tudi povzetek sodbe;
  • vaši upravičenosti do pravnega nasveta in pomoči, ki ju plača italijanska država;
  • tem, kako uveljavljati svojo pravico do storitev tolmačenja in prevajanja listin v zadevi;
  • vseh zaščitnih ukrepih, ki so vam na voljo;
  • vaših pravicah na podlagi zakona, če ne prebivate v tisti državi članici EU, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje;
  • povračilu kakršnih koli izdatkov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v kazenskem postopku;
  • možnosti zahtevanja odškodnine za poškodbo ali škodo, ki ste jo utrpeli zaradi kaznivega dejanja;
  • možnosti zaključka postopka z umikom ovadbe ali na podlagi mediacije;
  • pravicah, ki jih imate v postopku, kadar obdolženec zahteva pogojni odlog postopka ali kadar se uporablja odpustitev kazni zaradi kaznivega dejanja majhnega pomena;
  • zdravstvenih ustanovah v bližini, možnostih nastanitve, sprejemnih centrih in zavetiščih.

(Člen 90‑bis zakonika o kazenskem postopku)

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če ne govorite ali ne razumete italijansko, imate ob vložitvi prijave ali ovadbe pri državnem tožilstvu pri okrožnem sodišču prve stopnje (tribunale) pravico uporabljati jezik, ki ga razumete. Prav tako lahko zahtevate prevod potrditve prejema prijave ali ovadbe v jezik, ki ga razumete (člen 107‑ter smernic za izvajanje zakonika o kazenskem postopku (Disposizioni di Attuazione del Codice di Procedura Penale)).

Če imate v Italiji prebivališče ali stalno prebivališče, državni tožilec prijavo ali ovadbo glede kaznivega dejanja, storjenega v drugi državi članici Evropske unije, pošlje generalnemu državnemu tožilcu pri pritožbenem sodišču (Corte di appello), ki jo nato posreduje pristojnemu pravosodnemu organu (člen 108‑ter smernic za izvajanje zakonika o kazenskem postopku).

Glej tudi:

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ob prvem stiku z organi, pristojnimi za pregon, se vam v jeziku, ki ga razumete, zagotovijo informacije o:

  • vaši pravici do obveščenosti o stanju postopka in o vnosih v uradni register prijavljenih kaznivih dejanj;
  • vaši pravici do obveščenosti o zahtevi za zaključek postopka;
  • tem, kako izpodbijati kakršne koli kršitve vaših pravic;
  • organih, pri katerih lahko prejmete informacije o svoji zadevi;
  • povračilu kakršnih koli izdatkov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v kazenskem postopku.

V postopku zaradi nasilnih kaznivih dejanj zoper telo vas bo oddelek kriminalistične policije na vašo zahtevo takoj obvestil o pripravah na izpustitev obdolženca ali na končanje izvajanja sklepa o pridržanju; prav tako pa boste na enak način in pravočasno obveščeni, če obdolženec pobegne iz pridržanja pred sojenjem ali iz zapora ter če namenoma krši sklep o pridržanju, razen če bi to pomenilo dejansko tveganje za storilca (člen 90‑ter zakonika o kazenskem postopku).

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Organ, pristojen za pregon, imenuje prevajalca, če je potreben prevod listine v tuji jezik ali narečje, ki ga ni mogoče razumeti brez težav, ali tolmača, kadar želite ali morate dati izjavo in ne govorite italijansko. Izjavo je mogoče dati tudi pisno in jo priložiti prijavi, s prevodom, ki ga zagotovi prevajalec.

Organ na lastno pobudo, kadar je to ustrezno, imenuje tolmača, če ne govorite ali razumete italijansko in morate predložiti dokaze ter kadar želite sodelovati na obravnavi in ste zahtevali pomoč tolmača.

Če je mogoče, se lahko pomoč tolmača zagotovi tudi prek tehnologije za komuniciranje na daljavo, če fizična prisotnost tolmača ni potrebna za ustrezno uveljavljanje vaših pravic ali celovito razumevanje postopka.

