Pravice žrtev – po državah

Katere informacije bom pridobil od organov po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo (tj. policija, državni tožilec)?

Zakon o kazenskem postopku ne ureja vsebine informativnega lista, ki ga lahko žrtev dobi po storjenem kaznivem dejanju, vendar pred njegovo prijavo. Vsakdo ima pravico in možnost stopiti v stik z državnim tožilstvom, pri katerem lahko prijavi kaznivo dejanje, poda izjavo ali vloži vlogo o zadevi, ki spada v pristojnost državnega tožilca. Osebe, ki se obrnejo na državno tožilstvo, prejmejo informacije o tem, kako prijaviti kaznivo dejanje, ter druge osnovne informacije o svojih pravicah in obveznostih.

Policisti morajo evidentirati prijave kaznivih dejanj, ki se kazensko preganjajo po uradni dolžnosti.

Poleg tega ima vsakdo pravico do ustrezne policijske zaščite, če zanjo obstajajo utemeljeni razlogi.

Oddelki za podporo žrtvam in pričam, ki jih je ustanovilo sedem županijskih sodišč, žrtvam zagotavljajo čustveno podporo in informacije o njihovih pravicah (vključno s tehničnimi in praktičnimi informacijami). Podporo in informacije zagotavljajo tudi pričam ter družinskim članom žrtev in prič. Informacije in podpora se zagotavljajo ne glede na fazo postopka. Žrtve prejmejo informacije in podporo, tudi če kaznivega dejanja ne prijavijo. Navedeni oddelki žrtve in priče tudi napotijo k specializiranim ustanovam in organizacijam civilne družbe, odvisno od njihovih potreb.

Ne živim v državi EU, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Določbe, ki urejajo pravice žrtev in oškodovancev, se uporabljajo enako, ne glede na državljanstvo, saj se hrvaška kazenska zakonodaja uporablja za vsakogar, ki stori kaznivo dejanje na Hrvaškem. Stranke in udeleženci v postopku imajo pravico uporabljati svoj materni jezik.

Policija, državno tožilstvo in sodišča morajo v skladu z zakonom o kazenskem postopku in zakonom o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj žrtvam kaznivih dejanj zagotoviti informacije o njihovih pravicah na podlagi teh zakonov. To pomeni, da morajo državno tožilstvo in sodišča pred kazenskim postopkom in v kateri koli fazi postopka proučiti možnosti, da obdolženec oškodovancu povrne kakršno koli izgubo/škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, ter oškodovanca obvestiti – ustno v jeziku, ki ga žrtev razume, in pisno v hrvaškem ali angleškem jeziku – o njegovi pravici, da uporablja svoj materni jezik in da vloži predlog za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka, ter o pravici do odškodnine. Državno tožilstvo in sodišča morajo žrtvi na njeno zahtevo zagotoviti tudi splošna navodila in informacije o tem, kako izpolniti zahtevo in katere podporne dokumente predložiti. Informativni listi z informacijami o pravici žrtve do odškodnine so na voljo v hrvaškem in angleškem jeziku, enako pa velja tudi za obrazec zahteve za odškodnino. Te dokumente je mogoče v hrvaški in angleški različici prenesti s spletišča hrvaškega ministrstva za pravosodje.

Policija vsako žrtev, ki prijavi kaznivo dejanje, seznani z njenimi pravicami. Policist žrtev najprej seznani ustno, potem pa ji pisno zagotovi informacije o njenih pravicah in vse razpoložljive podatke o službah za zaščito in podporo žrtvam, vključno z brezplačno telefonsko številko za podporo žrtvam.

Za osebe, ki ne govorijo hrvaškega jezika, ima policija na voljo informativni list v drugih jezikih.

Prostovoljci v nacionalnem klicnem centru za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov (116-006) zagotavljajo čustveno podporo, informacije o pravicah in praktične informacije. Žrtve napotijo tudi k drugim pristojnim službam in organizacijam, da se jim zagotovijo morebitne dodatne informacije ter druge oblike podpore in pomoči. Ta telefonska številka za pomoč je brezplačna in odprta vsak delovni dan od 8.00 do 20.00, osebje pa sprejema klice v hrvaškem in angleškem jeziku.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

(a) Žrtev in oškodovanec imata pravico, da v dveh mesecih od vložitve kazenske ovadbe ali prijave kaznivega dejanja od državnega tožilstva zahtevata informacije o ukrepih, sprejetih v odziv na ovadbo/prijavo. Državno tožilstvo ju o sprejetih ukrepih obvesti v razumnem času, vendar najpozneje v tridesetih dneh od datuma zahteve, razen če zahteva ne ogroža učinkovitosti postopka. Žrtev ali oškodovanca, ki sta vložila zahtevo, je treba obvestiti o odločitvi o zadržanju informacij.

(b) Državni tožilec s sklepom ustavi preiskavo:

• če kaznivo dejanje, ki ga je posameznik obdolžen, ni kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
• če okoliščine izključujejo krivdo obdolženca, razen če je bilo nezakonito dejanje storjeno v stanju nerazsodnosti;
• če je kaznivo dejanje zastaralo ali je predmet amnestije ali pomilostitve ali če obstajajo druge okoliščine, ki prepovedujejo kazenski pregon, in
• če ni dokazov, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.

Sklep o ustavitvi preiskave se pošlje oškodovancu in obdolžencu, ki je nemudoma izpuščen, če je v pridržanju ali priporu. Oškodovanec poleg dopisa s sklepom prejme informacije v skladu s členom 55 zakona o kazenskem postopku o tem, kako lahko sam prevzame pregon.

(c) Državni tožilec po proučitvi ovadbe in izvedbi preverjanja v informacijskem sistemu državnega tožilstva z obrazloženim sklepom zavrže ovadbo, če iz ovadbe izhaja:

• da kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
• da je kaznivo dejanje zastaralo ali je predmet amnestije ali pomilostitve, da je sodišče v zvezi s kaznivim dejanjem že sprejelo pravnomočno odločbo ali da obstajajo druge okoliščine, ki prepovedujejo kazenski pregon;
• da okoliščine izključujejo krivdo;
• da ne obstaja utemeljen sum, da je obdolženec storil naznanjeno kaznivo dejanje, ali
• da ovadba glede na vsebovane informacije ni verodostojna.

Pritožba zoper sklep državnega tožilca o zavrženju ovadbe ni mogoča.

Razen če ni v zakonu o kazenskem postopku določeno drugače, državni tožilec žrtev v osmih dneh obvesti o svoji odločitvi, da bo zavrgel ovadbo, in navede razloge za to. Zagotovi tudi informacije o tem, kako lahko žrtev sama nadaljuje kazenski pregon. Osebo, ki je prijavila kaznivo dejanje, in obdolženca takoj obvesti o svoji odločitvi, da bo zavrgel ovadbo, če tako zahteva katera koli stranka.

Če državni tožilec na podlagi same ovadbe ne more oceniti verodostojnosti obtožb ali če informacije v njej ne dajejo dovolj podlage za odločitev o začetku preiskave ali zbiranju dokazov, državni tožilec sam opravi poizvedbe ali to naroči policiji.

(d) Nadzornik pripora nemudoma izpusti prijeto ali pridržano osebo:

• če mu to naroči državni tožilec;
• če prijeta oseba ni bila zaslišana v predpisanem roku ali
• če je bilo pridržanje preklicano.

(e) Državni tožilec lahko pozove priče in izvedence, da pomagajo pri pridobivanju dokazov. Vabilo lahko pošlje tudi preiskovalec, če ga je za to pooblastil državni tožilec. Sodišče lahko povabi pričo in izvedence k pričanju na dokaznem naroku ali k udeležbi na sodni obravnavi. Pristojni organ vnaprej določi čas in kraj pridobivanja dokazov. Povabljena oseba je poučena o posledicah neudeležbe.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Žrtev, ki sodeluje v kazenskem postopku kot oškodovanec, ima pravico:

• uporabljati svoj materni jezik, vključno z znakovnim jezikom, in zahtevati pomoč tolmača, če ne razume ali obvlada dovolj hrvaškega jezika, ali pomoč tolmača znakovnega jezika, če je oškodovanec gluh ali gluhoslep.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Razen če ni s posebnim zakonom določeno drugače, lahko preiskovalni sodnik zasliši vsakega otroka, mlajšega od 14 let, ki je priča. Zaslišanje poteka brez navzočnosti sodnika ali strank v istem prostoru, kot je otrok, pri čemer se uporabi avdiovizualna naprava, ki jo upravlja strokovni pomočnik. Pri zaslišanju pomaga psiholog, pedagog ali drug strokovnjak. Zaslišanja se lahko udeleži tudi starš ali skrbnik, razen če ni to v nasprotju z interesi preiskave ali otroka. Stranke lahko otroku postavljajo vprašanja prek strokovnjaka, če to odobri preiskovalni sodnik. Zaslišanje se posname z avdiovizualno napravo, posnetek pa zapečati in priloži zapisniku. Otrok, ki je priča, je lahko na drugo zaslišanje povabljen le izjemoma, pri čemer se uporabi enak postopek.

Razen če ni s posebnim zakonom določeno drugače, lahko preiskovalni sodnik zasliši otroka, starega med 14 in 18 let, ki je priča. Pri zaslišanju otroka, zlasti če je žrtev kaznivega dejanja, je treba ravnati obzirno, da zaslišanje ne bi škodljivo vplivalo na njegovo duševno stanje. Posebna pozornost se nameni zaščiti otroka.

Priča, ki se ne more odzvati na vabilo zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti, je lahko zaslišana v svojem stanovanju ali drugem prostoru, kjer prebiva. Pri zaslišanju take priče se lahko uporabi avdiovizualna naprava, ki jo upravlja strokovnjak. Če to upravičuje stanje priče, se zaslišanje opravi tako, da lahko stranke postavljajo vprašanja, ne da bi bile navzoče v istem prostoru kot priča. Zaslišanje se po potrebi posname z avdiovizualno napravo, posnetek pa zapečati in priloži zapisniku. Na zahtevo žrtve se lahko enak postopek zaslišanja priče uporabi, če je žrtev kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali moralo, trgovine z ljudmi ali nasilja v družini. Taka priča je lahko na drugo zaslišanje povabljena le izjemoma, če sodišče to šteje za potrebno.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Oddelki za podporo žrtvam in pričam, ki jih je ustanovilo sedem županijskih sodišč (Zagreb, Osijek, Split, Reka, Sisak, Zadar in Vukovar), zagotavljajo podporo žrtvam in pričam, ki pričajo na teh sodiščih in na občinskih sodiščih v teh mestih. Ti oddelki zagotavljajo podporo tudi na sodiščih za prekrške v primerih nasilja v družini ter žrtve in priče napotijo k specializiranim ustanovam in organizacijam civilne družbe, odvisno od njihovih potreb.

Informacije in podpora se zagotovijo po telefonu ter ob prihodu žrtve/priče na sodišče. Informacije se zagotovijo tudi po elektronski pošti.

Za več informacij obiščite naslednjo stran hrvaškega ministrstva za pravosodje.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Ob seznanitvi žrtve z njenimi pravicami ji policist tudi pisno zagotovi informacije o njenih pravicah in vse razpoložljive podatke o službah za podporo žrtvam, vključno z brezplačno telefonsko številko za podporo žrtvam. Informativni list o pravicah vključuje kontaktne podatke:

• pristojnega oddelka za podporo žrtvam in pričam;
• organizacij civilne družbe v zadevni županiji;
• nacionalnega klicnega centra za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov (116-006).

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Pristojni organi lahko zbirajo osebne podatke le za namene, določene z zakonom, v okviru svojih dejavnosti, določenih v zakonu o kazenskem postopku.

Osebni podatki se lahko obdelajo le, če tako določa zakon ali drug predpis, pri čemer mora biti ta obdelava omejena na namen, za katerega so se podatki zbirali. Nadaljnja obdelava teh podatkov je dovoljena, razen če ni to v nasprotju z namenom, za katerega so bili podatki zbrani, in če so pristojni organi pooblaščeni za obdelavo teh podatkov za drug namen, določen z zakonom, nadaljnja obdelava pa je nujna in sorazmerna z drugim namenom.

Osebni podatki v zvezi z zdravjem ali spolnim življenjem neke osebe se lahko obdelajo le izjemoma, kadar kaznivega dejanja, za katero je predpisana najmanj petletna kazen zapora, ne bi bilo mogoče odkriti ali kazensko preganjati na noben drug način ali kadar bi bilo odkrivanje/kazenski pregon oteženo z nesorazmernimi težavami.

Obdelava osebnih podatkov v zvezi z raso ali etničnim poreklom, političnim, verskim ali filozofskim prepričanjem ali članstvom v sindikatu ni dovoljena.

Osebni podatki, zbrani za namene kazenskega postopka, se lahko organom državne uprave posredujejo v skladu s posebnim zakonom, drugim pravnim osebam pa le, če državno tožilstvo ali sodišče ugotovi, da te podatke potrebujejo za namen, določen z zakonom. Ob posredovanju takih podatkov so zadevne pravne osebe opozorjene, da morajo zaščititi podatke oseb, na katere se ti nanašajo.

Osebni podatki se lahko v skladu z ustreznimi predpisi uporabijo v drugih kazenskih postopkih, v drugih postopkih, povezanih s kaznivimi dejanji, ki se izvajajo na Hrvaškem, v postopkih, povezanih z mednarodno kazenskopravno pomočjo, in pri prizadevanjih za mednarodno policijsko sodelovanje.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Oddelek za podporo žrtvam in pričam pri zadevnem sodišču ali organizacija civilne družbe žrtvi zagotovi informacije in podporo, tudi če žrtev ne prijavi kaznivega dejanja.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Razen če ni s posebnim zakonom določeno drugače, policija v skladu s členom 99 zakona o nalogah in pooblastilih policije toliko časa, kot je tak ukrep upravičen, zagotavlja ustrezno zaščito žrtvi in kateri koli drugi osebi, ki je predložila ali bi lahko predložila informacije, pomembne za kazenski postopek, ali kateri koli osebi, ki jima je blizu, če bi navedene osebe lahko ogrožali storilec ali drugi posamezniki, vključeni v kazenski postopek. Zaščita žrtve, ki jo zagotavlja policija, pomeni 24-urno fizično varovanje.

Katere vrste zaščite so na voljo?

V skladu s členom 130 zakona o prekrških lahko policija začasno in za največ osem dni uvede previdnostni ukrep v zvezi z osebo, za katero utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje. V praksi so to običajno sodne odredbe, ki osumljencu prepovedujejo obiskovanje določenega kraja ali območja (prisilna izselitev iz žrtvinega doma), približevanje določeni osebi ali vzpostavljanje ali ohranjanje stika z določeno osebo. Policija v osmih dneh vloži obtožni predlog pri pristojnem sodišču za prekrške, ki se potem odloči, ali se uvedeni previdnostni ukrep odpravi ali podaljša. Poleg tega lahko sodišče med prekrškovnim postopkom v skladu z zakonom o varstvu pred nasiljem v družini v zvezi s storilcem uvede naslednje ukrepe:

1. obvezno psihosocialno zdravljenje;
2. sodno odredbo, ki storilcu prepoveduje približevanje, nadlegovanje ali zalezovanje žrtve nasilja v družini;
3. prisilno izselitev iz skupnega doma;
4. obvezno zdravljenje zasvojenosti.

V skladu z zakonom o prekrških lahko sodišče uporabi tudi druge zaščitne in previdnostne ukrepe, katerih namen je zaščititi žrtev pred približevanjem in nadlegovanjem osumljenca.

Prav tako lahko sodišče in državni tožilec v skladu z zakonom o kazenskem postopku namesto pridržanja obdolženca v priporu sprejmeta enega ali več previdnostnih ukrepov, med katerimi so sodna odredba, s katero se storilcu prepove obiskovanje določenega kraja ali območja, približevanje določeni osebi in vzpostavljanje ali ohranjanje stika z določeno osebo, ali sodna odredba, s katero se storilcu prepove zalezovanje ali nadlegovanje žrtve ali druge osebe, ali prisilna izselitev iz žrtvinega doma.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Žrtev lahko od policije pridobi informacije o vseh svojih pravicah, vključno z informacijami o pravici do zaščite, vrstah razpoložljive zaščite in ukrepanju policije pri zagotavljanju zaščite žrtvi.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Po koncu preiskave in predložitvi ustreznih dokumentov pristojnim organom kazenskega pravosodja policija ne opravi nobene nadaljnje ocene žrtvinih potreb, razen v zvezi z izvedbo morebitnih odrejenih zaščitnih ali previdnostnih ukrepov. Če so policiji sporočene nove okoliščine, ki kažejo, da storilec spet ogroža žrtev, policija sprejme nadaljnje ukrepe za zaščito žrtve v skladu s svojo oceno in dejstvi v zadevi.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Kazenskopravni sistem (med preiskavo in sodnim postopkom) deluje na način, ki spoštuje pravice žrtve in njen položaj v kazenskem postopku v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Organ kazenskega pregona, ki izvaja preiskavo, pred zaslišanjem žrtve opravi individualno oceno njenega položaja v sodelovanju z organi, organizacijami ali ustanovami, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo podporo in pomoč. Individualna ocena vključuje določitev potrebe po sprejetju posebnih ukrepov za zaščito žrtve. Če taka potreba obstaja, organ kazenskega pregona določi zaščitne ukrepe, ki bodo uporabljeni (posebna ureditev zaslišanja žrtve, uporaba komunikacijskih tehnologij, da se prepreči vizualni stik med žrtvijo in storilcem, ter drugi ukrepi, določeni z zakonom). Kadar je žrtev kaznivega dejanja otrok, se predpostavlja, da je treba sprejeti posebne zaščitne ukrepe, ki se tudi določijo. Pri individualni oceni se zlasti upoštevajo osebne značilnosti žrtve, vrsta in narava kaznivega dejanja ter okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno. Posebna pozornost se nameni žrtvam, ki so utrpele veliko škodo zaradi teže kaznivega dejanja, žrtvam kaznivega dejanja, storjenega zaradi posebnih osebnih lastnosti žrtve, in žrtvam, ki so zaradi odnosa s storilcem še posebno ranljive.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Kazenskopravni sistem (med preiskavo in sodnim postopkom) deluje na način, ki spoštuje pravice žrtve in njen položaj v kazenskem postopku v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Organ kazenskega pregona, ki izvaja preiskavo, pred zaslišanjem žrtve opravi individualno oceno njenega položaja v sodelovanju z organi, organizacijami ali ustanovami, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo podporo in pomoč. Individualna ocena vključuje določitev potrebe po sprejetju posebnih ukrepov za zaščito žrtve. Če taka potreba obstaja, organ kazenskega pregona določi zaščitne ukrepe, ki bodo uporabljeni (posebna ureditev zaslišanja žrtve, uporaba komunikacijskih tehnologij, da se prepreči vizualni stik med žrtvijo in storilcem, ter drugi ukrepi, določeni z zakonom). Kadar je žrtev kaznivega dejanja otrok, se predpostavlja, da je treba sprejeti posebne zaščitne ukrepe, ki se tudi določijo. Pri individualni oceni se zlasti upoštevajo osebne značilnosti žrtve, vrsta in narava kaznivega dejanja ter okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno. Posebna pozornost se nameni žrtvam, ki so utrpele veliko škodo zaradi teže kaznivega dejanja, žrtvam kaznivega dejanja, storjenega zaradi posebnih osebnih lastnosti žrtve, in žrtvam, ki so zaradi odnosa s storilcem še posebno ranljive.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Otroci, ki so žrtve kaznivega dejanja, imajo naslednje dodatne pravice:

1. pravico do pooblaščenca, katerega stroške krije država;
2. pravico do zaupnega obravnavanja osebnih podatkov;
3. pravico do izključitve javnosti.

Otrok je vsaka oseba, mlajša od 18 let.

Otroka, ki je priča ali žrtev, zasliši preiskovalni sodnik na dokaznem naroku, vabilo pa se vroči njegovim staršem ali skrbniku.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Kadar neposredna žrtev umre zaradi nasilnega kaznivega dejanja, je posredna žrtev (zakonec, zunajzakonski partner, starš, rejenec, rejnik, mačeha, očim ali pastorek neposredne žrtve ali oseba, s katero je neposredna žrtev živela v istospolni zvezi) v skladu z zakonom o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj upravičena do odškodnine, kot je določena v navedenem zakonu.

Posredna žrtev, ki jo je pokojna (neposredna) žrtev vzdrževala, je upravičena do odškodnine v višini do 70 000 HRK zaradi izgube zakonskega preživljanja in odškodnine v višini do 5 000 HRK za običajne pogrebne stroške, če jih je posredna žrtev krila.

Oseba, katere družinski član je izgubil življenje kot žrtev kaznivega dejanja, ima pravico, da kot oškodovanec sodeluje v kazenskem postopku in zahteva odškodnino (v okviru kazenskega ali civilnega postopka).

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

„Posredna žrtev“ je zakonec, zunajzakonski partner, otrok, starš, rejenec, rejnik, mačeha, očim ali pastorek neposredne žrtve ali oseba, s katero je neposredna žrtev živela v istospolni zvezi.

Posredne žrtve so lahko tudi stari starši in vnuki, če je bil eden od njih neposredna žrtev in so stalno živeli skupaj s starimi starši, ki so nadomeščali starše.

Zunajzakonska in istospolna razmerja se obravnavajo v skladu s hrvaško zakonodajo.

Če žrtev kaznivega dejanja umre, so posredne žrtve upravičene do odškodnine (za izgubo zakonskega preživljanja in običajne pogrebne stroške).

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji? Ali bom v času mediacije na varnem?

Hrvaška uporablja model mediacije med žrtvijo in storilcem v predkazenskem postopku za mladoletne in mlade odrasle storilce na podlagi načela pogojene priložnosti v skladu z zakonom o sodiščih za mladoletnike, s katerim je urejena posebna obveznost mladoletnih in mladih odraslih storilcev, da se vključijo v postopek mediacije na podlagi izvensodne poravnave. To pomeni, da če mladoletni storilec izpolni to obveznost, zoper njega ne bo uveden sodni postopek.

Hrvaška ima od leta 2013 skupaj 60 mediatorjev, ki so opravili usposabljanje v okviru enoletnega programa, ki obsega 170 učnih ur (te vključujejo predavanja, naloge, igranje vlog in praktične vaje mentorstva ter nadzor). Ti mediatorji so edini strokovnjaki na Hrvaškem, pooblaščeni za izvajanje restorativne pravičnosti v kazenskih zadevah. Potrdila so prejeli od hrvaškega ministrstva za socialno politiko in mladino, zveze za izvensodno poravnavo in Unicefa.

Tako ima vsako županijsko središče svojo službo za izvensodno poravnavo.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Zakon o kazenskem postopku
Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj