Pravice žrtev – po državah

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, s civilno tožbo, z vstopom v postopek)?

Za uveljavljanje finančnih zahtevkov (npr. za odškodnino za nematerialno škodo, stroške zdravljenja) lahko žrtve:

• vložijo civilno tožbo proti storilcu kaznivega dejanja ali
• vstopijo v kazenski postopek proti obtožencu kot civilni tožnik.

Če želite v kazenskem postopku uveljavljati zahtevke kot civilni tožnik, morate podati izjavo. V izjavi je treba navesti konkretno višino zahtevka za povračilo škode, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, in dokazati utemeljenost teh zahtevkov (razlogi za odškodnino in višina odškodnine). Dodaten pogoj je, da je obtoženec obsojen zaradi povzročene škode.

Če želite v kazenskem postopku sodelovati kot civilni tožnik, morate to izjaviti čim prej (v najboljšem primeru že pri prijavi kaznivega dejanja policiji). Izjava se lahko poda tudi pri pristojnem tožilstvu, po vložitvi obtožnice na zapisnik pri pristojnem sodišču ali pa se predloži pisno brez kakršnih koli formalnih zahtev. Med glavno obravnavo je treba izjavo podati najpozneje do konca dokaznega postopka. Najpozneje do takrat je treba tudi navesti višino zahtevka.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Če obsojenec ne izpolni svoje obveznosti plačila naloženega zneska, lahko upnik, tj. žrtev, ki ji je bila dodeljena odškodnina, s pomočjo sodišča uvede izvršbo. V ta namen je treba pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti pisno ali ustno vlogo (zahtevek za izvršbo). Za izterjavo pravnomočno prisojene odškodnine imate na voljo 30 let. Po tem času zahtevek zastara.

Če se premoženje obsojenca razglasi za zaseženo, ima žrtev pravico zahtevati poravnavo odškodnine, ki ji je bila dodeljena, iz premoženja, ki ga je zasegla država.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Predplačilo se lahko odobri samo, če je bilo plačilo onemogočeno zaradi izvršitve kazni. To na primer velja, če storilec zaradi prestajanja zaporne kazni ne more zaslužiti nobenega dohodka ali zaradi plačila denarne kazni nima sredstev. Pogoj za prejem tega predplačila je, da je bila civilnemu tožniku s pravnomočno sodbo dodeljena odškodnina zaradi smrti, telesne poškodbe, okvare zdravja ali premoženjske škode. V nekaterih primerih je možnost predplačila izključena (npr. če obstajajo druge pravice do državnih plačil ali če je poškodba nastala zaradi sodelovanja pri pretepu ali hude malomarnosti).

Zahtevek za predplačilo je treba vložiti pri pristojnem kazenskem sodišču.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Žrtve kaznivih dejanj lahko prejmejo finančno odškodnino od države, če:

• zaradi bolezni ali zdravljenja itd. niso mogle opravljati svojega poklica in so zato prejele manj dohodka,
• so morale na psihoterapijo, krizno posredovanje ali drugo zdravljenje za izboljšanje zdravstvenega stanja,
• je nujno ortopedsko zdravljenje,
• so bila poškodovana očala ali zobne proteze,
• je potrebna rehabilitacija,
• potrebujejo nego (v tem primeru se lahko izplača nadomestilo za nego),
• so slepe (v tem primeru se lahko izplača nadomestilo za slepe).

Žrtve, ki so po 31. maju 2009 utrpele hudo telesno poškodbo, lahko prejmejo pavšalno nadomestilo za nematerialno škodo.

Preživele osebe, ki so vzdrževani družinski člani žrtev kaznivih dejanj, prejmejo:

• nadomestilo za izgubo preživnine (če je žrtev umrla in njen zakonec oziroma otroci izgubijo preživnino),
• terapevtsko nego (npr. psihoterapija) in ortopedsko oskrbo,
• pogrebne stroške do določenega najvišjega zneska.

Ali sem upravičen do nadomestila, če storilec ni bil obsojen?

Če storilec ni obsojen, se oškodovanec napoti na civilno sodišče, pri katerem lahko vloži zahtevek za odškodnino.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom?

Ne.