Če ne govorite ali razumete italijansko, imate pravico do brezplačnega prevoda listin ali njihovega dela, ki vsebujejo informacije, ki se nanašajo na uveljavljanje vaših pravic. Prevodi se lahko zagotovijo ustno ali v obliki povzetka, če organ, pristojen za pregon, meni, da to ne bi pomenilo posega v vaše pravice (člen 143‑bis zakonika o kazenskem postopku).

Če ne govorite ali ne razumete italijansko, imate ob vložitvi prijave ali ovadbe pri državnem tožilstvu pri okrožnem sodišču prve stopnje pravico uporabljati jezik, ki ga razumete. Prav tako lahko zahtevate prevod potrditve prejema prijave ali ovadbe v jezik, ki ga razumete (člen 107‑ter smernic za izvajanje zakonika o kazenskem postopku).

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Organ, pristojen za pregon, imenuje prevajalca, če je potreben prevod listine v tuji jezik ali narečje, ki ga ni mogoče razumeti brez težav, ali tolmača, kadar želite ali morate dati izjavo in ne govorite italijansko. Če ste mladoletnik, lahko sodnik, tudi na lastno pobudo, zahteva mnenje izvedenca, če obstaja negotovost glede vaše starosti (pri tem velja, da se v primeru dvoma zaradi uporabe postopkovnih smernic štejete za mladoletnika). Z izvedencem se lahko ugotavlja tudi vaša invalidnost.

Člen 351(1-ter) zakonika o kazenskem postopku

V postopku zaradi kaznivih dejanj na podlagi členov 572, 600, 600-bis, 600-ter, 600-quater, 600-quater.1, 600-quinquies, 601, 602, 609-bis, 609-quater, 609-quinquies, 609-octies, 609-undecies in 612-bis italijanskega kazenskega zakonika si mora oddelek kriminalistične policije, kadar pridobiva dokaze od mladoletnikov, zagotoviti pomoč usposobljenega psihologa ali otroškega psihiatra, ki ga imenuje državno tožilstvo. Enako velja, kadar se dokazi pridobivajo od odraslih v posebno ranljivem stanju. V vsakem primeru se zagotovi, da posebno ranljivi posamezniki, kadar se od njih pridobivajo dokazi, nimajo nobenega stika s preiskovancem in jim pričanja ni treba ponavljati, razen če je to nujno za potek preiskave.

Člen 362(1‑bis) zakonika o kazenskem postopku

V postopku zaradi kaznivih dejanj na podlagi člena 351(1‑ter) si mora državno tožilstvo, kadar pridobiva dokaze od mladoletnikov, zagotoviti pomoč strokovnjaka iz psihologije ali otroške psihiatrije. Enako velja, kadar se dokazi pridobivajo od odraslih v posebno ranljivem stanju. V vsakem primeru se zagotovi, da posebno ranljivi posamezniki, kadar se od njih pridobivajo dokazi, nimajo nobenega stika s preiskovancem in jim pričanja ni treba ponavljati, razen če je to nujno za potek preiskave.

Člen od 498(4) do (4‑quater) zakonika o kazenskem postopku

4. Mladoletnike kot priče zaslišuje razpravljajoči sodnik, kar zajema tudi vprašanja in ugovore strank. Pri zaslišanju si lahko razpravljajoči sodnik zagotovi pomoč enega od sorodnikov mladoletnika ali usposobljenega otroškega psihologa. Če razpravljajoči sodnik po zaslišanju strank meni, da neposredno postavljanje vprašanj mladoletniku temu ne bo povzročilo stiske, odredi, da se pričanje nadaljuje, kot je navedeno v predhodnih odstavkih. Med zaslišanjem se lahko taka odredba umakne.

4‑bis Uporablja se postopek iz člena 398(5‑bis), če tako zahteva ena od strank ali če razpravljajoči sodnik meni, da je to potrebno.

