Pravice žrtev – po državah

Francija

Vsebino zagotavlja
Francija

Katere informacije bom pridobil od organov (npr. policija, državni tožilec) po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo?

Če kaznivo dejanje ni prijavljeno in sodni organ ali preiskovalni organi (policija ali žandarmerija) o njem niso obveščeni, ne boste dobili nobenih informacij, saj kaznivo dejanje ni znano.

Če so o kaznivem dejanju kakor koli (razen z žrtvino prijavo) obveščeni sodni organ ali službe policije ali žandarmerije, boste pozvani na zaslišanje, na katerem boste morali opredeliti svojo škodo in okoliščine storitve dejanja. Pri tem boste seznanjeni s svojimi pravicami.

Če boste službe policije ali žandarmerije ali sodni organ obvestili sami, boste ob naznanitvi dejanja prav tako zaslišani in seznanjeni s svojimi pravicami.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Francoski državljani lahko kaznivo dejanje prijavijo pri katerem koli policijskem komisariatu ali kateri koli enoti žandarmerije na nacionalnem ozemlju. Prijava bo obravnavana v Franciji, če se francoski organi izjavijo za pristojne, ali pa bo posredovana pristojnim organom države, na ozemlju katere se je dejanje zgodilo.

Tuji državljani, ki so žrtve kaznivega dejanja, storjenega na francoskem ozemlju, lahko prijavo vložijo pri katerem koli policijskem komisariatu ali kateri koli enoti žandarmerije v Franciji. Tuji žrtvi lahko med zaslišanjem ali pri vložitvi prijave pomaga tolmač. O nadaljnjih ukrepih bo obveščena na kakršen koli način, njene pravice pa bodo zaščitene enako kot pravice francoskih državljanov, saj z zakonom niso predvidene različne informacije za žrtve in pravice žrtev glede na njihovo državljanstvo.

Žrtev lahko pridobi pravno pomoč, če je državljan države članice Evropske unije ali države, ki je s Francijo podpisala mednarodni sporazum.

Nazadnje, če žrtev vloži prijavo ali priča zoper drugo osebo zaradi zvodništva ali trgovine z ljudmi, ima pravico pridobiti začasno dovoljenje za bivanje na francoskem ozemlju in s tem pravico do opravljanja poklicne dejavnosti, če njena navzočnost ne ogroža javnega reda.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ob prijavi kaznivega dejanja boste morali navesti svoje kontaktne podatke, da bodo lahko organi med preiskavo stopili v stik z vami. Prav tako boste seznanjeni s svojimi pravicami in načini njihovega uveljavljanja.

Obveščanje žrtve o poteku preiskave

O tem, kako napreduje preiskava, ki vas zadeva, se lahko pozanimate pri službah policije ali žandarmerije, državnem tožilcu ali preiskovalnem sodniku (če mu je zadeva predložena).

Pri kaznivih dejanjih in nekaterih prekrških vas preiskovalni sodnik, če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, vsakih šest mesecev obvesti o napredovanju postopka.

Obveščanje žrtve o nadaljnjih ukrepih v zvezi s preiskavo

Ko je preiskava končana, ste obveščeni o sprejeti odločitvi: opustitev preiskave, druge možnosti namesto pregona, vabilo zadevne osebe pred sodišče. Če je potrebno sojenje, ste obveščeni o kaznivih dejanjih, ki se očitajo osumljencu, datumu in kraju obravnave.

Obveščanje žrtve, kadar je zadeva predložena preiskovalnemu sodniku

Če je uvedena sodna preiskava, državni tožilec za preiskavo pooblasti preiskovalnega sodnika. Ta vas mora obvestiti o začetku tega postopka, vaši pravici, da uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, in načinih izvajanja te pravice. Če ste mladoletna oseba, se o tem obvestijo vaši zakoniti zastopniki.

Preiskovalni sodnik vas v obvestilu žrtvi seznani tudi z vašo pravico, da vam lahko, če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, pomaga odvetnik, ki ga lahko izberete sami ali pa vam ga bo na vašo zahtevo dodelil predsednik odvetniške zbornice, pri čemer pojasni, da boste morali stroške kriti sami, razen če ste upravičeni do pravne pomoči (glej pogoje) ali imate zavarovanje stroškov postopka.

Obveščanje žrtve v zvezi z osumljencem

Ne boste nujno obveščeni o tem, ali je bil za domnevnega storilca odrejen pripor, niti o tem, ali je bil odpuščen iz zapora.

Vendar pa boste vedno obveščeni o tem, da je bil za domnevnega storilca uveden sodni nadzor, če je bila zaradi vaše varnosti odrejena prepoved približevanja.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Če ne govorite ali ne razumete dobro francoskega jezika, službe policije ali žandarmerije, na katere se obrnete, zahtevajo tolmača. Tolmač bo navzoč med vašimi zaslišanji, pa tudi med pogovori, ki jih boste morda imeli z odvetnikom, in med sojenjem.

Med preiskavo lahko pri sodišču, ki je pristojno za zadevo, zaprosite za prevod bistvenih listin v spisu. Ti prevodi bodo brezplačni, če se nanašajo na pomembne listine, vendar pa jih bo treba plačati, če se nanašajo na druge dokumente.

Nekateri dokumenti o pravicah žrtev so že prevedeni v najpogostejše jezike in vam jih izročijo policisti ali žandarji.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Če je zaradi vaše invalidnosti omejeno vaše komuniciranje, vam bo pomagal tolmač, ki ga bodo povabili preiskovalci ali sodniki. Tolmač vas bo spremljal med zaslišanji, pogovori z odvetnikom ali med sojenjem.

Če ne znate ali ne morete brati, vam bodo listine prebrane.

Če ste mladoletna oseba, je vaše zaslišanje prilagojeno vaši starosti in zrelosti, opravijo pa ga posebej usposobljeni preiskovalci, ki jim včasih pomaga psiholog. Če je potrebnih več zaslišanj, jih, če je to mogoče, opravi isti preiskovalec.

Na nekaterih komisariatih ali postajah žandarmerije so na voljo posebne sobe, da bi se vzpostavilo okolje, prilagojeno otroku, in da bi bilo zaslišanje manj uradno.

Vedno lahko zahtevate, da vas med zaslišanji spremlja odrasla oseba, ki jo izberete sami.

Nazadnje, če se preiskava nanaša na huda dejanja, zlasti vsa kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, se vaša zaslišanja slikovno ali vsaj zvočno snemajo.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Podporo žrtvam zagotavljajo združenja za podporo žrtvam. Njihova naloga je, da vse žrtve kaznivih dejanj, naj bodo vključene v kazenski postopek ali ne, usmerjajo in jim zagotovijo socialno-pravno pomoč ali psihološko podporo.

Poleg tega ta združenja obveščajo urade za podporo žrtvam, ki so prisotni na vsakem okrožnem sodišču (tribunal de grande instance) za zagotavljanje pomoči in podpore žrtvam, ki jih zadeva postopek v teku.

Prav tako lahko specializirana združenja zagotovijo prilagojeno podporo žrtvam posebnih kaznivih dejanj (na primer nasilja v partnerskih odnosih).

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Na kakršen koli način boste obveščeni o svoji pravici do pomoči, ki jo zagotavlja služba javne ustanove ali združenje za podporo žrtvam, in prejeli njihove kontaktne podatke. V zakonodaji ni predvideno, da službe policije ali žandarmerije neposredno stopijo v stik z združenji za podporo žrtvam, vendar če so v teh službah prisotni socialni delavci (socialni pomočniki ali psihologi), najsi so se ti zahtevali ali pa opravljajo dežurstvo, vam lahko pomagajo pri vaših ukrepih.

Vsaka departmajska direkcija za javno varnost je uvedla departmajskega korespondenta za „podporo žrtvam“. Njegove naloge so vzdrževanje odnosov z združenji, organizacija izboljšanja sprejema, centralizacija informacij, koristnih za žrtve, in zagotovitev spremljanja kazenskih postopkov za zagotovitev informacij o poteku preiskav.

Vsaka departmajska skupina žandarmerije ima uradnika, ki zastopa nacionalno žandarmerijo v posebnem odboru za podporo žrtvam, ustanovljenem v okviru departmajskega sveta za preprečevanje kriminalitete.

Ob vsaki vložitvi prijave zoper osebo X zaradi hudih dejanj policist prijavitelju samodejno izroči obrazec za podporo žrtvam, s čimer ga seznani z delovanjem nacionalnega inštituta za podporo žrtvam in mediacijo (Institut national d'aide aux victimes et de médiation (INAVEM)) in mu zagotovi kontaktne podatke združenj za podporo žrtvam ali socialnih služb.

Državni tožilec se lahko nato neposredno obrne na združenje za podporo žrtvam, da se žrtvi kaznivega dejanja zagotovi podpora.

V primeru nesreče s številnimi žrtvami (skupinska nesreča ali teroristično dejanje) imajo lahko združenja za podporo žrtvam dostop do seznama žrtev in neposredno stopijo v stik z njimi.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Med preiskavo imate z dovoljenjem državnega tožilca pravico, da ne razkrijete svojega osebnega naslova in da navedete naslov postaje žandarmerije ali policijskega komisariata ali naslov tretje osebe, če se ta izrecno strinja s tem.

Nazadnje imate možnost, da zaprosite za sojenje za zaprtimi vrati, tj. brez navzočnosti javnosti, česar sodniki ne smejo zavrniti, če ste žrtev posilstva, mučenja ali barbarskih dejanj, povezanih s spolnimi napadi. V drugih primerih bo sojenje potekalo za zaprtimi vrati samo, če vi ali druga civilna stranka temu ne nasprotujete.

Vaša identiteta se ne sme nikoli pojaviti v medijih, razen če ste to dovolili.

Poleg tega so storitve, ki jih zagotovijo združenja za podporo žrtvam, in podatki, ki jih zberejo, popolnoma zaupni.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Da bi bili deležni pomoči združenja za podporo žrtvam, vam ni treba vložiti prijave.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Če ste bili žrtev nasilja v partnerskem odnosu, se lahko povzročitelju nasilja odredi, da zapusti družinski dom, prepreči, da prihaja na določene kraje, in odredi zdravljenje ali psihološka obravnava.

Če ste bili žrtev nasilja svojega (nekdanjega) zakonca ali (nekdanjega) zunajzakonskega partnerja in vam grozi resna nevarnost, vam lahko državni tožilec dodeli napravo za telezaščito (telefon za klicanje v primeru resne nevarnosti). Žrtev nasilja v partnerskem odnosu lahko sodniku za družinske zadeve tudi predlaga, naj izda sklep o zaščiti, s katerim so določene nekatere prepovedi za storilca, kadar obstajajo resni razlogi za domnevo, da sta zatrjevano nasilje in nevarnost, ki ji je žrtev izpostavljena, verjetna.

Sodišče lahko vas in vašo družino zaščiti tudi pred morebitnimi grožnjami ali pritiski domnevnega storilca, tako da sprejme ukrepe za prepoved vseh stikov, kot so pripor, sodni nadzor in druge sodne omejitve.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito žrtev zagotovi sodni organ, ki upošteva tveganja in potrebe žrtev ter sprejme nekatere sklepe, kot je prepoved navezovanja stikov z žrtvijo ali prihajanja na določene kraje, na primer na dom žrtve. Sklepi, s katerimi so določene te prepovedi, se pošljejo policijskim komisariatom in postajam žandarmerije, ki so nato odgovorni za zagotavljanje njihovega upoštevanja. Če obdolženec ali obsojenec te prepovedi krši, je lahko aretiran, pri čemer lahko njegovo ravnanje upravičuje namestitev v zapor ali pa pomeni novo kaznivo dejanje.

Če ima žrtev posebno napravo za zaščito (telefon za klicanje v primeru resne nevarnosti), se njena varnost zagotavlja s to napravo, ki omogoča enostavno vzpostavitev stika s klicno platformo, ki nato nemudoma obvesti najbližje službe policije ali žandarmerije, da se odpravijo k žrtvi, ki je v nevarnosti.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Uslužbenec ali uradnik sodne policije, ki vas zasliši, je odgovoren, da zbere prve informacije, ki omogočajo prilagojeno oceno vašega položaja in vaših potreb po zaščiti. Te informacije pošlje sodnemu organu, pristojnemu za postopek, ki, če se mu zdi to ustrezno, odloči, da združenje za podporo žrtvam opravi poglobljeno oceno. Cilj te prilagojene ocene je predvsem določiti tveganja za ustrahovanje ali maščevanje storilca kaznivega dejanja.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Cilj zgoraj opisane ocene je tudi določiti tveganja sekundarne viktimizacije zaradi vašega sodelovanja v kazenskem postopku.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Za posebno ranljive žrtve sta na voljo ocena in pomoč združenja za podporo žrtvam.

Poleg tega so glede na potrebe žrtve predvideni različni zaščitni ukrepi, kot so:

  • omejitev števila zaslišanj in zdravniških pregledov na toliko, kolikor je nujno potrebno za preiskavo;
  • možnost, da oseba v primeru spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola zaprosi, da jo zasliši oseba istega spola;
  • zaslišanje opravijo usposobljeni preiskovalci v prilagojenih prostorih in, kolikor je mogoče, isti preiskovalci za vsako zaslišanje.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Mladoletna žrtev ima ne samo enake pravice kot polnoletne osebe, ampak tudi posebne pravice, povezane z njeno mladoletnostjo. Če se izkaže, da starši (ali zakoniti zastopniki) niso sposobni zaščititi interesov mladoletnega otroka, sodni organ imenuje ad hoc skrbnika (otrokova bližnja oseba ali usposobljena oseba), ki zastopa mladoletno osebo in uveljavlja njene pravice.

Za zaščito interesov mladoletne žrtve se samodejno imenuje tudi odvetnik, ki mora biti navzoč na vsakem njenem zaslišanju.

V zvezi z nekaterimi kaznivimi dejanji, zlasti zoper spolno nedotakljivost, se lahko v fazi preiskave pridobi medicinsko-psihološko izvedensko mnenje o mladoletni žrtvi, namen katerega je oceniti naravo in obseg utrpele škode ter ugotoviti, ali je zaradi nje potrebno zdravljenje ali ustrezna oskrba. Zaslišanja mladoletne osebe, žrtve nekaterih kaznivih dejanj, zlasti zoper spolno nedotakljivost, se obvezno snemajo, da se preprečijo večkratna ponovna zaslišanja mladoletne osebe.

Nazadnje, mladoletno žrtev lahko na vsakem zaslišanju, ne glede na vrsto utrpelih dejanj, spremlja oseba, ki jo izbere sama (bližnja oseba, družinski član, zakoniti zastopnik, zdravnik, psiholog).

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Oseba, ki ni neposredno žrtev kaznivega dejanja, se lahko vseeno šteje za posredno žrtev in je deležna nekaterih pravic.

Posredna žrtev, ki meni, da je utrpela škodo, pa čeprav samo nepremoženjsko, lahko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek med preiskavo, pri preiskovalnem sodniku ali med obravnavo, če se storilcu sodi na sodišču.

Vendar pa za razliko od neposredne žrtve kaznivega dejanja posredna žrtev ne bo nujno pozvana na obravnavo niti obveščena o obravnavi, če ni predhodno opozorila nase.

Nazadnje, žrtev bo morala pojasniti naravo svoje škode, da bi sodnik odločil, ali je njeno uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka dopustno, tj. ali ga je mogoče šteti za legitimno.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Oseba, ki ni neposredno žrtev kaznivega dejanja, se lahko vseeno šteje za posredno žrtev in je deležna nekaterih pravic.

Posredna žrtev, ki meni, da je utrpela škodo, pa čeprav samo nepremoženjsko, lahko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek med preiskavo, pri preiskovalnem sodniku ali med obravnavo, če se storilcu sodi na sodišču.

Vendar pa za razliko od neposredne žrtve kaznivega dejanja posredna žrtev ne bo nujno pozvana na obravnavo niti obveščena o obravnavi, če ni predhodno opozorila nase.

Nazadnje, žrtev bo morala pojasniti naravo svoje škode, da bi sodnik odločil, ali je njeno uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka dopustno, tj. ali ga je mogoče šteti za legitimno.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji za dostop do mediacije? Ali bom v času mediacije na varnem?

Mediacija je sodni ukrep, ki se lahko izvede, če se lahko z njo zagotovi povračilo za škodo, povzročeno žrtvi, odpravijo motnje, ki so posledica kaznivega dejanja, ali prispeva k reintegraciji storilca kaznivega dejanja.

Ta ukrep lahko določi državni tožilec s soglasjem žrtve ali na njeno zahtevo.

Če je nasilje povzročil zakonec ali nekdanji zakonec žrtve, njen partner, s katerim je sklenila civilnopravno pogodbo o solidarnosti, ali nekdanji partner, njen zunajzakonski partner ali nekdanji zunajzakonski partner, se mediacija opravi le, če žrtev to izrecno zahteva. V takem primeru se povzročitelj nasilja tudi pozove k spoštovanju zakona.

Če po izvedbi mediacije med storilcem dejanja in žrtvijo zakonec ali nekdanji zakonec žrtve, njen partner, s katerim je sklenila civilnopravno pogodbo o solidarnosti, ali nekdanji partner, njen zunajzakonski partner ali nekdanji zunajzakonski partner povzroči novo nasilje, se nova mediacija ne sme opraviti.

Mediacija, ki se lahko zaupa uradniku sodne policije, pooblaščencu tožilca ali mediatorju, vključuje vzpostavitev povezave med žrtvijo in storilcem dejanj, hkrati pa se zagotavlja varnost žrtve, ki izrazi svoje soglasje z načelom in pravili izvajanja. Žrtev ne sme biti soočena s storilcem proti svoji volji, niti v nobenem primeru ostati sama z njim.

Poleg tega se ta ukrep ne izvede, če se izkaže, da vzpostavitev povezave med storilcem in žrtvijo pomeni nevarnost za žrtev.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Vsa francoska zakonodaja je dostopna na spletišču. Pravice žrtev so navedene v zakoniku o kazenskem postopku, zlasti v členih od 10-2 do 10-5 in od D1-2 do D1-12.

Zadnja posodobitev: 07/09/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču