Victims' rights - by country

Grčija

Vsebino zagotavlja
Grčija

You will be considered a victim of crime if you have suffered damage, e.g. you have been injured or your property has been damaged or stolen, as a result of an incident which constitutes an offence under Greek law. As a victim of crime, the law grants you certain individual rights before, during and after the trial.

Criminal proceedings in Greece start with the investigation (dierévnisi) of the crime. Sometimes the investigation is divided into a preliminary investigation (prokatarktikí exétasi) and a judicial investigation (anákrisi). The aim of a preliminary investigation is to explore the circumstances of the case and establish whether criminal proceedings should be instituted or not.

The investigation is conducted by the police and by officers of the court — the public prosecutor (eisangeléas), the investigating judge (anakritís), or both. At the end of the investigation, the police officer in charge of the case forwards all the evidence collected to the prosecutor. The prosecutor then examines the work done so far and forwards the case to the court together with his or her recommendations for how the case should proceed further.

After reviewing the case file and the prosecutor’s recommendations, the court will either order a trial or close the case.

At the trial the court considers all the evidence collected and decides whether or not the defendant is guilty. If the defendant is found guilty, he or she is convicted and sentenced. If the defendant is found not guilty, he or she is acquitted.

For further information, please refer to the following links:

1 - My rights as a victim of crime

2 - Reporting a crime and my rights during the investigation or trial

3 - My rights after trial

4 - Compensation

5 - My rights to support and assistance

Last update: 24/06/2019

The national language version of this page is maintained by the respective Member State. The translations have been done by the European Commission service. Possible changes introduced in the original by the competent national authority may not be yet reflected in the translations. The European Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice to see copyright rules for the Member State responsible for this page.

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov (tj. policija, državni tožilec) po tistem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar preden ga prijavim?

Ob prvem stiku s policijo ali drugim pristojnim organom vam ti brez nepotrebnega odlašanja in s katerimi koli razpoložljivimi sredstvi zagotovijo informacije o pogojih dopustnosti prijave kaznivega dejanja ter pravici, pridružiti se civilnemu postopku kot civilna stranka, ki zahteva odškodnino (politikós enágon); o tem, kako in pod katerimi pogoji lahko prejmete pravno pomoč, vložite zahtevek za odškodnino ali dobite prevod ali se vam zagotovi tolmačenje; o razpoložljivih storitvah restorativne pravičnosti in organih, ki vam lahko pomagajo pri popravi škode z mediacijo med vami in storilcem; o tem, kako in pod katerimi pogoji se vam lahko povrnejo izdatki, nastali zaradi vašega sodelovanja v kazenskem postopku; in kako se lahko pritožite zoper neki organ, če menite, da vaše pravice niso bile upoštevane.

Poleg informacij o vaših pravicah v kazenskem postopku boste prejeli tudi naslednje informacije:

o dostopu do zdravstvene oskrbe in morebitne specialistične podpore, vključno s psihološko pomočjo in nadomestno nastanitvijo, ter tem, kako in pod katerimi pogoji je mogoče uporabiti zaščitne ukrepe.

Če prebivate v drugi državi članici EU, prejmete posebne informacije o tem, kako in pod katerimi pogoji lahko uveljavljate svoje pravice.

Obseg in vsebina danih informacij se razlikujeta glede na vaše zahteve in osebni položaj ter vrsto in naravo kaznivega dejanja. Med postopkom se po presoji pristojnega organa in glede na vaše potrebe zagotovijo dodatne in podrobnejše informacije (člen 57 zakona št. 4478/2017 o pravici do informacij od prvega stika s pristojnim organom (člen 4 Direktive 2012/29/EU)).

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če živite v drugi državi članici EU in ne v tisti, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, boste pozvani, da podate izjavo takoj po prijavi kaznivega dejanja. To je v skladu z določbami zakonika o kazenskem postopku (Kódikas Poinikís Dikonomías) mogoče izvesti z uporabo komunikacijske tehnologije, na primer videokonference, telefona ali spleta (člen 233(1) zakonika o kazenskem postopku).

Če živite v Grčiji, kaznivo dejanje pa je bilo storjeno v drugi državi članici EU, lahko kaznivo dejanje prijavite pri državnem tožilcu pri ustreznem sodišču prve stopnje (eisangeléas plimmeleiodikón) glede na kraj vašega prebivališča, ta pa vašo prijavo brez nepotrebnega odlašanja prek državnega tožilca pri pritožbenem sodišču (eisangeléas efetón) posreduje pristojnemu organu za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj zadevne države članice, razen če so za zadevo pristojna grška sodišča. Če se uporablja grško pravo in se kazenski postopek začne v Grčiji, tožilcu ni treba vaše prijave posredovati državi članici, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno. V takem primeru tožilec pri prvostopenjskem sodišču, ki obravnava vašo zadevo, brez nepotrebnega odlašanja prek tožilca pri pritožbenem sodišču obvesti pristojni organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v državi članici, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, da se vam zagotovi prejem ustreznih informacij in da se spodbuja medsebojna pravna pomoč.

(Člen 64 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev s prebivališčem v drugi državi članici (člen 17 Direktive 2012/29/EU))

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ob vložitvi prijave kaznivega dejanja vas mora pristojni uradnik obvestiti, da imate pravico prejeti kopijo svoje prijave.

(Člen 58 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev ob prijavi (člen 5 Direktive 2012/29/EU))

Ob vložitvi prijave kaznivega dejanja se ji dodeli edinstvena vpisna številka (arithmós vivlíou mínysis). Z njo lahko spremljate stanje svoje zadeve, tako da preverite register, ki ga vodi tožilstvo, ali se obrnete na pristojni urad za prijave. Zahtevate in prejmete lahko tudi potrdilo o stanju zadeve (pistopoiitikó poreías), v katerem se navede trenutna faza postopka (na primer vodi se preiskava, s katero se preverja veljavnost prijave, ali vodi se predhodna preiskava) in opiše rezultat vsake faze (na primer tožilec je opustil postopek; vložena je bila obtožnica in storilec mora pred sodišče – v takem primeru se vam sporočijo čas in kraj sojenja ter vsebina obtožnice; poteka predsodna preiskava (kyría anákrisi) ali izdana je bila odločba o zavrnitvi obtožnice ali zaključku pregona; izrečena je bila sodba, če ste se kazenskega postopka udeležili kot civilna stranka, ki zahteva odškodnino).

(Člen 59 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev do prejema informacij o njihovi zadevi (člen 6 Direktive 2012/29/EU))

Če je za vašo zadevo pristojno prvostopenjsko sodišče v Atenah (Protodikeío Athinón), lahko od takrat, ko pride zadeva pred sodišče, vaš odvetnik spremlja njeno stanje na spletišču atenske odvetniške zbornice (Dikigorikós Sýllogos AthinónPovezava se odpre v novem oknuhttp://www.dsa.gr/). Ta možnost žrtvam samim ni na voljo, saj so potrebne poverilnice.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Če ne razumete ali govorite grško, lahko kaznivo dejanje prijavite v jeziku, ki ga razumete, ali pa prejmete ustrezno jezikovno pomoč, ki je vedno odvisna od pogojev, določenih v zakoniku o kazenskem postopku ali drugih posebnih kazenskih zakonih – o tem vas bodo ustrezno obvestili pristojni uradniki. Zahtevate lahko brezplačen prevod vaše prijave.

(Člen 58 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev ob prijavi (člen 5 Direktive 2012/29/EU).)

Če morate kadar koli med postopkom pričati kot priča in vaše govorjenje ali razumevanje grščine ni zadovoljivo, se vam brez odlašanja zagotovi tolmačenje. Pravica do tolmačenja zajema zagotavljanje ustrezne pomoči osebam z motnjami sluha ali govora. Če je ustrezno, se lahko uporabi komunikacijska tehnologija, na primer videokonferenca, telefon ali splet, razen če oseba, ki vas sprašuje med pričanjem, meni, da je fizična prisotnost tolmača nujna (člen 233(1) zakonika o kazenskem postopku).

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Ob prvem stiku z vami policija ali drugi organi z vami ustno ali pisno komunicirajo v preprostem in dostopnem jeziku, pri čemer upoštevajo vaše osebne značilnosti, kot so predvsem vaša starost, zrelost, intelektualne in duševne sposobnosti, izobrazba, jezikovne veščine, morebitne motnje sluha ali govora, in ali ste morda v hudi čustveni stiski, ki vpliva na vašo zmožnost razumevanja drugih ali zmožnost, da drugi razumejo vas. Vodnik po vaših pravicah je na voljo v pisni obliki v najpogostejših jezikih in Braillovi pisavi (člen 56(2) zakona št. 4478/2017 (člen 3 Direktive 2012/29/EU)). Poleg tega se vam zagotovi ustrezna pomoč tolmača, če imate motnje sluha ali govora (člen 233(1) zakonika o kazenskem postopku).

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Če ste mladoletnik (oseba, mlajša od 18 let), lahko kaznivo dejanje v vašem imenu prijavi vaš zakoniti zastopnik (starš ali skrbnik). Če ste starejši od 12 let, lahko kaznivo dejanje prijavite skupaj s svojim zakonitim zastopnikom (člen 118(2) kazenskega zakonika (Poinikós Kódikas)).

Posebne pravice v kazenskem postopku so odvisne od narave kaznivega dejanja. Če vam je bila na primer kršena osebna ali spolna svoboda, ste žrtev trgovine z ljudmi, spolnega turizma, ugrabitve ali spolnega kaznivega dejanja, imate pravico do:

  • vpogleda v spis zadeve, tudi če se niste pridružili kazenskemu postopku kot civilna stranka (člen 108A zakonika o kazenskem postopku);
  • snemanja vašega razgovora, da ga je mogoče uporabiti med nadaljnjim kazenskim postopkom in vam ni več treba pričati pred tožilcem ali sodiščem (člen 226A zakonika o kazenskem postopku);
  • pomoči psihologa ali otroškega psihiatra, kadar pričate kot priča;
  • informacij o tem, ali je bil storilec izpuščen (člen 108A zakonika o kazenskem postopku);
  • zahtevati, da se storilcu izda odločba o prepovedi približevanja, na podlagi katere ne sme vzpostaviti stika z vami ali se približati vašemu domu.
  • Poleg tega ste vedno upravičeni:
  • do individualne ocene, da se ugotovi, ali bi bilo treba uporabiti posebne zaščitne ukrepe, kadar obstaja tveganje ponovne viktimizacije (člen 68 zakona št. 4478/2017 o individualni oceni žrtev, da se ugotovijo posebne potrebe po zaščiti (člen 22 Direktive 2012/29/EU));
  • zahtevati, da vam tožilstvo ali pravosodni organi imenujejo pravnega skrbnika za mladoletnike (epimelitís anilikón), ki vas zastopa v vseh fazah kazenskega postopka, če vas starši ne morejo zastopati, če ste mladoletnik brez spremstva ali ste ločeni od družine (člen 69(7) zakona št. 4478/2017 o pravici do zaščite žrtev s posebnimi potrebami po zaščiti med kazenskim postopkom (člena 23 in 24 Direktive 2012/29/EU));
  • zahtevati, da se ob pomoči svojega zakonitega zastopnika postopku pridružite kot civilna stranka, ki zahteva odškodnino (člen 82(2) zakonika o kazenskem postopku).

Katere informacije lahko dobim od policije ali organizacij za podporo žrtvam med preiskovanjem kaznivega dejanja?

Če je bil spis zadeve (dikografía) poslan državnemu tožilcu, lahko od njega dobite informacije o trenutnem stanju postopka.

Če ste se kazenskemu postopku pridružili kot civilna stranka, imate pravico do vpogleda v spis zadeve in prejema kopij listin v njem, in sicer po tem, ko je bil obdolženi pozvan, naj predloži odgovor na obtožbo (apología), ali je izdan nalog za prijetje (éntalma sýllipsis) ali nalog za prisilno privedbo (éntalma viaías prosagogís) (člen 108 zakonika o kazenskem postopku) ali če je organ osumljenca pozval, naj predloži pojasnila. Do takrat je postopek zaupen.

Službe za podporo žrtvam in njihovo zaščito lahko zagotovijo informacije, nasvete in podporo o tem, kako lahko uveljavljate svoje pravice, vključno s pravico zahtevati odškodnino za škodo, ki ste jo utrpeli zaradi kaznivega dejanja, ter o vlogi, ki jo imate v kazenskem postopku kot civilna stranka ali priča (člen 62 zakona št. 4478/2017 o podpori služb za podporo žrtvam (člen 9 Direktive 2012/29/EU)).

Kakšne pravice imam kot priča?

Če morate pričati kot priča, vam tožilec ali policijski uradnik, ki opravlja predhodno poizvedbo, ali okrožni sodnik kazenskega sodišča (ptaismatodíkis) ali preiskovalni sodnik (anakritís) vroči sodni poziv. Pred navedenimi se morate zglasiti in pričati takoj, ko prejmete poziv. Opisati boste morali, kaj se je zgodilo, in po možnosti odgovoriti na dodatna vprašanja. Če ste z osumljencem v sorodu, lahko pričanje zavrnete (člen 222 zakonika o kazenskem postopku).

Če imate motnje sluha ali govora, se lahko zaslišanje opravi pisno. Če ne govorite grško, imate pravico do brezplačnega tolmačenja.

Če ste žrtev trgovine z ljudmi, spadate v posebno skupino prič: predhodno boste prejeli pomoč psihologa ali psihiatra, ki sodeluje s preiskovalnimi policijskimi ali pravosodnimi uradniki in ki uporabi ustrezne diagnostične metode za opredelitev vaše intelektualne sposobnosti in psihološkega stanja. Psiholog ali psihiater bo prisoten med vašim zaslišanjem. Spremlja vas lahko tudi vaš zakoniti zastopnik, razen če preiskovalni sodnik izda obrazložen sklep, s katerim mu to prepreči.

Kadar je mogoče, se vaše pričanje zapiše in posname z avdiovizualnimi sredstvi, da se lahko sodišču predloži v elektronski obliki; v takem primeru se vam ne bo treba osebno udeležiti nadaljnjih faz postopka.

Če gre za nasilje v družini in ste član navedene družine, ne pričate pod prisego. Če ste mladoletnik, ne boste pozvani, da kot priča pričate pred sodiščem. Namesto tega lahko predložite pisno izjavo, ki se prebere v sodni dvorani, razen če je vaša osebna navzočnost nujna.

Po pričanju lahko od organa, ki vas je pozval na pričanje, zahtevate povrnitev vseh izdatkov, ki so vam nastali (za prevoz ali nastanitev) (člen 288 zakonika o kazenskem postopku).

Kako lahko dobim zaščito, če sem v nevarnosti?

Na voljo je več vrst zaščite, odvisno od narave kaznivega dejanja in vaše vloge v kazenskem postopku.

Če ste žrtev organiziranega kriminala ali terorizma in ste bili v predsodni preiskavi v zvezi s kaznivimi dejavnostmi pozvani k pričanju kot ključna priča, lahko zahtevate posebno zaščito pred morebitnim maščevanjem ali zastraševanjem. Vrsta zaščite, ki je na voljo, je odvisna od posameznega primera, lahko pa zajema policijsko zaščito, zaščito vaše anonimnosti (podatki o vašem imenu, kraju rojstva, domačem naslovu in naslovu delovnega mesta, poklicu, starosti itd. bodo izbrisani iz vseh pisnih evidenc) ali celo spremembo identitete in premestitev v drugo državo. Zahtevate lahko pričanje z uporabo avdiovizualne tehnologije. Če delate za javno agencijo, lahko zahtevate tudi začasno ali stalno premestitev na drugo delovno mesto. Za uvedbo zaščitnih ukrepov je potrebno vaše soglasje, vašo svobodo pa omejujejo le, kolikor je potrebno za vašo varnost; ukrepi se lahko odpravijo, če tako pisno zahtevate ali ne sodelujete pri zagotavljanju njihove uspešnosti (člen 9 zakona št. 2928/2001 o zaščiti prič).

Če ste žrtev nasilja v družini, policijski uradniki, ki obravnavajo vašo zadevo, nikakor ne smejo razkriti vaše identitete, identitete storilca, vašega domačega naslova ali kakršnih koli drugih informacij, ki bi lahko razkrile vašo identiteto (člen 20 zakona št. 3500/2006).

Kot žrtev lahko pisno zaprosite za ukrepe za preprečevanje kakršnega koli stika med vami ali vašimi družinskimi člani in storilcem na krajih, kjer se izvaja kazenski postopek. Vašo prošnjo kadar koli med postopkom obravnava senat treh sodnikov na sodišču prve stopnje (trimelés plimmeleiodikeío) v kraju, kjer poteka kazenski postopek, in sicer s hitrim postopkom za kazniva dejanja, pri katerih je bil storilec zaloten.

(Člen 65 zakona št. 4478/2017 o pravici do izogibanja stiku med žrtvijo in storilcem (člen 19 Direktive 2012/29/EU)).

Zadnja posodobitev: 24/06/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko to prijavite državnemu tožilcu ali policiji z vložitvijo prijave kaznivega dejanja (énklisi ali mínysi). (Strogo rečeno, énklisi je prijava kaznivega dejanja, ki jo vloži žrtev sama. V nekaterih primerih se kazenski postopek začne le, če je vložena taka prijava (na primer pri kaznivih dejanjih zoper čast in ugled osebe). Mínysi je prijava kaznivega dejanja, ki jo vloži oseba, ki ni žrtev, in sicer v primeru kaznivih dejanj, ki jih organi lahko preganjajo na svojo pobudo ne glede na to, ali žrtev vloži prijavo ali ne. V praksi pa se izraz mínysi uporablja za obe vrsti prijav. Ob prijavi kaznivega dejanja ne glede na vrsto prijave, ki je vložena pri državnem tožilstvu, se tej dodeli edinstvena številka vpisa v register prijav, ki se imenuje arithmós vivlíou minýseon – izraz, ki vsebuje izraz minýsi).

Lahko tudi prosite drugo osebo, da v vašem imenu prijavi kaznivo dejanje. V takem primeru morate podpisati pisno izjavo (dílosi ali exousiodótisi), v kateri navedete osebo, ki bo v vašem imenu vložila prijavo. Taka izjava nima standardizirane oblike, treba pa jo je podpisati pred uradnikom organa osrednje ali lokalne uprave ali pred odvetnikom (lahko tudi pred svojim odvetnikom, če ga že imate), ki overi vaš podpis. Oseba, ki v vašem imenu prijavi kaznivo dejanje, je lahko odvetnik ali druga oseba, ki ji zaupate. Če je zadeva taka, da mora kaznivo dejanje prijaviti žrtev, ta pa je mrtva, se pravica do vložitve prijave prenese na njenega preživelega zakonca in otroke ali na njene starše (člen 118(4) zakonika o kazenskem postopku (Kódikas Poinikís Dikonomías). Če je žrtev umrla zaradi kaznivega dejanja, se lahko navedene osebe tudi v svojem imenu pridružijo kazenskemu postopku kot civilne stranke, ki zahtevajo odškodnino za bolečine in trpljenje, ki jim je bilo povzročeno.

Kaznivo dejanje lahko prijavite ustno ali pisno. Če se ga odločite prijaviti ustno, uradnik, ki sprejme vašo prijavo, to zapiše.

Za vložitev prijave morate plačati takso; njen znesek se redno prilagaja na podlagi skupne odločbe ministra za finance in ministra za pravosodje, preglednost in človekove pravice. V izjemnih primerih se vam lahko dovoli plačilo takse po vložitvi prijave, vsekakor pa morate to storiti v treh dneh. Če takse ne plačate, se vaša prijava zavrže kot nesprejemljiva. Če ste upravičeni do pravne pomoči, ste takse oproščeni. Oproščeni ste je tudi, če ste žrtev kaznivega dejanja zoper spolno svobodo ali finančnega izkoriščanja spolnega življenja, nasilja v družini ali diskriminacije na podlagi rase (člena 81A in 361B kazenskega zakonika (Poinikós Kódikas)) ali če je bilo kršeno enako obravnavanje (člen 46(2) zakonika o kazenskem postopku).

V primeru kaznivih dejanj, ki se lahko preganjajo na pobudo organov ne glede na to, ali je žrtev to zahtevala, ni roka za prijavo kaznivega dejanja, razen pri srednje hudih kaznivih dejanjih (plimmelímata), ki zastarajo po petih letih. V nekaterih primerih se lahko kaznivo dejanje preganja le, če vi kot žrtev, ki vas je kaznivo dejanje prizadelo, zahtevate uvedbo kazenskega postopka. V takih primerih morate prijavo kaznivega dejanja vložiti v treh mesecih od dneva, ko ste izvedeli za kaznivo dejanje in identiteto storilca (če veste, kdo je storilec) (énklisi).

Za prijavo standardna oblika ni določena.

Prijava mora vsebovati naslednje informacije:

  • popolne podatke o vaši identiteti;
  • podatke o storilcu in njegove kontaktne podatke, če jih poznate;
  • podroben opis dejanskega stanja;
  • vse listinske dokaze, ki so na voljo v podporo vaši prijavi;
  • vse priče, katerih zaslišanje predlagate;
  • podatke o vašem odvetniku, če ste ga imenovali.

Če ne razumete ali govorite grško, lahko kaznivo dejanje prijavite v jeziku, ki ga razumete, ali pa prejmete ustrezno jezikovno pomoč, ki je vedno odvisna od pogojev, določenih v zakoniku o kazenskem postopku ali drugih posebnih kazenskih zakonih. Zahtevate lahko brezplačen prevod listin (člen 58 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev ob vložitvi prijave (člen 5 Direktive 2012/29/EU)).

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Ob vložitvi prijave kaznivega dejanja se ji dodeli edinstvena vpisna številka. Z njo lahko spremljate stanje svoje zadeve, tako da preverite register, ki ga vodi tožilstvo, ali se obrnete na pristojni urad za prijave. Zahtevate in dobite lahko tudi potrdilo o stanju zadeve (pistopoiitikó poreías), v katerem se navede trenutna faza postopka.

Če je za vašo zadevo pristojno prvostopenjsko sodišče v Atenah (Protodikeío Athinón), lahko od takrat, ko pride zadeva pred sodišče, vaš odvetnik spremlja njeno stanje na spletišču atenske odvetniške zbornice (Dikigorikós Sýllogos AthinónPovezava se odpre v novem oknuhttp://www.dsa.gr/). Ta možnost žrtvam samim ni na voljo, saj so potrebne poverilnice.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Med sojenjem imate lahko odvetnika, vendar morate za njegove storitve plačati.

Če letni prihodek vaše družine ne presega dveh tretjin letnega minimalnega osebnega prihodka, kot je opredeljen v splošni nacionalni kolektivni pogodbi, se vam brezplačno zagotovi odvetnik, ki pripravi in vloži prijavo kaznivega dejanja ter vas kot civilno stranko zastopa v vseh fazah postopka, če ste žrtev enega od naslednjih kaznivih dejanj: mučenja ali drugega kaznivega dejanja zoper človekovo dostojanstvo (člen 137(A) in (B) kazenskega zakonika); diskriminacije ali neenake obravnave, kaznivega dejanja zoper življenje, osebno svobodo ali spolno svobodo; finančnega izkoriščanja spolnega življenja; kaznivega dejanja zoper premoženje ali premoženjske pravice; telesne poškodbe ali kaznivega dejanja, povezanega z zakonsko zvezo ali družino. Kaznivo dejanje mora biti hudo (kakoúrgima) ali srednje hudo (plimmélima) in spadati v pristojnost senata treh sodnikov prvostopenjskega sodišča (trimeloús plimmeleiodikeío), zanj pa mora biti zagrožena najmanj šestmesečna zaporna kazen (zakon št. 3226/2004 (vladno glasilo 24/Α/ 4/4.2.2004), kakor je bil spremenjen in nadomeščen z zakonom št. 4274/2014.) Vašo prošnjo za pravno pomoč v kazenski zadevi presoja predsedujoči sodnik pri sodišču, kjer teče postopek ali pri katerem se vloži pritožba.

Vaš odvetnik vam pomaga pripraviti in vložiti listine, ki so potrebne, da se postopku pridružite kot civilna stranka, ter vam pomaga ves čas postopka.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če tožilec pri prvostopenjskem sodišču (eisangeléas plimmeleiodikón) izda odločbo, s katero vašo prijavo zavrne, ker je brez pravne podlage, očitno vsebinsko neutemeljena ali ker je sodišče ne more obravnavati, lahko tako odločbo izpodbijate pred pristojnim tožilcem pri pritožbenem sodišču (eisangeléas efetón) (člena 47 in 48 zakonika o kazenskem postopku) v treh mesecih od izdaje take odločbe; navedenega roka ni mogoče podaljšati. Za izpodbijanje odločbe se plača taksa, ki se povrne, če tožilec izpodbijanju ugodi.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

V sodnem postopku lahko sodelujete le, če kot civilna stranka (politikó enágon) od sodišča zahtevate, da vam prisodi odškodnino za izgubo, moralno škodo ali bolečino in trpljenje. Kazenskemu postopku se lahko pridružite kot civilna stranka, če osebno ali prek odvetnika, ki ima za to splošno ali posebno pooblastilo, vložite vlogo pri pristojnem državnem tožilcu, bodisi v svoji prijavi kaznivega dejanja bodisi v ločeni listini, in sicer še pred koncem predsodne preiskave (člen 308 zakonika o kazenskem postopku). Vaš civilni zahtevek se vnese v poročilo, ki se mu priloži pooblastilo odvetniku (člen 83 zakonika o kazenskem postopku). Če v prijavi kaznivega dejanja niste zahtevali pridružitve postopku kot civilna stranka, lahko to še vedno storite pred kazenskim sodiščem (člen 82 zakonika o kazenskem postopku), preden sodišče začne presojo dokazov.

Vaša vloga za pridružitev postopku kot civilna stranka se zavrže kot nesprejemljiva, če ne zajema kratkega opisa zadeve, utemeljitve zahtevka in imenovanja zastopnika na območju krajevne pristojnosti sodišča, če tam nimate stalnega prebivališča. Navedeni zastopnik je upravičen do sprejemanja vseh listin ali obvestil, ki se naslovijo na vas kot civilno stranko (člen 84 zakonika o kazenskem postopku). Če želite kot civilna stranka sodelovati pred kazenskim sodiščem, morate imenovati pooblaščenega odvetnika in v korist države plačati pavšalno takso, ki zajema celoten postopek do izdaje sodbe, zoper katero ni več mogoča pritožba. Znesek takse se redno prilagaja na podlagi skupne odločbe ministra za gospodarske zadeve in finance ter ministra za pravosodje.

Kot civilna stranka ste stranka v postopku in imate več pravic. Udeležujete se lahko vseh narokov pred sodiščem, tudi če so zaprti za javnost, in imate dostop do vseh dokumentov v zadevi. Pred sodiščem lahko predstavite svoje zahteve, vlagate pripombe po zaslišanju prič ter vlagate predloge ali pojasnila o vseh pričanjih ali predstavljenih dokazih (člen 358 zakonika o kazenskem postopku). Prek svojega odvetnika lahko postavljate vprašanja storilcu, pričam in drugim udeležencem (na primer tehničnim strokovnjakom, imenovanim v zadevi). Pozvani boste k pričanju kot priča (vendar ne pod prisego), lahko pa tudi predlagate priče, če o tem sodišče pravočasno obvestite. Lahko zahtevate preložitev naroka ali zamenjavo sodnika.

V vsakem primeru vas lahko sodišče kot žrtev pozove k pričanju kot pričo. V takem primeru se morate zglasiti na sodišču. Med pričanjem kot priča boste imeli priložnost sodišču pojasniti dejstva o kaznivem dejanju. Sodnik vam lahko postavi tudi dodatna vprašanja.

Kakšna je moja uradna vloga v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?
Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Lahko izberete, da se kazenskemu postopku pridružite kot civilna stranka, s čimer postanete stranka v celotnem postopku in dobite precej procesnih pravic, lahko pa le pričate kot ključna priča, kadar kazenski postopek poteka zlasti zaradi kaznivega dejanja, storjenega proti vam. V grškem sodnem sistemu institut zasebnega pregona ne obstaja.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Lahko predložite listine, ki se preberejo pred sodiščem (člen 364 zakonika o kazenskem postopku) in vključijo v spis zadeve, lahko pa tudi pozovete priče in o tem ustrezno obvestite sodišče (člen 326(2-1) zakonika o kazenskem postopku).

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Ves čas postopka se lahko udeležujete javnih narokov, izvajanja dokazov, zagovora obrambe, nagovorov odvetnikov in izreka sodbe.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Kot civilna stranka imate dostop do vsebine spisa zadeve in lahko prejmete kopijo sodbe sodišča.

Zadnja posodobitev: 24/06/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Ob koncu sojenja sodišče obdolženca obsodi ali oprosti, odvisno od predstavljenih dokazov. Če sodišče razglasi obdolženca za nedolžnega, ga oprosti obtožb, in če ste se postopku pridružili kot civilna stranka (politikós enágon), ne odloči o vašem zahtevku za odškodnino ali finančno nadomestilo za moralno škodo ali bolečine in trpljenje. V takem primeru je obdolženec upravičen zoper vas vložiti nasprotno tožbo in zahtevati odškodnino ter povrnitev vseh izdatkov, ki jih je imel v zvezi z zadevo (člen 71 zakonika o kazenskem postopku (Kódikas Poinikís Dikonomías)). Če sodišče obdolženca spozna za krivega, mu izreče sankcijo in odloči o znesku odškodnine, ki jo na podlagi svojega civilnega zahtevka prejmete od obsojenca.

Če sodišče obdolženca oprosti, se lahko zoper sodbo pritožite le, če vam je bila izdana odločba o plačilu odškodnine obdolžencu in povrnitvi njegovih izdatkov, ter le v zvezi s tem (člen 486(1)(b) zakonika o kazenskem postopku). Poleg tega se lahko kot civilna stranka pritožite zoper tisti del sodbe, s katerim je bil vaš zahtevek zavrnjen kot pravno neutemeljen, ali del sodbe, s katerim vam je bilo dodeljeno finančno nadomestilo ali odškodnina (člen 488 zakonika o kazenskem postopku).

Lahko pa tudi državnega tožilca prosite, naj se pritoži zoper sodbo.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Ko začne veljati sodba sodišča, je vaša vloga v kazenskem postopku na splošno končana. Grška zakonodaja žrtvam kaznivih dejanj ne daje nobenih nadaljnjih pravic v fazi izvrševanja kazni. Obstaja le ena izjema: če ste mladoletnik in žrtev kaznivega dejanja zoper osebno in spolno svobodo, imate vse s tem povezane pravice, tudi če se postopku ne pridružite kot civilna stranka, vključno s pravico, da vas državni tožilec obvesti o začasnem ali trajnem odpustu storilca ter vseh začasnih izhodih, ki se mu odobrijo med prestajanjem zaporne kazni (člen 108A zakonika o kazenskem postopku).

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Kot žrtev ste pred kazenskim postopkom, med njim in še razumno obdobje po njem glede na svoje potrebe upravičeni do brezplačne in zaupne splošne ali specialistične podpore in storitev oskrbe. Te pravice se lahko razširijo tudi na vaše družinske člane, odvisno od njihovih potreb in resnosti škode, ki so jo utrpeli zaradi kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno zoper vas. Policija ali kateri koli drug pristojni organ, ki prejme vašo prijavo, vam lahko na vašo zahtevo zagotovi informacije ali vas napoti na: socialne službe lokalne uprave na prvi in drugi stopnji; ustanove za duševno zdravje; domove krajanov (Kéntra Koinótitas); svetovalne centre (symvoulevtiká kéntra) generalnega sekretariata za enakost spolov; podporne strukture nacionalnega centra za družbeno solidarnost (Ethnikó Kéntro Koinonikís Allilengýis); neodvisne urade za zaščito mladoletnih žrtev (Avtotelí Grafeía Prostasías Anílikon Thymáton) pri ministrstvu za pravosodje, preglednost in človekove pravice ali na zasebne organe ter strokovna in prostovoljna združenja. Če ste ženska in žrtev kaznivega dejanja zoper osebno ali spolno svobodo ali kaznivega dejanja finančnega izkoriščanja spolnega življenja, nasilja v družini, trgovine z ljudmi, zvodništva ali kaznivih dejanj na podlagi rasizma, so tudi vaši otroci upravičeni do storitev podpore in oskrbe (člen 61 zakona št. 4478/2017 o pravici do dostopa do storitev podpore in pomoči žrtvam (člen 8 Direktive 2012/29/EU)).

V okviru splošnih storitev podpore in oskrbe se vam lahko med drugim zagotovijo informacije in nasveti glede pravic, ki jih imate kot žrtev, in vaše upravičenosti, da zahtevate odškodnino za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem; informacije o tem, kako lahko v kazenskem postopku sodelujete kot civilna stranka ali priča; informacije o vseh ustreznih specialističnih podpornih službah, ki so na voljo, ali neposredna napotitev nanje; čustvena in psihološka podpora; nasveti o finančnih in praktičnih vprašanjih, ki se nanašajo na kaznivo dejanje; ali nasveti o preprečevanju sekundarne in ponovne viktimizacije, zastraševanja in maščevanja.

Službe za specialistično podporo in oskrbo napotijo žrtve v zatočišča ali jim zagotovijo drugo ustrezno začasno nastanitev, če žrtev potrebuje varen kraj zaradi neposredne nevarnosti sekundarne ali ponovne viktimizacije, zastraševanja ali maščevanja, zagotovijo pa lahko tudi celovito podporo, ki med drugim zajema podporo in svetovanje zaradi travme žrtvam s posebnimi potrebami, kot so žrtve rasističnega ali spolnega nasilja, žrtve nasilja na podlagi identitete ali spola in žrtve nasilja v odnosih z bližnjimi (člen 62 zakona št. 4478/2017 o podpori v okviru storitev za podporo žrtvam (člen 9 Direktive 2012/29/EU)).

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Če ste se kazenskemu postopku pridružili kot civilna stranka, boste v skladu z zadevnimi določbami zakonika o kazenskem postopku kot žrtev na vašo zahtevo obveščeni o poteku kazenskega postopka in brez odlašanja tudi o sodbi. Če ste se kazenskemu postopku pridružili kot civilna stranka, se vam informacije o postopku lahko zagotovijo po e-pošti, osebno ali prek vašega odvetnika (člen 59 zakona št. 4478/2017 o pravici žrtev do prejema informacij o zadevi (člen 6 Direktive 2012/29/EU)).

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Pravico do obveščenosti imate, če pristojni pravosodni organ odpravi ali spremeni začasno odredbo o pridržanju, ali če je storilec trajno odpuščen ali pobegne iz zapora ali če mu je odgovorni uradnik zavoda za prestajanje kazni zapora odobril izhod, vključno z informacijami o vseh ukrepih, ki se lahko sprejmejo za vašo zaščito, če je storilec odpuščen ali pobegne iz zapora. Navedene informacije se vam morajo zagotoviti, če to odobri državni tožilec in če obstaja dejansko ali potencialno tveganje za vašo varnost, pri čemer iz razkritja navedenih informacij ne sme izhajati nikakršno tveganje, da bi storilcu lahko bila povzročena škoda (člen 59 zakona št. 4478/2017 o pravici žrtev do prejema informacij o zadevi (člen 6 Direktive 2012/29/EU)).

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Ne. Lahko pa sodišče zahteva povrnitev škode, povzročene žrtvi s kaznivim dejanjem (člen 100(3a) kazenskega zakonika (Poinikós Kódikas)), kot nadomestno možnost ali osnovni pogoj za izrek pogojne kazni, za katero veljata probacija ali nadzor uradnika socialne službe (epimelitís koinonikís arogís) (člen 100 kazenskega zakonika). Uradnik socialne službe spremlja, ali storilec izpolnjuje zahteve sodišča, in če jih ne, lahko pristojni tožilec od sodišča, ki je odredilo pogojni odpust, zahteva, naj ga prekliče.

Zadnja posodobitev: 24/06/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 - Nadomestilo

Od storilca lahko zahtevate odškodnino z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Civilnopravni zahtevek lahko vložite kot del kazenskega postopka, in sicer med preiskavo ali med sojenjem. Z vložitvijo zahtevka se pridružite kazenskemu postopku kot civilna stranka (politikós enágon). Zahtevate lahko finančno nadomestilo za škodo na vaši lastnini in/ali za moralno škodo ali bolečine in trpljenje. V zahtevek lahko vključite vse stroške, ki ste jih imeli v zvezi z zadevo (stroški odvetnika, stroški sodnih izvršiteljev, potni stroški itd.).

Če sodišče storilca spozna za krivega, mu naloži plačilo odškodnine. V praksi je ta odškodnina najpogosteje simbolična in ne dosega višine dejanske škode, ki ste jo utrpeli. Za preostali del morate vložiti posebno tožbo pri civilnem sodišču.

Druga možnost je, da svoj zahtevek vložite neposredno pri civilnem sodišču. Civilno sodišče storilcu kaznivega dejanja odredi plačilo odškodnine, ki ustreza dejanski škodi, ki vam je nastala.

Če odškodninski zahtevek uveljavljate pred civilnim sodiščem, ga lahko ponovno vložite v okviru kazenskega postopka; zadeva pred civilnim sodiščem bo nato zaključena.

Če ste žrtev naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, ste upravičeni do odškodnine od države. Oglejte si informativni list o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj v Grčiji (na voljo v angleščini, grščini in drugih jezikih) Evropske pravosodne mreže (restorativna pravičnost).

Zadnja posodobitev: 24/06/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Generalni sekretariat za enakost spolov (Genikí Grammateía Isótitas ton Fýlon), ki spada pod ministrstvo za notranje zadeve, vodi svetovalne centre za ženske, ki so žrtve nasilja.

Za pomoč takim ženskam je ustanovil povezano mrežo 62 struktur.

Sestavljajo jo telefon za pomoč ljudem v stiski, ki deluje 24 ur na dan vse dni v tednu (SOS 15900), 40 svetovalnih centrov in 21 hostlov za ženske in njihove otroke.

Služba SOS 15900 je dosegljiva tudi na e-naslovuPovezava se odpre v novem oknusos15900@isotita.gr. Deluje 24 ur na dan vse dni v letu, in sicer v grščini in angleščini. Klic se zaračuna v skladu s cenikom telefonskih klicev v notranjem prometu.

Svetovalni centri ponujajo brezplačno psihosocialno pomoč in pravno svetovanje. Obseg storitev se širi, saj zdaj zajemajo tudi zaposlovanje žensk in skrb za ženske, ki trpijo zaradi več oblik diskriminacije (podpora begunkam, samohranilkam, članicam romske skupnosti itd.). Kontaktne informacije o svetovalnih centrih so na voljo na spletnem naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.womensos.gr/ in na Facebooku: WomenSOS.gr

KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče generalnega sekretariata za enakost spolov: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.isotita.gr/

Raziskovalni center za enakost spolov (Kéntro Erevnón gia Thémata Isótitas)

Raziskovalni center za enakost spolov zagotavlja psihološko pomoč in pravno pomoč žrtvam nasilja v družini ter vodi hostel za ženske, ki so žrtve nasilja, in njihove otroke.

Raziskovalni center za enakost spolov:

  • je organ zasebnega prava, ki je bil ustanovljen leta 1994, nadzoruje pa ga generalni sekretariat za enakost spolov;
  • združuje regionalne in lokalne službe, ki zagotavljajo psihološko in pravno pomoč žrtvam nasilja v družini;
  • zagotavlja brezplačno psihološko in pravno pomoč;
  • zagotavlja informacije, nasvete in podporo ženskam, ki se spoprijemajo s težavami pri zaposlovanju in socialno izključenostjo;
  • v sodelovanju z atensko prefekturo že od leta 1993 vodi hostel za ženske, ki so žrtve nasilja, in njihove otroke.
  • KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttps://kethi.gr/

Nacionalni center za družbeno solidarnost (Ethnikó Kéntro Koinonikís Allilengýis)

Nacionalni center za družbeno solidarnost vodi mrežo, ki zagotavlja socialno podporo posameznikom, družinam in družbenim skupinam, ki se spoprijemajo s psihosocialnimi težavami ali potrebujejo takojšnjo socialno podporo.

Nacionalni center za družbeno solidarnost:

  • je organ zasebnega prava s sedežem v Atenah, ki ga nadzoruje ministrstvo za delo, socialno varnost in družbeno solidarnost.
  • Zajema naslednje službe:
  • neposredno telefonsko številko 197 za socialno pomoč, ki je namenjena vsem državljanom in deluje 24 ur na dan vse dni v tednu. Klici so brezplačni;
  • nacionalno telefonsko številko za pomoč otrokom 1107, ki odgovarja na vprašanja v zvezi z otroki in deluje 24 ur na dan vse dni v tednu;
  • centre za socialno podporo v Atenah, Pireju in Solunu;
  • hostle za državljane, ki se spoprijemajo z resnimi socialno-finančnimi težavami, na območju Atike;
  • na območju Atike in Soluna vodi zatočišča za ogrožene ženske in njihove otroke.
  • Obseg storitev, ki se zagotavljajo:
  • nasveti in informacije o vprašanjih s področja socialnega varstva,
  • socialna in psihološka podpora posameznikom in družinam, zagotavljanje zatočišč ogroženim ženskam in njihovim otrokom (predvsem žrtvam nasilja v družini in trgovine z ljudmi),
  • kratkotrajna nastanitev za osebe, ki se spoprijemajo s krizo ali imajo hude socialne težave,
  • sodelovanje in mediacija za lajšanje dostopa do storitev družbene solidarnosti, ki jih zagotavljajo druge organizacije.
  • Nazadnje, center zagotavlja skupine za hitro psihosocialno pomoč, ki jih sestavljajo predvsem psihologi in socialni delavci, delujejo pa v primerih naravnih nesreč (potresi, poplave, požari), nesreč, ladijskih nesreč z veliko žrtvami in v vseh krizah, ki zajemajo večje število ljudi in v katerih se presodi, da je potrebna prisotnost teh skupin.

KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.ekka.org.gr/

Medicinski rehabilitacijski center za žrtve mučenja (Iatrikó Kéntro Apokatástasis Thymáton Vasanistiríon)

Medicinski rehabilitacijski center za žrtve mučenja zagotavlja rehabilitacijski center za žrtve mučenja in njihove družine; grške in tuje zdravstvene delavce usposablja za obravnavo in zdravljenje žrtev mučenja, izvaja znanstvene raziskave ter zagotavlja spodbude za raziskovanje mučenja in njegovih posledic.

Medicinski rehabilitacijski center za žrtve mučenja:

  • zagotavlja rehabilitacijski center za žrtve mučenja in njihove družine;
  • grške in tuje zdravstvene delavce usposablja za obravnavo in zdravljenje žrtev mučenja;
  • prispeva k širokemu razširjanju znanja o izvajanju mučenja in njegovih različnih oblikah ter o možnostih rehabilitacije žrtev mučenja;
  • izvaja znanstvene raziskave ter zagotavlja spodbude za raziskovanje mučenja in njegovih posledic;
  • vodi in razvija informacijski (dokumentacijski) center;
  • z izpolnjevanjem navedenih ciljev prispeva k preprečevanju mučenja.

KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mrct.org/

Raziskovalni in podporni center za žrtve grdega ravnanja in socialne izključenosti (Kéntro Érevnas kai Ypostírixis Thymáton Kakopoíisis kai Koinonikoú Apokleismoú)

Raziskovalni in podporni center za žrtve grdega ravnanja in socialne izključenosti zagotavlja zdravstveno, psihološko, socialno in pravno podporo žrtvam mučenja in organiziranega nasilja, grdega ravnanja in socialne izključenosti.

Raziskovalni in podporni center za žrtve grdega ravnanja in socialne izključenosti:

  • je nepridobitno združenje zasebnega prava;
  • zagotavlja zdravstveno, psihološko, socialno in pravno podporo žrtvam mučenja in organiziranega nasilja, grdega ravnanja in socialne izključenosti;
  • ozavešča o vprašanjih človekovih pravic ter razširja znanje o pojavih nasilja in socialne izključenosti ter metodah za spoprijemanje z njimi v Grčiji in tujini;
  • zagotavlja humanitarno pomoč družbenim skupinam, ki so bile žrtev organiziranega nasilja, mučenja, grdega ravnanja in socialne izključenosti, v Grčiji in tujini;
  • izvaja znanstvene raziskave o nasilju in mučenju, grdem ravnanju in socialni izključenosti;
  • prispeva k preprečevanju mučenja, grdega ravnanja in socialne izključenosti.


KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.cvme.gr/

Grški svet za begunce (Ellinikó Symvoúlio gia tous Prósfyges)

Grški svet za begunce je nevladna organizacija, ki z različnimi psihosocialnimi in pravnimi storitvami podpira begunce in prosilce za azil v Grčiji.

Grški svet za begunce:

  • je nevladna organizacija, ustanovljena leta 1989, ki podpira begunce in prosilce za azil v Grčiji;
  • v Grčiji z različnimi psihosocialnimi in pravnimi storitvami pomaga beguncem pri vključevanju;
  • je edina grška nevladna in nepridobitna organizacija, ki se ukvarja izključno z osebami, ki v Grčiji prosijo za azil in se štejejo za begunce;
  • pri ministrstvu za zunanje zadeve ter ministrstvu za zdravje in družbeno solidarnost je registrirana kot posebna dobrodelna organizacija;
  • je ena od šestih nevladnih organizacij v Grčiji, ki varujejo človekove pravice, in članica nacionalne komisije za človekove pravice (Ethnikí Epitropí gia ta Dikaiómata tou Anthrópou);
  • je izvedbena partnerica visokega komisarja Združenih narodov za begunce ter članica Evropskega sveta za begunce in izgnance.

KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gcr.gr/

Grški Helsinški monitor (Ellinikó Paratiritírio ton Symfonión tou Elsínki)

Grški Helsinški monitor v Grčiji spremlja vprašanja človekovih pravic, objavlja članke o njih in lobira.

Grški Helsinški monitor:

  • je bil ustanovljen leta 1992;
  • je grški član Mednarodne helsinške federacije za človekove pravice;
  • v Grčiji in občasno tudi na Balkanu spremlja vprašanja človekovih pravic, objavlja članke o njih in lobira;
  • sodeluje pri spremljanju in pogosto tudi usklajuje spremljanje grških in balkanskih medijev glede stereotipov in sovražnega govora, pripravlja podrobna letna poročila, vzporedna/neuradna poročila organom Združenih narodov ter specializirana poročila o grdem ravnanju ter etničnih, etnično-jezikovnih, verskih in priseljenskih skupnostih.

KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://cm.greekhelsinki.gr/

Grška sekcija organizacije Amnesty International (Diethnís Amnistía Ellinikó Tmíma)

Organizacija Amnesty International naslavlja vlade, medvladne organizacije, oborožene politične skupine, družbe in druge nedržavne akterje ter sistematično in nepristransko preiskuje posamezne primere in vzorce zlorab človekovih pravic.

Organizacija Amnesty International:

  • je globalno, neodvisno gibanje prostovoljcev, ki si prizadevajo za varstvo človekovih pravic;
  • zagovarja zapornike vesti, nasilja in revščine;
  • si prizadeva za končanje nasilja nad ženskami;
  • si prizadeva za ukinitev smrtne kazni, mučenja in omejitev svobode, uvedenih v imenu tako imenovane vojne proti terorizmu;
  • se spoprijema z diskriminacijo beguncev, priseljencev, manjšin in zagovornikov človekovih pravic.

KONTAKTNI PODATKI:

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.amnesty.org.gr/

Zadnja posodobitev: 24/06/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.