Izvirna jezikovna različica te strani hrvaščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Pravice žrtev – po državah

Hrvaška

Vsebino zagotavlja
Hrvaška

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Kaznivo dejanje lahko prijavite tako, da pri pristojnem državnem tožilstvu vložite kazensko ovadbo v pisni, ustni ali drugi obliki.

Osebe, ki kazensko ovadbo vložijo ustno, prejmejo opozorilo o posledicah vložitve lažne kazenske ovadbe. Ustne kazenske ovadbe se posnamejo. Kazenske ovadbe, vložene po telefonu ali drugem telekomunikacijskem sredstvu, se posnamejo, če je to mogoče, in pripravi se uradno obvestilo.

Žrtve ob vložitvi kazenske ovadbe prejmejo pisno potrdilo o prejemu kazenske ovadbe, ki vsebuje osnovne podatke o kaznivem dejanju. Žrtve, ki ne govorijo ali razumejo jezika, ki ga uporablja pristojni organ, lahko kaznivo dejanje prijavijo v svojem jeziku, in zagotovi se jim tolmač ali druga oseba, ki govori in razume uradni jezik in jezik žrtve. Žrtve, ki ne govorijo ali razumejo jezika, ki ga uporablja pristojni organ, lahko zahtevajo prevod potrdila v njihov jezik na stroške organa.

Vse kazenske ovadbe, ki jih prejmejo sodišča, policija ali državna tožilstva, ki so zunaj območja pristojnosti, so nemudoma posredovane pristojnemu državnemu tožilstvu.

Državni tožilec kazensko ovadbo po njenem prejetju ustrezno vnese v register kazenskih ovadb, razen v primerih, izvzetih po zakonu.

Če državni tožilec prejme samo novice o kaznivem dejanju ali prijavo žrtve, pripravi uradno obvestilo, ga vnese v register raznih kaznivih dejanj in nadaljuje v skladu z zakonom.

Če kazenska ovadba ne vsebuje nobenih podrobnosti o kaznivem dejanju, tj. če državni tožilec ne more opredeliti prijavljenega kaznivega dejanja, ga vnese v register raznih kaznivih dejanj in osebo, ki je vložila kazensko ovadbo, pozove, naj v 15 dneh zagotovi dodatne informacije.

Če se oseba, ki je vložila kazensko ovadbo, ne odzove na poziv k predložitvi dodatnih informacij, državni tožilec pripravi uradno obvestilo o tem. Po izteku roka za predložitev dodatnih informacij mora državni tožilec v osmih dneh o tem obvestiti višjega državnega tožilca. Višji državni tožilec lahko odredi, da se kazenska ovadba vnese v register kazenskih ovadb.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Dva meseca po vložitvi kazenske ovadbe ali prijavi kaznivega dejanja lahko žrtev ali oškodovanec pošlje državnemu tožilstvu zahtevek za informacije o ukrepanju v zvezi z ovadbo/prijavo. Državni tožilec mora odgovoriti v razumnem obdobju, vendar najpozneje 30 dni od datuma prejema pisnega zahtevka, razen če bi lahko ta odgovor škodil postopku. Če se državni tožilec odloči, da teh informacij ne bo zagotovil, mora o tem obvestiti žrtev/oškodovanca.

Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima pravico biti obveščena o izidu postopka.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Poleg zgoraj navedenih pravic imajo žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in trgovine z ljudmi pravico do brezplačnega posvetovanja s pravnim svetovalcem in se jim pred zaslišanjem lahko dodeli zastopnik. Stroške svetovalca/zastopnika krije država.

Žrtve, ki so otroci, imajo vse navedene pravice in pravico do pooblaščenega zastopnika, pri čemer stroške zanj krije država.

Žrtve kaznivih dejanj imajo pravico do primarne in sekundarne pravne pomoči. Ta pomoč je žrtvam nasilnih kaznivih dejanj med postopkom na voljo brezplačno, da bi lahko prejele nadomestilo za poškodbe/škodo, ki so jo utrpele kot žrtve kaznivega dejanja.

V zakonu o brezplačni pravni pomoči sta predvideni primarna in sekundarna pravna pomoč.

Primarna pravna pomoč vključuje splošne pravne informacije, pravno svetovanje, predložitev javnim organom, Evropskemu sodišču za človekove pravice in mednarodnim organizacijam v skladu z mednarodnimi pogodbami in notranjim poslovnikom, zastopanje v postopku pred javnimi organi ter pravno pomoč pri izvensodnem reševanju sporov.

Primarna pravna pomoč se lahko zagotovi pri vsaki pravni zadevi:

  • če tožeča stranka ne zna ali ni sposobna uveljavljati svojih pravic;
  • če tožeča stranka ni prejela pravne pomoči v skladu s posebnimi predpisi;
  • če vložena pritožba ni očitno neutemeljena;
  • če bi plačilo pravne pomoči zaradi ekonomskega položaja tožeče stranke ogrozilo njeno preživetje ali preživetje članov njenega gospodinjstva.

Tožeče stranke, ki bi rade pridobile primarno pravno pomoč, se morajo obrniti neposredno na ponudnika primarne pravne pomoči.

Sekundarna pravna pomoč vključuje pravno svetovanje, predložitve v postopku zoper delodajalca za zaščito pravic delavcev, predložitve v sodnem postopku, zastopanje v sodnem postopku, pravno pomoč pri sporazumnem reševanju sporov ter oprostitev plačila pravnih in sodnih stroškov.

Sekundarna pravna pomoč se lahko dodeli:

  1. če je postopek zapleten;
  2. če se tožeča stranka ne more sama zastopati;
  3. če bi plačilo pravne pomoči zaradi ekonomskega položaja tožeče stranke ogrozilo njeno preživetje ali preživetje članov njenega gospodinjstva;
  4. če pravdni postopek ne traja predolgo;
  5. če tožba tožeče stranke v zadnjih šestih mesecih ni bila zavrnjena zaradi namerne predložitve netočnih informacij in
  6. če tožeča stranka ni prejela pravne pomoči v skladu s posebnimi predpisi.

Sekundarna pravna pomoč se odobri brez predhodne ocene ekonomskega položaja tožeče stranke, če je tožeča stranka:

  1. otrok, ki sodeluje v preživninskem postopku;
  2. žrtev nasilnega kaznivega dejanja, ki zahteva nadomestilo za poškodbe/škodo, ki jo je utrpela zaradi kaznivega dejanja;
  3. upravičenec do preživnin v skladu s posebnimi predpisi o pravicah na področju socialne varnosti ali
  4. upravičenec do dodatka za življenjske stroške v skladu z zakonom o pravicah hrvaških veteranov iz vojne za neodvisnost in njihovih družinskih članov ter zakonom o zaščiti vojaških in civilnih vojnih veteranov.

Tožeča stranka, ki zahteva sekundarno pravno pomoč, mora tožbo vložiti pri pristojnem organu, pri čemer uporabi ustrezni obrazec.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Toženim strankam, spoznanim za krive, sodišče odredi, da morajo kriti stroške pravdnega postopka, razen če so upravičene do celotne ali delne oprostitve plačila.

Če so kazenski postopki prekinjeni ali če sodišče oprosti toženo stranko ali umakne obtožbe, je treba v sodni odločbi določiti, da mora stroške kazenskega postopka v skladu s členom 145(2)(1–5) tega akta, neizogibne stroške, ki jih ima tožena stranka, ter neizogibne stroške, ki jih ima branilec, in nadomestilo, dolgovano branilcu, kriti država, razen če zakon ne določa drugače.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Žrtve, katerih kazenske ovadbe so bile zavrnjene, lahko same nadaljujejo kazenski pregon.

Če državni tožilec ugotovi, da kazenski pregon kaznivega dejanja, ki se lahko kazensko preganja po uradni dolžnosti, ali prijavljene osebe ni utemeljen, mora o tem v osmih dneh obvestiti žrtev in jo poučiti, da lahko kazenski pregon nadaljuje sama. Enako mora storiti sodišče, ki je ustavilo postopek, ker je državni tožilec ustavil kazenski pregon v drugih zadevah.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

V skladu s tem aktom ima oškodovanec v kazenskem postopku pravico:

  • uporabljati materni jezik, vključno z znakovnim jezikom, in zahtevati tolmača, če ne govori ali razume hrvaškega jezika, ali tolmača znakovnega jezika, če je gluh ali gluhoslep;
  • vložiti predlog za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka in predlog za začasno zavarovanje zahtevka;
  • do pravnega zastopanja;
  • opozarjati na dejstva in predlagati dokaze;
  • udeležiti se dokaznega naroka;
  • udeležiti se postopka, sodelovati v dokaznem postopku in dati zaključno izjavo;
  • zahtevati dostop do spisa zadeve v skladu s členom 184(2) tega akta;
  • zaprositi, da ga državni tožilec obvesti o ukrepih, sprejetih na podlagi njegove kazenske ovadbe, in vložiti pritožbo pri višjem državnem tožilcu;
  • vložiti pritožbo;
  • zahtevati vrnitev v prejšnje stanje;
  • prejeti obvestilo o izidu kazenskega postopka.

Kakšna je moja uradna vloga v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem žrtev, priča, oškodovanec ali zasebni tožnik?

Žrtve kaznivega dejanja so fizične osebe, ki so utrpele telesno nasilje ali duševne bolečine ali materialno škodo ali katerih temeljne pravice in svoboščine so bile resno kršene, kar je bila neposredna posledica kaznivega dejanja. Za žrtev zadevnega kaznivega dejanja se šteje tudi zakonec, partner, življenjski partner, zunajzakonski življenjski partner, potomec ali, če potomca ni, prednik ali brat ali sestra osebe, katere smrt je mogoče neposredno pripisati kaznivemu dejanju, in vsaka oseba, ki jo je pokojnik zakonito preživljal.

Oškodovanec je žrtev kaznivega dejanja ali pravna oseba, ki je utrpela škodo zaradi kaznivega dejanja in sodeluje v kazenskem postopku v vlogi oškodovanca.

Vloga stranke ali udeleženca v postopku ni odvisna od želje zadevne osebe, ampak od vloge, ki jo je ta oseba imela v določeni kazenski zadevi. Vsak lahko sodeluje v kateri koli od navedenih vlog, odvisno od okoliščin, določenih v predpisih; možnosti osebe se nanašajo na pravice, ki jih želi uveljavljati kot oškodovanec ali žrtev kaznivega dejanja.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Žrtev kaznivega dejanja ima pravico do:

  • storitev služb za podporo žrtvam kaznivega dejanja;
  • učinkovite psihološke in druge strokovne pomoči ter podpore organov, organizacij in institucij, ki zagotavljajo podporo žrtvam kaznivih dejanj, v skladu z zakonom;
  • zaščite pred ustrahovanjem in maščevanjem;
  • zaščite svojega dostojanstva med pričanjem kot žrtev;
  • zaslišanja takoj po vložitvi kazenske ovadbe in do tega, da v nadaljevanju ni zaslišana več, kot je nujno potrebno za namen kazenskega postopka;
  • spremstva osebe, ki ji zaupa, pri vseh ukrepih, ki se jih udeleži;
  • soglašanja s čim manjšim številom medicinskih posegov in le, če so ti nujno potrebni za namen kazenskega postopka;
  • vložitve predloga za kazenski pregon ali vložitve zasebne tožbe v skladu s kazenskim zakonikom, sodelovanja v kazenskem postopku kot oškodovanec, prejemanja obvestil o zavrnitvi kazenske ovadbe (člen 206(3) akta) in o odločitvi državnega tožilca, da ne bo ukrepal, ter individualnega kazenskega pregona brez državnega tožilca;
  • prejemanja obvestil državnega tožilca o ukrepih, sprejetih na podlagi njene ovadbe (člen 206a akta), in do vložitve pritožbe pri višjem državnem tožilcu (člen 206b akta);
  • tega, da zahteva in nemudoma prejme informacije o odpustitvi storilca iz pridržanja ali pripora, pobegu storilca ali izpustitvi iz zapora in ukrepih, sprejetih za zagotovitev zaščite žrtve;
  • tega, da zahteva in prejme informacije o vsaki končni odločbi, s katero se konča kazenski postopek;
  • drugih pravic, določenih z zakonom.

Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima pravico:

  • uporabljati materni jezik, vključno z znakovnim jezikom, in zahtevati tolmača, če ne govori ali razume hrvaškega jezika, ali tolmača znakovnega jezika, če je gluh ali gluhoslep;
  • vložiti predlog za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka in predlog za začasno zavarovanje zahtevka;
  • do pravnega zastopanja;
  • opozarjati na dejstva in predlagati dokaze;
  • udeležiti se dokaznega naroka;
  • udeležiti se postopka, sodelovati v dokaznem postopku in dati zaključno izjavo;
  • zahtevati dostop do spisa zadeve v skladu z zakonikom;
  • zaprositi, da ga državni tožilec obvesti o ukrepih, sprejetih na podlagi njegove kazenske ovadbe, in vložiti pritožbo pri višjem državnem tožilcu;
  • vložiti pritožbo;
  • zahtevati vrnitev v prejšnje stanje;
  • prejeti obvestilo o izidu kazenskega postopka.

Poleg zgoraj navedenih pravic imajo žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in trgovine z ljudmi dodatne pravice, kot so navedene v točki 12.

Če je žrtev kaznivega dejanja otrok, ima poleg navedenih pravic žrtve dodatne pravice, kot so navedene v točki 13.

Žrtve kaznivega dejanja, ki so zasebni tožniki ali oškodovanci, lahko med preiskavo opozorijo na vsa dejstva in predlagajo dokaze, pomembne za ugotovitev kaznivega dejanja, opredelitev storilca ali storilcev kaznivega dejanja in določitev njihovih premoženjskopravnih zahtevkov.

Pred kazenskim postopkom in v kateri koli fazi kazenskega postopka morata državno tožilstvo in sodišče proučiti možnost, da tožena stranka oškodovancu zagotovi nadomestilo za kakršno koli izgubo, ki jo je utrpel zaradi kaznivega dejanja. Prav tako morata oškodovanca obvestiti o nekaterih pravicah, določenih z zakonom (npr. pravici oškodovanca do uporabe maternega jezika, pravici do vložitve predloga za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka itd.).

Osebe, ki bi lahko imele informacije o kaznivem dejanju, storilcu ali drugih pomembnih okoliščinah, so lahko povabljene kot priče.

K pričanju so lahko pozvani: oškodovanec, oškodovanec kot tožnik in zasebni tožnik.

Zasebni tožnik ima enake pravice kot državni tožilec, razen pravic, ki jih ima le državni organ.

Ali lahko med sojenjem dam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Oškodovanec v kazenskem postopku ima pravice, navedene v točki 25.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Žrtve kaznivega dejanja, ki so zasebni tožniki ali oškodovanci, lahko med preiskavo opozorijo na vsa dejstva in predlagajo dokaze, pomembne za ugotovitev kaznivega dejanja, opredelitev storilca ali storilcev kaznivega dejanja in določitev njihovih premoženjskopravnih zahtevkov.

Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima pravico:

  • zaprositi, da jo državni tožilec obvesti o ukrepih, sprejetih na podlagi njene prijave, in vložiti pritožbo pri višjem državnem tožilcu;
  • biti obveščena o opustitvi kazenske ovadbe ali o odločitvi državnega tožilca, da ne bo ukrepal;
  • prejeti obvestilo o izidu kazenskega postopka.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima dostop do spisov zadeve.

Zadnja posodobitev: 09/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču