Izvirna jezikovna različica te strani hrvaščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Pravice žrtev – po državah

Hrvaška

Vsebino zagotavlja
Hrvaška

Katere informacije bom pridobil od organov po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo (tj. policija, državni tožilec)?

Zakonik o kazenskem postopku ne ureja vsebine informativnega lista, ki se žrtvi zagotovi po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo. Vsakdo ima pravico in možnost stopiti v stik z državnim tožilstvom, pri katerem se lahko prijavi kaznivo dejanje, predložijo izjava ali pripombe o zadevi, ki spada v pristojnost državnega tožilca. Oseba, ki se obrne na državno tožilstvo, prejme informacije o tem, kako prijaviti kaznivo dejanje, ter druge osnovne informacije o svojih pravicah in obveznostih.

Policisti morajo evidentirati prijavo kaznivega dejanja, ki se kazensko preganja po uradni dolžnosti.

Poleg tega ima vsak pravico do policijske zaščite, če je zagotovitev te zaščite utemeljena.

Oddelki za podporo žrtvam in pričam, ki jih je ustanovilo sedem županijskih sodišč, zagotavljajo čustveno podporo in informacije žrtvam, pričam in njihovim družinam o njihovih pravicah (vključno s tehničnimi in praktičnimi informacijami). Informacije in podpora se zagotavljajo ne glede na fazo postopka. Žrtev prejme informacije in podporo, tudi če kaznivega dejanja ne prijavi. Ti oddelki žrtve in priče tudi napotijo k specializiranim ustanovam in organizacijam civilne družbe, odvisno od njihovih potreb.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Določbe, ki urejajo pravice žrtev in civilnih strank, se uporabljajo enako, ne glede na državljanstvo, saj se hrvaška kazenska zakonodaja uporablja za vsakogar, ki stori kaznivo dejanje na hrvaških tleh. Stranke in sodelujoči v postopku imajo pravico uporabiti materni jezik.

Policija, državno tožilstvo in sodišča morajo v skladu z zakonikom o kazenskem postopku in zakonom o finančnem nadomestilu za žrtve kaznivih dejanj žrtvam kaznivih dejanj zagotoviti informacije o njihovih pravicah v okviru teh zakonov. To pomeni, da morajo državno tožilstvo in sodišča pred kazenskim postopkom in v kateri koli fazi postopka proučiti možnosti, da obdolženec zagotovi nadomestilo civilni stranki za kakršno koli morebitno izgubo/škodo, ki jo je utrpela zaradi kaznivega dejanja, ter civilno stranko obvestiti o njeni pravici, da uporabi materni jezik in vloži zahtevek v okviru prava lastninskih razmerij (pravica do nadomestila) v ustni obliki v jeziku, ki ga žrtev razume, ali v pisni obliki v hrvaškem ali angleškem jeziku. Državno tožilstvo in sodišča morajo žrtvi na njeno zahtevo zagotoviti tudi splošna navodila in informacije o tem, kako izpolniti zahtevek in katere podporne dokumente predložiti. Informativni listi z informacijami o pravici žrtve do nadomestila so na voljo v hrvaškem in angleškem jeziku, enako obrazec za nadomestilo. Te dokumente je mogoče v hrvaški in angleški različici prenesti s spletišča hrvaškega ministrstva za pravosodje.

Vsaka žrtev, ki prijavi kaznivo dejanje, prejme od policije informacije o svojih pravicah. Policist žrtev najprej obvesti ustno, potem pa ji v pisni obliki zagotovi informacije o njenih pravicah in vse razpoložljive informacije o službah, ki nudijo žrtvam zaščito in podporo. Slednje vključujejo brezplačno telefonsko številko za pomoč žrtvam.

Za osebe, ki ne govorijo hrvaškega jezika, ima policija na voljo informativni list v drugih jezikih.

Prostovoljci v nacionalnem klicnem centru za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov (116-006) zagotavljajo čustveno podporo, informacije o pravicah in praktične informacije. Žrtve napotijo tudi k drugim pristojnim službam in organizacijam, da bi jim zagotovili kakršne koli dodatne informacije ter druge oblike podpore in pomoči. Ta telefonska številka za pomoč je odprta vsak delovni dan od 8.00 do 20.00, osebje pa sprejema klice v hrvaškem in angleškem jeziku.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

a) Žrtev in civilna stranka imata pravico, da v dveh mesecih od vložitve tožbe ali prijave kaznivega dejanja od državnega tožilstva zahtevata informacije o ukrepih, sprejetih v odziv na tožbo/prijavo. Državno tožilstvo ju bo o sprejetih ukrepih obvestilo v razumnem času, vendar najpozneje v tridesetih dneh od datuma zahtevka, razen če zahtevek ne ogroža učinkovitosti postopka. Žrtev ali civilno stranko, ki je vložila zahtevek, je treba obvestiti o odločitvi glede zadržanja informacij.

b) Državni tožilec z odločbo ustavi preiskavo:

  • če kaznivo dejanje, katerega je posameznik obdolžen, ni kaznivo dejanje, ki se sodno preganja po uradni dolžnosti;
  • če okoliščine izključujejo krivdo obdolženca, razen če je bilo nezakonito dejanje storjeno v stanju nerazsodnosti;
  • če je kaznivo dejanje zastaralo ali je predmet amnestije ali pomilostitve ali če obstajajo druge okoliščine, ki prepovedujejo kazenski pregon, in
  • če ni dokazov, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.

Odločba o ustavitvi preiskave se posreduje civilni stranki in obdolžencu, ki je nemudoma odpuščen, če je v pridržanju ali priporu. Poleg dopisa z odločbo prejme civilna stranka v skladu s členom 55 zakonika o kazenskem postopku informacije o tem, kako lahko sama nadaljuje kazenski pregon.

c) Po proučitvi prijave in izvedbi preverjanja v informacijskem sistemu državnega tožilstva državni tožilec zavrne prijavo na podlagi utemeljene odločbe, če je iz same prijave razvidno:

  • da kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, ki se sodno preganja po uradni dolžnosti;
  • da je kaznivo dejanje zastaralo ali je predmet amnestije ali pomilostitve, da je sodišče v zvezi s tem kaznivim dejanjem že sprejelo končno odločbo, ali da obstajajo druge okoliščine, ki prepovedujejo kazenski pregon;
  • da okoliščine izključujejo krivdo;
  • da ne obstaja utemeljen sum, da je obdolženec storil prijavljeno kaznivo dejanje, ali
  • da prijava glede na vsebovane informacije ni verodostojna.

Zoper odločbo državnega tožilstva o zavrnitvi prijave ni mogoče vložiti pritožbe.

Če ni drugače določeno v zakoniku o kazenskem postopku, državni tožilec žrtev v osmih dneh obvesti o svoji odločitvi, da bo zavrnil prijavo, in navede razloge za to. Zagotovi tudi informacije o tem, kako lahko žrtev sama nadaljuje kazenski pregon. Osebo, ki je prijavila kaznivo dejanje, in obdolženca takoj obvesti o svoji odločitvi, da bo zavrnil prijavo, če tako zahteva katera koli stran.

Če državni tožilec na podlagi same prijave ne more oceniti verodostojnosti obtožb ali če informacije v prijavi ne zagotavljajo dovolj razlogov za odločbo o začetku preiskave ali zbiranju dokazov, državni tožilec sam opravi poizvedbe ali to naroči policiji.

d) Nadzornik pripora nemudoma izpusti prijeto ali pridržano osebo:

  • če mu to naroči državni tožilec;
  • če prijeta oseba ni bila zaslišana v predpisanem roku ali
  • če je bilo pridržanje preklicano.

e) Državni tožilec pisno povabi pričo ali strokovnjaka, da zagotovi pomoč pri zbiranju dokazov. Vabilo lahko pošlje tudi preiskovalec po navodilih državnega tožilca. Sodišče povabi pričo ali strokovnjaka k pričanju na dokaznem naroku ali k udeležbi na sodni obravnavi. Pristojni organ vnaprej določi čas in kraj zbiranja dokazov. Povabljena oseba prejme opozorilo o posledicah njene neudeležbe.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot civilna stranka, ima pravico:

  • uporabljati materni jezik, vključno z znakovnim jezikom, in zahtevati pomoč tolmača, če ne razume ali uporablja hrvaškega jezika, ali pomoč tolmača znakovnega jezika, če je gluha ali gluhoslepa.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Razen če poseben zakon ne določa drugače, preiskovalni sodnik zasliši vsakega otroka, mlajšega od 14 let, ki je priča. Zaslišanje poteka brez navzočnosti sodnika ali strank v istem prostoru, kot je otrok, pri čemer se uporabi avdiovizualna naprava, ki jo upravlja strokovni pomočnik. Pri zaslišanju pomaga psiholog, vzgojitelj ali drug strokovnjak. Zaslišanja se lahko udeleži tudi starš ali skrbnik, razen če ni to v nasprotju z interesi preiskave ali otroka. Strokovnjak lahko otroku, ki je priča, posreduje vprašanja strank na podlagi odobritve preiskovalnega sodnika. Zaslišanje se posname z avdiovizualno napravo, posnetek pa zapečati in priloži k zapisniku. Otrok, ki je priča, je lahko na drugo zaslišanje povabljen le izjemoma, pri čemer se uporabi enak postopek.

Razen če poseben zakon ne določa drugače, preiskovalni sodnik zasliši vsakega otroka, starega med 14 in 18 let, ki je priča. Z otrokom se ravna pazljivo, zlasti če je žrtev kaznivega dejanja, da bi se preprečili negativni učinki zaslišanja na otrokovo psihološko stanje. Posebna pozornost se nameni zaščiti otroka.

Katera koli priča, ki se ne more odzvati na vabilo zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti, je lahko zaslišana v svojem stanovanju ali drugem prebivališču. Pri zaslišanju take priče se lahko uporabi avdiovizualna naprava, ki jo upravlja strokovnjak. Če to upravičuje stanje priče, je zaslišanje izvedeno na način, ki strankam omogoča predložitev vprašanj priči, ne da bi bile navzoče v istem prostoru kot priča. Zaslišanje se po potrebi posname z avdiovizualno napravo, posnetek pa zapečati in priloži zapisniku. Ta postopek zaslišanja se upošteva, če tako zahteva žrtev kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, trgovine z ljudmi ali nasilja v družini, ki se kazenskega postopka udeleži kot priča. Taka priča je lahko na drugo zaslišanje povabljena le izjemoma, če sodišče to šteje za potrebno.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Oddelki za podporo žrtvam in pričam, ki jih je ustanovilo sedem županijskih sodišč (Zagreb, Osijek, Split, Rijeka, Sisak, Zadar in Vukovar), zagotavljajo podporo žrtvam in pričam, ki pričajo na teh sodiščih in na občinskih sodiščih v teh mestih. Ti oddelki zagotavljajo podporo tudi na sodiščih za prekrške v primerih nasilja v družini ter žrtve in priče napotijo k specializiranim ustanovam in organizacijam civilne družbe, odvisno od njihovih potreb.

Informacije in podpora se zagotovijo po telefonu ter ob prihodu žrtve/priče na sodišče. Informacije se zagotovijo tudi po elektronski pošti.

Za več informacij obiščite naslednjo stran hrvaškega ministrstva za pravosodje:

https://pravosudje.gov.hr/o-ministarstvu/djelokrug-6366/iz-pravosudnog-sustava-6372/podrska-zrtvama-i-svjedocima/6156.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Ko policija obvesti žrtev o njenih pravicah, ji te informacije in vse razpoložljive informacije o službah za podporo žrtvam predloži v pisni obliki. Slednje vključujejo brezplačno telefonsko številko za pomoč žrtvam. Informativni list o pravicah vključuje kontaktne podatke:

  • pristojnega oddelka za podporo žrtvam in pričam;
  • organizacije civilne družbe v zadevni županiji;
  • nacionalnega klicnega centra za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov (116-006).

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Pristojni organi lahko zbirajo osebne podatke le za namene, določene z zakonom, v okviru svojih dejavnosti, določenih v zakoniku o kazenskem postopku.

Osebni podatki se lahko obdelajo le, če tako določa zakon ali drug predpis, pri čemer mora biti ta obdelava omejena na namen, za katerega so bili podatki zbrani. Kakršna koli nadaljnja obdelava teh podatkov je dovoljena, razen če ni to v nasprotju z namenom, za katerega so bili podatki zbrani, in če so pristojni organi pooblaščeni za obdelavo teh podatkov za drug namen, določen z zakonom, nadaljnja obdelava pa je nujna in ustreza drugemu namenu.

Osebni podatki v zvezi z zdravjem ali spolnim življenjem neke osebe se lahko obdelajo le v izjemnih primerih, kadar kaznivega dejanja, ki je predmet petletne ali strožje zaporne kazni, ne bi bilo mogoče odkriti ali kazensko preganjati na noben drug način ali kadar bi bilo odkrivanje/kazenski pregon oteženo z nesorazmernimi težavami.

Obdelava osebnih podatkov v zvezi z raso ali etnično pripadnostjo, političnim, verskim ali filozofskim prepričanjem ali članstvom v sindikatu ni dovoljena.

Osebni podatki, zbrani za namene kazenskega postopka, so lahko posredovani vladnim organom v skladu s posebnim zakonom in drugim pravnim subjektom le, če državno tožilstvo ali sodišče ugotovi, da potrebujejo te podatke za namen, določen z zakonom. Kadar so ti podatki posredovani, se zadevni pravni subjekti opomnijo na njihovo dolžnost, da zaščitijo podatke oseb, na katere se nanašajo.

V skladu s predpisi se osebni podatki lahko uporabijo v drugih kazenskih postopkih, v drugih postopkih, povezanih s kaznivimi dejanji, ki se izvajajo na Hrvaškem, v postopkih, povezanih s pomočjo mednarodnega kazenskega pravosodja, in pri prizadevanjih za mednarodno policijsko sodelovanje.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Žrtev od oddelka za podporo žrtvam in pričam zadevnega sodišča ali organizacije civilne družbe prejme informacije in podporo, tudi če ne prijavi kaznivega dejanja.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Če ni drugače določeno v posebnem zakonu, policija v skladu s členom 99 zakona o nalogah in pooblastilih policije toliko časa, kot je ta ukrep upravičen, zagotavlja ustrezno zaščito žrtvi in kateri koli drugi osebi, ki je predložila ali bi lahko predložila informacije v zvezi s kazenskim postopkom, ali komur koli, ki je zadevni osebi blizu, če bi navedene osebe lahko ogrožal storilec ali drugi posamezniki, vpleteni v kazenski postopek. Zaščita žrtve, ki jo zagotavlja policija, pomeni 24-urno fizično varovanje.

Katere vrste zaščite so na voljo?

V skladu s členom 130 zakona o prekrških lahko policija začasno in za največ osem dni uvede previdnostni ukrep v zvezi z osebo, za katero utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje. V praksi so to običajno sodne odredbe, ki osumljencu prepovedujejo obisk določenega kraja ali območja (prisilna izselitev iz žrtvinega doma), približanje določeni osebi ali vzpostavitev ali ohranjanje stika z določeno osebo. Policija v osmih dneh vloži tožbo pri pristojnem sodišču za prekrške, ki se potem odloči, ali naj se uvedeni previdnostni ukrep ukine ali podaljša. Poleg tega lahko sodišče med prekrškovnim postopkom v skladu z zakonom o varstvu pred nasiljem v družini v zvezi s storilcem uvede naslednje ukrepe:

  1. obvezno psihosocialno zdravljenje;
  2. sodno odredbo, ki storilcu prepoveduje približevanje, nadlegovanje ali zalezovanje žrtve nasilja v družini;
  3. prisilno izselitev iz skupnega doma;
  4. obvezno zdravljenje zasvojenosti.

V skladu z zakonom o prekrških lahko sodišče uporabi tudi druge zaščitne in previdnostne ukrepe, katerih namen je zaščititi žrtev pred približevanjem in nadlegovanjem osumljenca.

Prav tako lahko sodišče in državni tožilec v skladu z zakonikom o kazenskem postopku namesto pridržanja obdolženca v priporu sprejmeta enega ali več previdnostnih ukrepov, vključno s sodno odredbo, ki storilcu prepoveduje obisk določenega kraja ali območja, približanje določeni osebi in vzpostavitev ali ohranjanje stika z določeno osebo, ali s sodno odredbo, ki storilcu prepoveduje zalezovanje ali nadlegovanje žrtve ali druge osebe, ali s prisilno izselitvijo iz žrtvinega doma.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Žrtev lahko od policije pridobi informacije o vseh svojih pravicah, vključno z informacijami o pravici do zaščite, vrstah razpoložljive zaščite in ukrepanju policije pri zagotavljanju zaščite žrtvi.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Po koncu preiskave in predložitvi zadevnih dokumentov pristojnim organom kazenskega pravosodja policija ne bo več ocenjevala potreb žrtve, razen v zvezi z izvedbo kakršnih koli sprejetih zaščitnih ali previdnostnih ukrepov. Če so policiji sporočene nove okoliščine, ki kažejo, da storilec spet ogroža žrtev, sprejme policija nadaljnje ukrepe za zaščito žrtve v skladu s svojo oceno in dejstvi v zvezi z zadevo.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Kazenskopravni sistem (med preiskavo in sodnim postopkom) deluje na način, ki spoštuje pravice žrtve in njen status v kazenskem postopku v skladu z zakonikom o kazenskem postopku. Organ, ki je pristojen za kazenski pregon in izvaja preiskavo, pred zaslišanjem žrtve oceni njen položaj v sodelovanju z organi, organizacijami ali ustanovami, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo podporo in pomoč. Ocena žrtvinega položaja vključuje določitev potrebe po sprejetju posebnih zaščitnih ukrepov za zaščito žrtve. Če je ta potreba opredeljena, organ, pristojen za kazenski pregon, določi zaščitne ukrepe, ki bodo sprejeti (posebni pogoji zaslišanja žrtve, uporaba komunikacijskih tehnologij, da bi se preprečil kakršen koli vizualni stik med žrtvijo in storilcem, ter drugi ukrepi, določeni z zakonom). Kadar je žrtev kaznivega dejanja otrok, se predpostavlja, da so posebni zaščitni ukrepi potrebni in so tudi določeni. Pri oceni žrtvinega položaja se zlasti upoštevajo osebne značilnosti žrtve, vrsta in narava kaznivega dejanja ter okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno. Posebna pozornost se nameni žrtvam, ki so utrpele veliko škodo zaradi resnosti kaznivega dejanja, žrtvam kaznivega dejanja, storjenega zaradi posebnih osebnih značilnosti žrtve, in žrtvam, ki so zaradi odnosa s storilcem zlasti ranljive.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Kazenskopravni sistem (med preiskavo in sodnim postopkom) deluje na način, ki spoštuje pravice žrtve in njen status v kazenskem postopku v skladu z zakonikom o kazenskem postopku. Organ, ki je pristojen za kazenski pregon in izvaja preiskavo, pred zaslišanjem žrtve oceni njen položaj v sodelovanju z organi, organizacijami ali ustanovami, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo podporo in pomoč. Ocena žrtvinega položaja vključuje določitev potrebe po sprejetju posebnih zaščitnih ukrepov za zaščito žrtve. Če je ta potreba opredeljena, organ, pristojen za kazenski pregon, določi zaščitne ukrepe, ki bodo sprejeti (posebni pogoji zaslišanja žrtve, uporaba komunikacijskih tehnologij, da bi se preprečil kakršen koli vizualni stik med žrtvijo in storilcem, ter drugi ukrepi, določeni z zakonom). Kadar je žrtev kaznivega dejanja otrok, se predpostavlja, da so posebni zaščitni ukrepi potrebni in so tudi določeni. Pri oceni žrtvinega položaja se zlasti upoštevajo osebne značilnosti žrtve, vrsta in narava kaznivega dejanja ter okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno. Posebna pozornost se nameni žrtvam, ki so utrpele veliko škodo zaradi resnosti kaznivega dejanja, žrtvam kaznivega dejanja, storjenega zaradi posebnih osebnih značilnosti žrtve, in žrtvam, ki so zaradi odnosa s storilcem zlasti ranljive.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Če je žrtev kaznivega dejanja otrok, ima poleg običajnih pravic žrtve tudi naslednje pravice:

  1. pravico, da jo zastopa pooblaščena oseba, pri čemer se s tem povezani stroški financirajo iz vladnega proračuna;
  2. pravico do zaupnega obravnavanja osebnih podatkov;
  3. pravico do izključitve javnosti.

Otrok je vsaka oseba, mlajša od 18 let.

Otroka, ki je priča ali žrtev, zasliši preiskovalni sodnik na dokaznem naroku, vabilo pa se vroči njegovim staršem ali skrbnikom.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Kadar neposredna žrtev umre zaradi nasilnega kaznivega dejanja, je posredna žrtev (zakonec, partner, starš, rejenec, rejnik, mačeha, očim ali posvojenec neposredne žrtve ali oseba, s katero je neposredna žrtev živela v istospolni zvezi) v skladu z zakonom o finančnem nadomestilu za žrtve kaznivih dejanj upravičena do finančnega nadomestila, kot je določeno v navedenem zakonu.

Posredna žrtev, ki jo je pokojna (neposredna) žrtev podpirala, je upravičena do nadomestila v znesku največ 70 000 HRK zaradi izgube zakonske preživnine in nadomestila v znesku največ 5 000 HRK za običajne stroške pogreba, če jih je posredna žrtev krila.

Vsakdo, katerega družinski član je izgubil življenje kot žrtev kaznivega dejanja, ima pravico, da se kot civilna stranka udeleži kazenskega postopka in zahteva nadomestilo (v okviru kazenskega ali civilnega postopka).

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Za posredno žrtev se šteje zakonec, partner, otrok, starš, rejenec, rejnik, mačeha, očim ali posvojenec neposredne žrtve ali oseba, s katero je neposredna žrtev živela v istospolni zvezi.

Za posredno žrtev se šteje tudi stari oče, stara mati ali vnuk/vnukinja, če je eden od njih neposredna žrtev in so te tri osebe dlje časa živele v skupnem gospodinjstvu, stara starša pa sta nadomeščala starša.
Zunajzakonska skupnost in istospolne zveze se obravnavajo v skladu s hrvaškimi predpisi.

Če je žrtev kaznivega dejanja izgubila svoje življenje, so posredne žrtve upravičene do nadomestila (zaradi izgube zakonske preživnine in za običajne stroške pogreba).

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji? Ali bom v času mediacije na varnem?

Hrvaška uporablja model mediacije med žrtvijo in storilcem v predkazenskem postopku za mladoletne in mlade odrasle storilce v okviru pogojnega diskrecijskega sistema. Pri tem upošteva določbe zakona o sodiščih za mladoletnike, ki urejajo posebno obveznost mladoletnih in mladih odraslih storilcev, da sodelujejo v postopku mediacije ves čas izvensodne poravnave. Z drugimi besedami, če mladoletni storilec izpolni to obveznost, mu je prihranjeno sojenje.

Hrvaška je imela od leta 2013 skupaj 60 mediatorjev, ki so opravili usposabljanje v okviru enoletnega programa, ki obsega 170 ur poučevanja (te vključujejo predavanja, naloge, igranje vlog in praktične vaje mentorstva ter nadzor). Ti mediatorji so edini strokovnjaki na Hrvaškem, pooblaščeni za izvrševanje poravnalne pravice v kazenskih zadevah, svoja potrdila pa so prejeli od hrvaškega ministrstva za socialno politiko in mladino, zveze za izvensodno poravnavo in Unicefa.

Tako ima glavno mesto vsake hrvaške županije svojo službo za izvensodno poravnavo.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Zakonik o kazenskem postopku
Zakon o finančnem nadomestilu za žrtve kaznivih dejanj

Zadnja posodobitev: 09/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču