Ovadba se lahko poda pri pristojnem državnem tožilstvu pisno, ustno ali z drugim sredstvom.
Če ovadbo podate ustno, boste opozorjeni na posledice krive ovadbe. O ustni ovadbi se sestavi zapisnik, medtem ko se ovadba, sporočena po telefonu ali drugem telekomunikacijskem sredstvu, kjer je to mogoče, elektronsko zapiše in napravi se uradni zaznamek.
Žrtve, ki podajo ovadbo, prejmejo pisno potrdilo, ki vsebuje osnovne podatke o kaznivem dejanju, ki je predmet ovadbe. Žrtve, ki ne govorijo ali razumejo jezika, ki ga uporabljajo organi, lahko ovadbo podajo v svojem jeziku, in zagotovi se jim tolmač ali druga oseba, ki govori in razume jezik pristojnega organa in jezik žrtve. Žrtve, ki ne govorijo ali razumejo jezika, ki ga uporabljajo organi, lahko zahtevajo brezplačen prevod potrdila v svoj jezik.
Če je ovadba podana sodišču, policiji ali nepristojnemu državnemu tožilstvu, jo ta sprejme in takoj pošlje pristojnemu državnemu tožilstvu.
Državni tožilec kazensko ovadbo nemudoma vpiše v register kazenskih ovadb, razen če je z zakonom določeno drugače.
Če državni tožilec prejme samo novice o storjenem kaznivem dejanju ali ovadbo žrtve, sestavi uradni zaznamek, ga vpiše v register raznih kaznivih dejanj in nadaljuje v skladu z zakonom.
Če ovadba ne vsebuje nobenih podrobnosti o kaznivem dejanju, kar pomeni, da državni tožilec ne more opredeliti, na katero kaznivo dejanje se nanaša, jo vpiše v register raznih kaznivih dejanj in osebo, ki je podala ovadbo, pozove, naj v 15 dneh predloži dodatne informacije.
Če se oseba, ki je podala ovadbo, ne odzove na poziv k predložitvi dodatnih informacij, državni tožilec sestavi uradni zaznamek o tem. Po izteku roka za predložitev dodatnih informacij mora državni tožilec v osmih dneh o tem obvestiti višjega državnega tožilca. Višji državni tožilec lahko odredi, da se kazenska ovadba vpiše v register kazenskih ovadb.
Žrtev ali oškodovanec lahko dva meseca po vložitvi kazenske ovadbe ali prijavi kaznivega dejanja državnemu tožilcu pošlje zahtevo za informacije o ukrepanju v zvezi z ovadbo/prijavo. Državni tožilec mora odgovoriti v razumnem roku, vendar najpozneje 30 dni od datuma prejema pisne zahteve, razen če bi lahko ta odgovor škodil postopku. Če se državni tožilec odloči, da teh informacij ne bo zagotovil, mora o tem ustrezno obvestiti žrtev/oškodovanca.
Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima pravico biti obveščena o izidu postopka.
Žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in trgovine z ljudmi imajo poleg zgoraj navedenih pravic pred zaslišanjem pravico do brezplačnega posvetovanja s pravnim svetovalcem in do dodelitve pooblaščenca. Stroške svetovalca/pooblaščenca krije država.
Žrtve, ki so otroci, imajo vse zgoraj navedene pravice in pravico do pooblaščenca, katerega stroške krije država.
Žrtve kaznivih dejanj imajo pravico do primarne in sekundarne pravne pomoči. Ta pomoč je brezplačno na voljo žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, ki zahtevajo odškodnino za škodo, ki so jo utrpele kot žrtve kaznivih dejanj.
V zakonu o brezplačni pravni pomoči sta predvideni primarna in sekundarna pravna pomoč.
Primarna pravna pomoč vključuje splošne pravne informacije, pravno svetovanje, sestavljanje vlog, ki se vložijo pri javnih organih, Evropskem sodišču za človekove pravice in mednarodnih organizacijah, v skladu z mednarodnimi pogodbami in notranjimi pravili o delovanju teh organov, zastopanje v postopkih pred javnimi organi ter pravno pomoč pri izvensodnem poravnavanju sporov.
Primarna pravna pomoč se lahko zagotovi v kateri koli pravni zadevi:
Vložniki, ki bi želeli pridobiti primarno pravno pomoč, se morajo obrniti neposredno na ponudnika primarne pravne pomoči.
Sekundarna pravna pomoč vključuje pravno svetovanje, sestavljanje vlog v postopku zoper delodajalca za zaščito pravic delavcev, sestavljanje vlog v sodnih postopkih, zastopanje v sodnih postopkih, pravno pomoč pri sporazumnem reševanju sporov ter oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in sodnih taks.
Sekundarna pravna pomoč se lahko odobri:
Sekundarna pravna pomoč se odobri brez predhodne ocene ekonomskega položaja vložnika, če je vložnik:
Vložnik, ki zahteva sekundarno pravno pomoč, mora prošnjo vložiti na predpisanem obrazcu pri pristojnem uradu.
Obdolžencu, spoznanemu za krivega, sodišče odredi, da mora kriti stroške pravdnega postopka, razen če je upravičen do celotne ali delne oprostitve plačila.
Če se kazenski postopek ustavi ali če sodišče oprosti obdolženca ali zavrne obtožbo, je treba v sodni odločbi določiti, da mora stroške kazenskega postopka v skladu s členom 145(2)(1) do (5) tega zakona, neizogibne stroške obdolženca ter neizogibne stroške in nagrade zagovornika kriti država, razen če ni z zakonom določeno drugače.
Žrtve, katerih kazenske ovadbe so bile zavrnjene, lahko same prevzamejo pregon.
Če državni tožilec spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali če spozna, da ni podlage za pregon katerega od ovadenih udeležencev, mora to v osmih dneh sporočiti žrtvi in jo poučiti, da lahko sama začne pregon. Tako mora ravnati tudi sodišče, če je izdalo sklep o ustavitvi postopka, ker je državni tožilec odstopil od pregona v drugih zadevah.
V skladu s tem zakonom ima oškodovanec v kazenskem postopku pravico:
Žrtve kaznivega dejanja so fizične osebe, ki so utrpele telesne ali duševne posledice ali premoženjsko škodo ali katerih temeljne pravice in svoboščine so bile resno kršene neposredno zaradi kaznivega dejanja. Za žrtev kaznivega dejanja se lahko štejejo tudi zakonec, zunajzakonski partner, življenjski partner, neuradni življenjski partner in potomci osebe, katere smrt je mogoče neposredno pripisati kaznivemu dejanju, ali če teh oseb ni, predniki ali bratje in sestre osebe, katere smrt je mogoče neposredno pripisati kaznivemu dejanju. Za žrtev navedenega kaznivega dejanja se šteje tudi vsaka oseba, ki jo je pokojni po zakonu vzdrževal.
Oškodovanec je žrtev kaznivega dejanja ali pravna oseba, ki je utrpela škodo zaradi kaznivega dejanja in sodeluje v kazenskem postopku v vlogi oškodovanca.
Vloga stranke ali udeleženca v postopku ni odvisna od želje zadevne osebe, ampak od vloge, ki jo je ta oseba imela v kazenski zadevi. Vsaka oseba lahko sodeluje v kateri koli od navedenih vlog, odvisno od okoliščin, določenih z zakonom; možnosti, ki jih ima, pa se nanašajo na pravice, ki jih želi uveljavljati kot oškodovanec ali žrtev kaznivega dejanja.
Žrtev kaznivega dejanja ima pravico:
Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima pravico:
Otrok, ki je žrtev, ima poleg pravic žrtev na podlagi tega zakona naslednje pravice:
Žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in trgovine z ljudmi imajo poleg pravic žrtev iz člena 43 tega zakona naslednje pravice:
Žrtve kaznivega dejanja, ki so zasebni tožniki ali oškodovanci, lahko med preiskavo opozorijo na vsa dejstva in predlagajo dokaze, ki so pomembni za ugotovitev kaznivega dejanja, opredelitev storilca ali storilcev kaznivega dejanja in določitev njihovih premoženjskopravnih zahtevkov.
Državno tožilstvo in sodišče morata pred kazenskim postopkom in v vsaki fazi postopka proučiti, ali obstaja možnost, da obdolženec oškodovancu povrne škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem. Prav tako morata oškodovanca obvestiti o nekaterih pravicah, določenih z zakonom (npr. pravici oškodovanca do uporabe maternega jezika, pravici do vložitve predloga za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka itd.).
Osebe, ki bi lahko imele informacije o kaznivem dejanju, storilcu ali drugih pomembnih okoliščinah, so lahko povabljene kot priče.
Oškodovanec, oškodovanec kot tožnik in zasebni tožnik se lahko zaslišijo kot priče.
Zasebni tožnik ima enake pravice kot državni tožilec, razen pravic, ki pripadajo zgolj državnemu organu.
Oškodovanec ima v skladu s tem zakonom pravico:
Žrtev, ki začne kazenski pregon, ima enake pravice kot državni tožilec, razen pravic, ki pripadajo zgolj državnemu organu.
Zasebni tožnik ima enake pravice kot državni tožilec, razen pravic, ki pripadajo zgolj državnemu organu. Za zasebnega tožnika veljajo enake postopkovne določbe, kot se uporabljajo za oškodovance in tožnike.
Na obravnavi glavni sodnik vse stranke pozove, naj predstavijo dokaze, ki jih nameravajo izvesti na glavni obravnavi. Vsaka stranka je pozvana, naj izrazi stališča glede predlogov nasprotne stranke.
Žrtve kaznivega dejanja, ki so zasebni tožniki ali oškodovanci, lahko med preiskavo opozorijo na vsa dejstva in predlagajo dokaze, ki so pomembni za ugotovitev kaznivega dejanja, opredelitev storilca ali storilcev kaznivega dejanja in določitev njihovih premoženjskopravnih zahtevkov.
Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima pravico:
Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima dostop do spisa v zadevi.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.