Pravice žrtev – po državah

Katere informacije bom pridobil od organov (tj. policija, državni tožilec) po tistem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar preden ga prijavim?

Ob prvem stiku s policijo ali drugim pristojnim organom vam ti brez nepotrebnega odlašanja in s katerimi koli razpoložljivimi sredstvi zagotovijo informacije o pogojih dopustnosti prijave kaznivega dejanja ter pravici, pridružiti se civilnemu postopku kot civilna stranka, ki zahteva odškodnino (politikós enágon); o tem, kako in pod katerimi pogoji lahko prejmete pravno pomoč, vložite zahtevek za odškodnino ali dobite prevod ali se vam zagotovi tolmačenje; o razpoložljivih storitvah restorativne pravičnosti in organih, ki vam lahko pomagajo pri popravi škode z mediacijo med vami in storilcem; o tem, kako in pod katerimi pogoji se vam lahko povrnejo izdatki, nastali zaradi vašega sodelovanja v kazenskem postopku; in kako se lahko pritožite zoper neki organ, če menite, da vaše pravice niso bile upoštevane.

Poleg informacij o vaših pravicah v kazenskem postopku boste prejeli tudi naslednje informacije:

o dostopu do zdravstvene oskrbe in morebitne specialistične podpore, vključno s psihološko pomočjo in nadomestno nastanitvijo, ter tem, kako in pod katerimi pogoji je mogoče uporabiti zaščitne ukrepe.

Če prebivate v drugi državi članici EU, prejmete posebne informacije o tem, kako in pod katerimi pogoji lahko uveljavljate svoje pravice.

Obseg in vsebina danih informacij se razlikujeta glede na vaše zahteve in osebni položaj ter vrsto in naravo kaznivega dejanja. Med postopkom se po presoji pristojnega organa in glede na vaše potrebe zagotovijo dodatne in podrobnejše informacije (člen 57 zakona št. 4478/2017 o pravici do informacij od prvega stika s pristojnim organom (člen 4 Direktive 2012/29/EU)).

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če živite v drugi državi članici EU in ne v tisti, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, boste pozvani, da podate izjavo takoj po prijavi kaznivega dejanja. To je v skladu z določbami zakonika o kazenskem postopku (Kódikas Poinikís Dikonomías) mogoče izvesti z uporabo komunikacijske tehnologije, na primer videokonference, telefona ali spleta (člen 233(1) zakonika o kazenskem postopku).

Če živite v Grčiji, kaznivo dejanje pa je bilo storjeno v drugi državi članici EU, lahko kaznivo dejanje prijavite pri državnem tožilcu pri ustreznem sodišču prve stopnje (eisangeléas plimmeleiodikón) glede na kraj vašega prebivališča, ta pa vašo prijavo brez nepotrebnega odlašanja prek državnega tožilca pri pritožbenem sodišču (eisangeléas efetón) posreduje pristojnemu organu za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj zadevne države članice, razen če so za zadevo pristojna grška sodišča. Če se uporablja grško pravo in se kazenski postopek začne v Grčiji, tožilcu ni treba vaše prijave posredovati državi članici, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno. V takem primeru tožilec pri prvostopenjskem sodišču, ki obravnava vašo zadevo, brez nepotrebnega odlašanja prek tožilca pri pritožbenem sodišču obvesti pristojni organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v državi članici, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, da se vam zagotovi prejem ustreznih informacij in da se spodbuja medsebojna pravna pomoč.

(Člen 64 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev s prebivališčem v drugi državi članici (člen 17 Direktive 2012/29/EU))

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ob vložitvi prijave kaznivega dejanja vas mora pristojni uradnik obvestiti, da imate pravico prejeti kopijo svoje prijave.

(Člen 58 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev ob prijavi (člen 5 Direktive 2012/29/EU))

Ob vložitvi prijave kaznivega dejanja se ji dodeli edinstvena vpisna številka (arithmós vivlíou mínysis). Z njo lahko spremljate stanje svoje zadeve, tako da preverite register, ki ga vodi tožilstvo, ali se obrnete na pristojni urad za prijave. Zahtevate in prejmete lahko tudi potrdilo o stanju zadeve (pistopoiitikó poreías), v katerem se navede trenutna faza postopka (na primer vodi se preiskava, s katero se preverja veljavnost prijave, ali vodi se predhodna preiskava) in opiše rezultat vsake faze (na primer tožilec je opustil postopek; vložena je bila obtožnica in storilec mora pred sodišče – v takem primeru se vam sporočijo čas in kraj sojenja ter vsebina obtožnice; poteka predsodna preiskava (kyría anákrisi) ali izdana je bila odločba o zavrnitvi obtožnice ali zaključku pregona; izrečena je bila sodba, če ste se kazenskega postopka udeležili kot civilna stranka, ki zahteva odškodnino).

(Člen 59 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev do prejema informacij o njihovi zadevi (člen 6 Direktive 2012/29/EU))

Če je za vašo zadevo pristojno prvostopenjsko sodišče v Atenah (Protodikeío Athinón), lahko od takrat, ko pride zadeva pred sodišče, vaš odvetnik spremlja njeno stanje na spletišču atenske odvetniške zbornice (Dikigorikós Sýllogos Athinón, http://www.dsa.gr/). Ta možnost žrtvam samim ni na voljo, saj so potrebne poverilnice.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Če ne razumete ali govorite grško, lahko kaznivo dejanje prijavite v jeziku, ki ga razumete, ali pa prejmete ustrezno jezikovno pomoč, ki je vedno odvisna od pogojev, določenih v zakoniku o kazenskem postopku ali drugih posebnih kazenskih zakonih – o tem vas bodo ustrezno obvestili pristojni uradniki. Zahtevate lahko brezplačen prevod vaše prijave.

(Člen 58 zakona št. 4478/2017 o pravicah žrtev ob prijavi (člen 5 Direktive 2012/29/EU).)

Če morate kadar koli med postopkom pričati kot priča in vaše govorjenje ali razumevanje grščine ni zadovoljivo, se vam brez odlašanja zagotovi tolmačenje. Pravica do tolmačenja zajema zagotavljanje ustrezne pomoči osebam z motnjami sluha ali govora. Če je ustrezno, se lahko uporabi komunikacijska tehnologija, na primer videokonferenca, telefon ali splet, razen če oseba, ki vas sprašuje med pričanjem, meni, da je fizična prisotnost tolmača nujna (člen 233(1) zakonika o kazenskem postopku).

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Ob prvem stiku z vami policija ali drugi organi z vami ustno ali pisno komunicirajo v preprostem in dostopnem jeziku, pri čemer upoštevajo vaše osebne značilnosti, kot so predvsem vaša starost, zrelost, intelektualne in duševne sposobnosti, izobrazba, jezikovne veščine, morebitne motnje sluha ali govora, in ali ste morda v hudi čustveni stiski, ki vpliva na vašo zmožnost razumevanja drugih ali zmožnost, da drugi razumejo vas. Vodnik po vaših pravicah je na voljo v pisni obliki v najpogostejših jezikih in Braillovi pisavi (člen 56(2) zakona št. 4478/2017 (člen 3 Direktive 2012/29/EU)). Poleg tega se vam zagotovi ustrezna pomoč tolmača, če imate motnje sluha ali govora (člen 233(1) zakonika o kazenskem postopku).

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Če ste mladoletnik (oseba, mlajša od 18 let), lahko kaznivo dejanje v vašem imenu prijavi vaš zakoniti zastopnik (starš ali skrbnik). Če ste starejši od 12 let, lahko kaznivo dejanje prijavite skupaj s svojim zakonitim zastopnikom (člen 118(2) kazenskega zakonika (Poinikós Kódikas)).

Posebne pravice v kazenskem postopku so odvisne od narave kaznivega dejanja. Če vam je bila na primer kršena osebna ali spolna svoboda, ste žrtev trgovine z ljudmi, spolnega turizma, ugrabitve ali spolnega kaznivega dejanja, imate pravico do:

• vpogleda v spis zadeve, tudi če se niste pridružili kazenskemu postopku kot civilna stranka (člen 108A zakonika o kazenskem postopku);
• snemanja vašega razgovora, da ga je mogoče uporabiti med nadaljnjim kazenskim postopkom in vam ni več treba pričati pred tožilcem ali sodiščem (člen 226A zakonika o kazenskem postopku);
• pomoči psihologa ali otroškega psihiatra, kadar pričate kot priča;
• informacij o tem, ali je bil storilec izpuščen (člen 108A zakonika o kazenskem postopku);
• zahtevati, da se storilcu izda odločba o prepovedi približevanja, na podlagi katere ne sme vzpostaviti stika z vami ali se približati vašemu domu.
• Poleg tega ste vedno upravičeni:
• do individualne ocene, da se ugotovi, ali bi bilo treba uporabiti posebne zaščitne ukrepe, kadar obstaja tveganje ponovne viktimizacije (člen 68 zakona št. 4478/2017 o individualni oceni žrtev, da se ugotovijo posebne potrebe po zaščiti (člen 22 Direktive 2012/29/EU));
• zahtevati, da vam tožilstvo ali pravosodni organi imenujejo pravnega skrbnika za mladoletnike (epimelitís anilikón), ki vas zastopa v vseh fazah kazenskega postopka, če vas starši ne morejo zastopati, če ste mladoletnik brez spremstva ali ste ločeni od družine (člen 69(7) zakona št. 4478/2017 o pravici do zaščite žrtev s posebnimi potrebami po zaščiti med kazenskim postopkom (člena 23 in 24 Direktive 2012/29/EU));
• zahtevati, da se ob pomoči svojega zakonitega zastopnika postopku pridružite kot civilna stranka, ki zahteva odškodnino (člen 82(2) zakonika o kazenskem postopku).

Katere informacije lahko dobim od policije ali organizacij za podporo žrtvam med preiskovanjem kaznivega dejanja?

Če je bil spis zadeve (dikografía) poslan državnemu tožilcu, lahko od njega dobite informacije o trenutnem stanju postopka.

Če ste se kazenskemu postopku pridružili kot civilna stranka, imate pravico do vpogleda v spis zadeve in prejema kopij listin v njem, in sicer po tem, ko je bil obdolženi pozvan, naj predloži odgovor na obtožbo (apología), ali je izdan nalog za prijetje (éntalma sýllipsis) ali nalog za prisilno privedbo (éntalma viaías prosagogís) (člen 108 zakonika o kazenskem postopku) ali če je organ osumljenca pozval, naj predloži pojasnila. Do takrat je postopek zaupen.

Službe za podporo žrtvam in njihovo zaščito lahko zagotovijo informacije, nasvete in podporo o tem, kako lahko uveljavljate svoje pravice, vključno s pravico zahtevati odškodnino za škodo, ki ste jo utrpeli zaradi kaznivega dejanja, ter o vlogi, ki jo imate v kazenskem postopku kot civilna stranka ali priča (člen 62 zakona št. 4478/2017 o podpori služb za podporo žrtvam (člen 9 Direktive 2012/29/EU)).

Kakšne pravice imam kot priča?

Če morate pričati kot priča, vam tožilec ali policijski uradnik, ki opravlja predhodno poizvedbo, ali okrožni sodnik kazenskega sodišča (ptaismatodíkis) ali preiskovalni sodnik (anakritís) vroči sodni poziv. Pred navedenimi se morate zglasiti in pričati takoj, ko prejmete poziv. Opisati boste morali, kaj se je zgodilo, in po možnosti odgovoriti na dodatna vprašanja. Če ste z osumljencem v sorodu, lahko pričanje zavrnete (člen 222 zakonika o kazenskem postopku).

Če imate motnje sluha ali govora, se lahko zaslišanje opravi pisno. Če ne govorite grško, imate pravico do brezplačnega tolmačenja.

Če ste žrtev trgovine z ljudmi, spadate v posebno skupino prič: predhodno boste prejeli pomoč psihologa ali psihiatra, ki sodeluje s preiskovalnimi policijskimi ali pravosodnimi uradniki in ki uporabi ustrezne diagnostične metode za opredelitev vaše intelektualne sposobnosti in psihološkega stanja. Psiholog ali psihiater bo prisoten med vašim zaslišanjem. Spremlja vas lahko tudi vaš zakoniti zastopnik, razen če preiskovalni sodnik izda obrazložen sklep, s katerim mu to prepreči.

Kadar je mogoče, se vaše pričanje zapiše in posname z avdiovizualnimi sredstvi, da se lahko sodišču predloži v elektronski obliki; v takem primeru se vam ne bo treba osebno udeležiti nadaljnjih faz postopka.

Če gre za nasilje v družini in ste član navedene družine, ne pričate pod prisego. Če ste mladoletnik, ne boste pozvani, da kot priča pričate pred sodiščem. Namesto tega lahko predložite pisno izjavo, ki se prebere v sodni dvorani, razen če je vaša osebna navzočnost nujna.

Po pričanju lahko od organa, ki vas je pozval na pričanje, zahtevate povrnitev vseh izdatkov, ki so vam nastali (za prevoz ali nastanitev) (člen 288 zakonika o kazenskem postopku).

Kako lahko dobim zaščito, če sem v nevarnosti?

Na voljo je več vrst zaščite, odvisno od narave kaznivega dejanja in vaše vloge v kazenskem postopku.

Če ste žrtev organiziranega kriminala ali terorizma in ste bili v predsodni preiskavi v zvezi s kaznivimi dejavnostmi pozvani k pričanju kot ključna priča, lahko zahtevate posebno zaščito pred morebitnim maščevanjem ali zastraševanjem. Vrsta zaščite, ki je na voljo, je odvisna od posameznega primera, lahko pa zajema policijsko zaščito, zaščito vaše anonimnosti (podatki o vašem imenu, kraju rojstva, domačem naslovu in naslovu delovnega mesta, poklicu, starosti itd. bodo izbrisani iz vseh pisnih evidenc) ali celo spremembo identitete in premestitev v drugo državo. Zahtevate lahko pričanje z uporabo avdiovizualne tehnologije. Če delate za javno agencijo, lahko zahtevate tudi začasno ali stalno premestitev na drugo delovno mesto. Za uvedbo zaščitnih ukrepov je potrebno vaše soglasje, vašo svobodo pa omejujejo le, kolikor je potrebno za vašo varnost; ukrepi se lahko odpravijo, če tako pisno zahtevate ali ne sodelujete pri zagotavljanju njihove uspešnosti (člen 9 zakona št. 2928/2001 o zaščiti prič).

Če ste žrtev nasilja v družini, policijski uradniki, ki obravnavajo vašo zadevo, nikakor ne smejo razkriti vaše identitete, identitete storilca, vašega domačega naslova ali kakršnih koli drugih informacij, ki bi lahko razkrile vašo identiteto (člen 20 zakona št. 3500/2006).

Kot žrtev lahko pisno zaprosite za ukrepe za preprečevanje kakršnega koli stika med vami ali vašimi družinskimi člani in storilcem na krajih, kjer se izvaja kazenski postopek. Vašo prošnjo kadar koli med postopkom obravnava senat treh sodnikov na sodišču prve stopnje (trimelés plimmeleiodikeío) v kraju, kjer poteka kazenski postopek, in sicer s hitrim postopkom za kazniva dejanja, pri katerih je bil storilec zaloten.

(Člen 65 zakona št. 4478/2017 o pravici do izogibanja stiku med žrtvijo in storilcem (člen 19 Direktive 2012/29/EU)).