4-ter V postopkih zaradi kaznivih dejanj na podlagi členov 572, 600, 600-bis, 600-ter, 600-quater, 600-quinquies, 601, 602, 609-bis, 609-ter, 609-quater, 609-octies in 612-bis italijanskega kazenskega zakonika se žrtve kaznivih dejanj, ki so mladoletniki ali odrasli z duševno boleznijo, na svojo zahtevo ali na zahtevo njihovega zagovornika zaslišijo z uporabo ogledala in internega komunikacijskega sistema.

4‑quater Brez poseganja v predhodno navedeno velja, da če je oškodovanec v posebno ranljivem stanju in ga je treba zaslišati, sodnik na zahtevo žrtve ali njenega zagovornika odredi uporabo zaščitnih ukrepov.

Člen 398(5‑quater) zakonika o kazenskem postopku
Brez poseganja v odstavek 5‑ter se uporabljajo določbe člena 498(4‑quater), če je oškodovanec v posebno ranljivem stanju in ga je treba zaslišati.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Podporo žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo zdravstvene ustanove v regiji, ustanove za nastanitev, sprejemni centri, zavetišča in druge ustanove, ki jih vodijo lokalne in regionalne organizacije. Na splošno velja, da imajo številne regije mrežo združenj, ki jih sestavljajo lokalne organizacije, državna tožilstva, okrožna sodišča in zdravstvene službe, ki zagotavljajo brezplačno podporo žrtvam vseh vrst kaznivih dejanj.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Da. Zlasti če ste žrtev nekaterih vrst kaznivih dejanj (npr. trgovine z ljudmi, zlorabe v družini, spolnega napada), so na voljo dobro organizirane organizacije, ki sodelujejo s službami za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in vam zagotovijo informacije o sprejemnih centrih ali ustanovah za nastanitev, ki so vam na voljo.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Če ste posebno ranljivi, se v vsakem primeru zagotovi, da med pridobivanjem dokazov ne boste imeli nobenega stika s preiskovancem in vam pričanja ne bo treba ponavljati, razen če je to nujno za potek preiskave.

Poleg tega zakonodajna uredba št. 196 z dne 30. junija 2003 (zakonik o varovanju osebnih podatkov) vsebuje posebna pravila o obdelavi pravosodnih podatkov, katerih cilj je varstvo njihove zaupnosti in zaščita. Pri tem pa velja, da kadar kot žrtev postanete oškodovanec v kazenskem postopku, morate pričati pred sodiščem. Zakonik vsebuje pravila o tem, kako mora to potekati, njihov cilj pa je preprečiti ponavljajoča pričanja (predhodna obravnava – incidente probatorio), in pravila za zaščito pravice, ki jo imate kot žrtev, tj. preprečiti vsakršen stik s preiskovancem oziroma obdolženim. Če ste žrtev, mlajša od 18 let, se vaša slika in ime ne smeta objaviti v časopisu. Glede imena to velja tudi za žrtve, stare 18 let in več. Namen tega je preprečiti razširjanje vaših osebnih podatkov in informacij, na podlagi katerih bi vas bilo mogoče identificirati.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Dostop do podpore žrtvam ni odvisen od prijave kaznivega dejanja.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

V nekaterih okoliščinah, ki jih določa zakon (člena 273 in 274 zakonika o kazenskem postopku) in ki lahko med drugim zajemajo tudi nevarne situacije, v katerih se lahko znajdete kot oškodovanec (zlasti nevarnost na podlagi možnosti, da se bo storilec še naprej nezakonito vedel), lahko pravosodni organ za storilca odredi nadzorne ukrepe. Lahko je na primer takoj odstranjen iz skupnega bivališča; lahko se mu prepove obisk krajev, ki jih pogosto obiskujete, ali pa se mu prepove bivanje na določenih krajih. Poleg tega se lahko za storilca odredi hišni pripor ali pridržanje pred sojenjem.

Pravico imate do obveščenosti o zahtevah za odpravo ali nadomestitev nadzornih ukrepov, izrečenih storilcu, do predložitve ugovora v dveh dneh ali do predložitve izjave (člen 299 zakonika o kazenskem postopku). Prav tako imate pravico do obveščenosti o sodnih odločbah o spremembi, odpravi ali nadomestitvi nadzornih ukrepov, izrečenih osumljencu.

Če ste posebno ranljivi, mladoletnik ali žrtev nekaterih vrst kaznivih dejanj, se lahko izrečejo nadaljnji postopkovni previdnostni ukrepi, zlasti:

  • če ste posebno ranljivi, se v vsakem primeru zagotovi, da med pridobivanjem dokazov ne boste imeli nobenega stika s preiskovancem in vam pričanja ne bo treba ponavljati, razen če je to nujno potrebno;
  • če ste mladoletnik in mora oddelek kriminalistične policije od vas pridobiti dokaze, si mora pri tem zagotoviti pomoč usposobljenega psihologa ali otroškega psihiatra, ki ga imenuje državno tožilstvo (člen 351(1‑ter) zakonika o kazenskem postopku);
  • če ste mladoletnik in mora državno tožilstvo od vas pridobiti dokaze, si mora zagotoviti pomoč usposobljenega psihologa ali otroškega psihiatra. Če ste posebno ranljivi, se v vsakem primeru zagotovi, da med pridobivanjem dokazov ne boste imeli nobenega stika s preiskovancem in vam pričanja ne bo treba ponavljati, razen če je to nujno za potek preiskave (člen 362(1-bis) zakonika o kazenskem postopku);
  • mladoletne priče zasliši razpravljajoči sodnik, pri čemer si lahko zagotovi pomoč enega od sorodnikov mladoletnika ali usposobljenega otroškega psihologa (člen 498 zakonika o kazenskem postopku);
  • če je ena od strank, ki jo je treba zaslišati, mladoletnik ali če razpravljajoči sodnik meni, da je to potrebno, lahko sodišče na zahtevo ene od strank izda odredbo, s katero določi kraj, čas in posebne postopke za izvedbo predhodne obravnave, kadar je to potrebno in ustrezno za zaščito vpletenih oseb. Obravnava lahko poteka tudi zunaj sodišča prve stopnje, sodišče pa lahko uporabi posebne prostore ali, če ti niso na voljo, zaslišanje opravi tudi na domu priče;
  • pričanja priče se v celoti posnamejo s fonografskimi ali avdiovizualnimi mediji. Če snemalna oprema ali tehnično osebje ni na voljo, se zagotovi strokovno poročilo ali tehnično svetovanje;
  • v zadevah, ki se nanašajo na nasilna kazniva dejanja, se žrtve kaznivih dejanj, ki so mladoletniki ali odrasli z duševno boleznijo, na svojo zahtevo ali na zahtevo njihovega zagovornika zaslišijo z uporabo ogledala in internega komunikacijskega sistema.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

(Glej zgoraj.)

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Če so potrebne posebne varnostne zahteve, zakon zahteva, da se glede žrtev kaznivih dejanj opravi individualna ocena, s katero se opredeli, ali in koliko bi jim med postopkom koristili posebni ukrepi. Če ste mladoletnik in/ali posebno ranljiva oseba, se vam nameni posebna skrb. Sodnik odloči, ali se vam med kazenskim postopkom zagotovijo ustrezni zaščitni ukrepi. Med preiskavo se morajo zaslišanja z vami opraviti na primernem kraju, voditi pa jih morajo usposobljeni strokovnjaki. Če so med žrtvami mladoletniki, je treba obvestiti sodišče za mladoletnike, ki oceni razmere in zaščitne ukrepe. Sodišče prve stopnje lahko omeji storilčevo svobodo (pripor, prepoved obiskovanja krajev, ki jih pogosto obiskujete, odstranitev iz skupnega bivališča) in vas tako zaščiti pred nadaljnjimi kaznivimi dejanji. O uporabi takih ukrepov morate biti obveščeni (člen 282-quater zakonika o kazenskem postopku). Zahtevate lahko, da sodnik storilcu ob izdaji odredbe o odstranitvi iz skupnega bivališča ali pozneje odredi tudi plačilo preživnine (člen 282‑bis zakonika o kazenskem postopku). Ustrezna glavna policijska postaja v posamezni provinci (Questura) ima urad s podobnimi pooblastili.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Žrtve nasilnih kaznivih dejanj, če so mladoletniki ali osebe v posebno ranljivem stanju, imajo pravico pričati ob uporabi zaščitnih ukrepov. Zlasti se lahko med preiskavo ali sojenjem prepreči vaš stik s storilcem. Poleg tega je mogoče, če ste posebno ranljivi, uporabiti avdiovizualne posnetke vašega pričanja, tudi kadar to ni nujno potrebno.

Smernice glede odstopa zadeve
(člen 413 zakonika o kazenskem postopku): Vloga, ki jo vloži preiskovanec ali žrtev kaznivega dejanja

  1. Preiskovanec ali žrtev kaznivega dejanja lahko pri generalnem državnem tožilcu vloži vlogo za izdajo sklepa o odstopu zadeve na podlagi člena 412(1) (če se državno tožilstvo odloči, da ne bo začelo pregona, ali če ne zahteva zaključka zadeve v zakonskem roku ali roku, ki ga podaljša sodnik).
  2. Če se odredi odstop zadeve, generalni državni tožilec izvede potrebno predhodno preiskavo in predloži vse zahteve v 30 dneh od predložitve vloge, kot je navedeno v členu 412(1).

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Posebna ranljivost žrtve lahko med drugim izhaja iz starosti in kakršne koli fizične ali psihološke pomanjkljivosti, iz vrste kaznivega dejanja ter postopkov in okoliščin zadevnega primera. Pri oceni ranljivosti se upošteva, ali gre za nasilno kaznivo dejanje zoper telo ali za kaznivo dejanje iz sovraštva na podlagi rase, ali se nanaša na organizirani kriminal ali terorizem, kar zajema tudi mednarodno raven, ali trgovino z ljudmi, ali je kaznivo dejanje posledica diskriminacije in ali je žrtev čustveno, psihološko ali ekonomsko odvisna od storilca (člen 90 quater zakonika o kazenskem postopku).

Če ste posebno ranljivi, je v vsakem primeru mogoče uporabiti avdiovizualne posnetke vašega pričanja, tudi kadar to ni nujno potrebno.

ZAHTEVE GLEDE DOKAZOVANJA V POSEBNIH PRIMERIH – če gre za kaznivo dejanje zlorabe družinskega člana ali partnerja, suženjstvo, otroško prostitucijo, otroško pornografijo, virtualno pornografijo, turistične pobude s ciljem izkoriščanja otroške prostitucije, trgovino z ljudmi, nakup in prodajo sužnjev, spolni napad, hujše kaznivo dejanje, spolni odnos z mladoletnikom, skupinski spolni napad, nagovarjanje mladoletnikov in zalezovanje, vi pa ste v posebno ranljivem stanju in morate pričati, velja, da če ste že bili zaslišani na predhodni obravnavi ali v navzkrižnem zaslišanju z osebo, zoper katero se bodo navedene izjave uporabile, ali če obstajajo pisni zapisi vaših izjav, se vaše pričanje zahteva le, če se nanaša na dejstva in okoliščine, ki se razlikujejo od tistih iz vaših prejšnjih izjav, ali če sodnik ali ena od strank meni, da je to potrebno na podlagi posebnih zahtev.

PRIDOBIVANJE DOKAZOV – če mora oddelek kriminalistične policije pridobiti dokaze od žrtev v posebno ranljivem stanju, tudi če so starejše od 18 let, si mora zagotoviti pomoč usposobljenega psihologa ali otroškega psihiatra, ki ga imenuje državno tožilstvo. V vsakem primeru se zagotovi, da posebno ranljivi posamezniki med pridobivanjem dokazov nimajo nobenega stika s preiskovancem in jim pričanja ni treba ponavljati, razen če je to nujno za potek preiskave (člen 351(1-ter)).

ZBIRANJE DOKAZOV – če mora državno tožilstvo pridobiti dokaze od žrtev v posebno ranljivem stanju, tudi če so starejše od 18 let, si mora zagotoviti pomoč usposobljenega psihologa ali otroškega psihiatra. V vsakem primeru se zagotovi, da posebno ranljivi posamezniki med pridobivanjem dokazov nimajo nobenega stika s preiskovancem in jim pričanja ni treba ponavljati, razen če je to nujno za potek preiskave (člen 362(1-bis)).

ZASLIŠANJE PRIČ – vaše zaslišanje kot priče, vključno z vprašanji in nasprotnimi trditvami strank, vodi razpravljajoči sodnik. Pri zaslišanju si lahko razpravljajoči sodnik zagotovi pomoč enega od vaših sorodnikov ali usposobljenega otroškega psihologa. Če razpravljajoči sodnik po zaslišanju strank meni, da vam neposredno postavljanje vprašanj ne bo povzročilo stiske, odredi, da se pričanje nadaljuje, kot je navedeno v predhodnih odstavkih. Med zaslišanjem se lahko taka odredba umakne (člen 498 zakonika o kazenskem postopku).

Uporablja se postopek iz člena 398(5-bis) (predhodna dokazna obravnava, glej v nadaljevanju), če ena od strank tako zahteva ali če razpravljajoči sodnik meni, da je to potrebno.

PREDHODNA DOKAZNA OBRAVNAVA – (člen 398(5-bis)) Uporabijo se naslednji postopki, če ena od strank tako zahteva ali če razpravljajoči sodnik meni, da je to potrebno: če gre za kaznivo dejanje zlorabe družinskega člana ali partnerja, suženjstvo, otroško prostitucijo, otroško pornografijo, virtualno pornografijo, turistične pobude s ciljem izkoriščanja otroške prostitucije, trgovino z ljudmi, nakup in prodajo sužnjev, spolni napad, hujše kaznivo dejanje, spolni odnos z mladoletnikom, skupinski spolni napad, nagovarjanje mladoletnikov ali zalezovanje, med osebami, od katerih se pridobivajo dokazi, pa so odrasli v posebno ranljivem stanju, lahko sodišče izda odločbo, v kateri opredeli kraj, čas in posebne postopke glede dokazne obravnave, kadar je to potrebno in ustrezno zaradi zaščite vpletenih oseb. Obravnava lahko poteka tudi zunaj sodišča prve stopnje, sodišče pa lahko uporabi posebne prostore, če ti niso na voljo, pa lahko zaslišanje opravi tudi na domu priče. Pričanja priče se v celoti posnamejo s fonografskimi ali avdiovizualnimi mediji. Če snemalna oprema ali tehnično osebje ni na voljo, se zagotovi strokovno poročilo ali tehnično svetovanje. Pripravi se tudi pisno poročilo o zaslišanju v obliki povzetka. Prepis posnetka se pripravi le na zahtevo strank.

Če ste v posebno ranljivem stanju in vas je treba zaslišati, sodnik odredi uporabo zaščitnih ukrepov, če sami ali vaš zagovornik tako zahtevate (člen 498(4-quater) zakonika o kazenskem postopku).

Državno tožilstvo lahko v postopkih, ki se nanašajo na zgoraj navedena kazniva dejanja, tudi na vašo zahtevo ali zahtevo preiskovanca zahteva vaše pričanje na predhodni obravnavi, tudi v zadevah, v katerih se to ne zahteva. Če ste v posebno ranljivem stanju, lahko državno tožilstvo, tudi na vašo zahtevo ali zahtevo preiskovanca, zahteva vaše pričanje na predhodni obravnavi (člen 392 zakonika o kazenskem postopku).

Zbiranje dokazov, pri katerem se zahteva sodelovanje žrtev v posebno ranljivem stanju, se lahko izvede v varnem postopku v okviru predhodne obravnave, cilj tega instrumenta pa je med drugim preprečiti nadaljnjo škodo žrtvi (sekundarna viktimizacija) zaradi stalne vpletenosti v sodni postopek.

PRAVNA POMOČ – če ste žrtev kaznivih dejanj, ki se nanašajo na zlorabo družinskega člana ali partnerja, pohabljanje ženskih spolovil, spolni napad, spolni odnos z mladoletnikom, skupinski spolni napad in zalezovanje, ste vedno upravičeni do brezplačne pravne pomoči, tudi če vaši prihodki presegajo zakonsko določeno mejo upravičenosti do navedene pomoči. Če ste mladoletnik, velja enako, če ste žrtev kaznivih dejanj, ki se nanašajo na podložništvo ali suženjstvo, otroško prostitucijo, otroško pornografijo, turistične pobude s ciljem izkoriščanja otroške prostitucije, trgovino z ljudmi, nakup in prodajo sužnjev ter napeljevanje mladoletnikov h kaznivim dejanjem.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

(Glej zgoraj.)

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je žrtev kaznivega dejanja pokojna, pravice, ki ji ima ta na podlagi zakona, uveljavljajo njeni najbližji sorodniki.

(Člen 90(3) zakonika o kazenskem postopku.)

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

(Glej zgoraj.)

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji za dostop do mediacije? Ali bom v času mediacije na varnem?

Mediacija v kazenskem pravu temelji na zakonodajni uredbi št. 274/2000, ki žrtvi omogoča vložitev neposredne tožbe zoper storilca in zahtevka za odškodnino za poseganje v njene interese. To možnost je mogoče izkoristiti le v zvezi s kaznivimi dejanji, za katera se lahko vloži ovadba (manj huda kazniva dejanja).

Za začetek in izvedbo mediacije v kazenskem pravu je potrebno soglasje strank, da se lahko doseže zadovoljiv sporazum. Mirovni sodnik mora med postopkom spodbujati spravo med strankama, kolikor je to mogoče. Kazniva dejanja v pristojnosti mirovnega sodnika, ki so po naravi primerna za mediacijo, vključujejo: klevetanje, obrekovanje, navadno nasilništvo, napad, manjše osebne poškodbe, vandalizem.

Poleg tega se lahko stranke v kazenskem postopku ali njihovi zagovorniki obrnejo neposredno na urad za mediacijo, in sicer na podlagi alternativne opredelitve kazenskega postopka v pristojnosti mirovnega sodnika, kot je določeno v členu 35 zakonodajne uredbe št. 274/2000, ali na podlagi sodbe, da je kaznivo dejanje ugasnilo zaradi popravnih ukrepov storilca.

Za kazniva dejanja, v zvezi s katerimi lahko vložite ovadbo, lahko z vlogo zahtevate izdajo poziva posamezniku, osumljenemu storitve kaznivega dejanja, naj se zglasi pred mirovnim sodnikom. Vlogo morate podpisati sami kot oškodovanec ali pa jo podpiše vaš pravni zastopnik, podpisati pa jo mora tudi vaš zagovornik. Vaš podpis potrdi vaš zagovornik. Če ste mladoletnik, mlajši od 14 let, duševno bolni ali če nimate ustrezne sposobnosti, vlogo podpiše vaš starš, skrbnik, ki ima popolno ali delno skrbništvo, ali skrbnik za posebni primer. Vložitev vloge ima isti učinek kot vložitev ovadbe (člen 21).

Vložitev vloge: vlogo je treba najprej poslati državnemu tožilstvu na sekretariat, nato pa jo mora vlagatelj s priloženim dokazom o navedeni dostavi vložiti v vložišču sodišča lokalnega mirovnega sodnika, in sicer v treh mesecih od prijave kaznivega dejanja. Če ste glede istega dogodka že vložili ovadbo, morate to v vlogi navesti, priložiti kopijo ovadbe in drugo kopijo vložiti pri sekretariatu državnega tožilstva. V takem primeru mirovni sodnik zahteva pridobitev izvirnika ovadbe (člen 22).

Sodelovanje v postopku kot civilna stranka: če želite v postopku sodelovati kot civilna stranka, morate to storiti ob vložitvi vloge, saj v nasprotnem primeru pravica ugasne. Obrazložena zahteva za nadomestilo ali odškodnino, ki se priloži vlogi, v bistvu pomeni pridružitev postopku kot civilna stranka (člen 23).

Vloga ni dopustna:

  1. če ni pravočasna;
  2. če se vloži v zadevi, ki za to ni predvidena;
  3. če ne vsebuje zahtevanih informacij ali ni podpisana;
  4. če opis dogodka ali opredelitev virov dokazov ne zadostujeta;
  5. če ni dokazov, da je bilo obveščeno državno tožilstvo.

Zahteve državnega tožilstva (člen 25): državno tožilstvo v desetih dneh od vložitve vloge svoje zahteve predloži v vložišču sodišča mirovnega sodnika. Če meni, da vloga ni dopustna ali je očitno neutemeljena, ali če se vloga predloži mirovnemu sodniku, ki v regiji ni pristojen, državno tožilstvo poziva ne sprejme ali pa obtožnico oblikuje tako, da potrdi ali spremeni obtožbo iz vloge.

Po izteku roka mirovni sodnik nadaljuje postopek, tudi če državno tožilstvo ni vložilo zahtev. Če ne meni, da vloga ni dopustna, da je očitno neutemeljena in da je v njegovi pristojnosti, v 20 dneh od vložitve vloge izda odredbo, s katero stranke pozove na obravnavo.

Vloga, ki jo vloži eden od več oškodovancev, drugim ne preprečuje sodelovanja v postopku, ob pomoči zagovornika, pri tem pa imajo ti enake pravice kot primarni vložnik. Oškodovanci, ki sodelujejo v postopku, lahko pred začetkom obravnave vložijo skupno civilno tožbo. Če se oškodovanci obravnave ne udeležijo in jim je bila odredba ustrezno vročena, se šteje, da so se odpovedali pravici do vložitve ovadbe ali da so jo umaknili, če je bila že vložena.

Obravnava pred sodiščem: državno tožilstvo ali vi kot oškodovanec morate vsaj sedem dni pred datumom obravnave pred sodiščem v vložišču sodišča mirovnega sodnika vložiti poziv na obravnavo in priložiti ustrezna obvestila.

Če gre za kaznivo dejanje, glede katerega je mogoče vložiti ovadbo, sodnik spodbuja spravo med strankama. V takem primeru lahko sodnik obravnavo odloži za največ dva meseca, če bi bilo to koristno za spravo, in po potrebi uporabi storitve mediacije, ki jih zagotavljajo javni ali zasebni centri in ustanove v regiji. V vsakem primeru pa velja, da izjav strank, ki so jih te dale med postopkom sprave, nikakor ni mogoče uporabiti med sojenjem (člen 29).

Če se doseže poravnava, se pripravi poročilo, s katerim se potrdi umik ovadbe ali odpoved vlogi ter sprejetje navedenega. Odpoved vlogi ima enak učinek kot umik ovadbe.

Posledica mediacije je lahko umik ovadbe, kar pomeni izjavo, da je bila zadeva opuščena zaradi pomanjkanja tožbenega temelja. Poleg tega je lahko posledica pozitivnega izida mediacije, v kateri se lahko sklene dogovor o odškodnini za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, sodba, da je kaznivo dejanje ugasnilo kot posledica odškodnine, ki jo storilec zagotovi še pred obravnavo pred sodiščem, ali zaradi kaznivega dejanja majhnega pomena.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Pravila o zaščiti žrtev je mogoče najti v zakoniku o kazenskem postopku, zakonodajni uredbi št. 212 z dne 15. decembra 2015 o izvajanju Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, zakonodajni uredbi št. 204 z dne 9. novembra 2007uredbi št. 222 z dne 23. decembra 2008 (o izvajanju zakonodajne uredbe št. 204/2007), členu 11 zakona št. 122 z dne 7. julija 2016 – evropski zakon 2015–2016 (odškodnina za žrtve nasilnih kaznivih dejanj) in v več drugih regulativnih ukrepih, ki se nanašajo na žrtve nekaterih vrst kaznivih dejanj.

Zadnja posodobitev: 15/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču