You are considered a victim of crime if you have suffered damage as a result of a criminal offence, for example if you have been physically injured or if any damage has been caused to your (tangible or intangible) property as a result of an event that constitutes a criminal offence under national law. The law grants you, as a victim of crime, certain individual rights before, during and after court proceedings.

Victims of crime have privileges throughout the criminal proceedings and you can exercise them at any time during the proceedings.

In Slovakia, criminal proceedings start with a criminal investigation conducted by the police, in which evidence concerning the criminal act and the offender accused of the act is collected. If the evidence is sufficient, the proceedings move to a trial. The trial ends either with the court’s verdict on the defendant’s guilt or with acquittal, and it may also include a decision on your claim for compensation for the damage you have suffered. You can appeal against the court’s decision to a higher court.

1 - My rights as a victim of crime

2 - Reporting a crime and my rights during the investigation or trial

3 - My rights after trial

4 - Compensation

5 - My rights to support and assistance

Katere informacije bom pridobil od organov (tj. policija, državni tožilec) po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo?

Če ste žrtev kaznivega dejanja, imate pravico prejeti informacije, ki jih mora zagotoviti prva oseba, s katero stopite v stik. Običajno je to prvi policist, tožilec, zdravnik ali subjekt, ki zagotavlja pomoč žrtvam kaznivih dejanj.

Ob prvem stiku vam mora policija/tožilec zagotoviti zlasti informacije o:

• postopkih v zvezi z vložitvijo kazenske ovadbe ter pravicah in obveznostih žrtve/civilne stranke v kazenskem postopku (kot so pravica do spremstva zaupnika, imenovanje pooblaščenega zastopnika ter možnosti vročanja dokumentov in dostopa do spisa);
• subjektih, ki zagotavljajo pomoč žrtvam kaznivih dejanj (kontaktni podatki, informacije o obliki pomoči, ki jo zagotavljajo); • možnostih v zvezi z zagotavljanjem nujne zdravstvene oskrbe;
• dostopu do brezplačne pravne pomoči;
• pogojih zagotavljanja zaščite, če je ogroženo življenje ali zdravje ali obstaja nevarnost, da bo povzročena velika škoda na premoženju (npr. možnost, da se storilcu prepove vstop v gospodinjstvo, pravica zahtevati, da se odškodninski zahtevek do višine verjetnega zneska škode zavaruje s premoženjem obdolženca);
• pravici do tolmačenja in prevajanja;
• ukrepih, ki jih lahko zahtevate za zaščito svojih interesov, če prebivate v drugi državi članici EU;
• postopkih sodnega varstva, če policija in/ali tožilstvo kršita vaše pravice;
• kontaktnih podatkih za komunikacijo o zadevi, v kateri ste žrtev;
• postopkih v zvezi z uveljavljanjem odškodnine;
• postopkih mediacije v kazenskem postopku;
• možnostih in pogojih za sporazumno rešitev;
• možnostih in pogojih za povračilo stroškov kazenskega postopka.

Na zahtevo vam bo policija ali državno tožilstvo pomagalo pri vzpostavitvi stika s subjektom, ki zagotavlja pomoč žrtvam, da bo nadalje obravnaval vaše potrebe.

Če prvič iščete zdravniško pomoč, vam mora osebje zdravstvene ustanove dati kontaktne podatke o subjektih, ki zagotavljajo pomoč žrtvam.

Subjekti, ki zagotavljajo pomoč žrtvam kaznivih dejanj, vam bodo zagotovili informacije o:

• obliki in obsegu strokovne pomoči ter o tem, v kolikšni meri je ta pomoč brezplačna;
• kontaktnih podatkih drugih subjektov, ki vam lahko pomagajo, če navedeni subjekti ne morejo zagotoviti strokovne pomoči, ki jo potrebujete;
• pravicah žrtve, vključno s pravico do odškodnine;
• pravicah, ki jih imate kot civilna stranka ali priča v kazenskem postopku;
• finančnih in praktičnih zadevah.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če ste bili žrtev kaznivega dejanja v drugi državi članici EU in če v primeru hudega kaznivega dejanja niste mogli ali hoteli vložiti kazenske ovadbe v državi članici, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, ga lahko prijavite policiji/tožilcu na Slovaškem. Razlog, zakaj niste mogli ali hoteli podati kazenske ovadbe v drugi državi – bodisi zaradi časa, oddaljenosti, neznanja lokalnega jezika, strahu za vašo družino bodisi iz drugega razloga –, ni pomemben. Če državni tožilec/policija ugotovi, da ni pristojna za obravnavanje zadeve, bo ovadbo brez odlašanja posredovala pristojnemu organu države članice EU, na ozemlju katere je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Pristojni organi bodo sprejeli potrebne ukrepe za to, da boste imeli kot žrtev kaznivega dejanja čim manj neprijetnosti, zlasti v zvezi z organizacijo postopka. To na primer pomeni, da ste lahko kot priča zaslišani prek videopovezave ali po telefonu.

Če ste bili žrtev nasilnega kaznivega dejanja, lahko zahtevate odškodnino v državi članici, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, in na Slovaškem; v primeru slednjega to storite z oddajo vloge pri ministrstvu za pravosodje Republike Slovaške.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Policija vas bo obvestila zlasti o izidu kazenske ovadbe. Policija praviloma v 30 dneh odloči na enega od naslednjih načinov:

• ovadbo zavrne in ustavi kazenski postopek.
  Policija tako odloči, če storjenega dejanja ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje ali upravni prekršek;
• ovadbo odstopi pristojnemu organu.
  Če dejanje ni kaznivo dejanje in policija sumi, da bi lahko šlo za upravni prekršek ali drugo upravno kršitev, policija ovadbo posreduje pristojnemu organu. Pristojni organ nato ovadbo ponovno prouči, in če obstajajo zadostni razlogi, začne upravni postopek;
• kazensko ovadbo umakne.
  To je večinoma v primerih, ko storilec umre, ni kazensko odgovoren, ker je mladoleten (tj. v času storitve dejanja ni bil star vsaj 14 let), ali žrtev ni podala soglasja h kazenskemu postopku;
• začne kazenski pregon.
  Če ni razlogov za zavrnitev ali odstop ovadbe ali njen umik, policija začne kazenski pregon.

Policija vas mora uradno obvestiti o svoji odločitvi. Ta odločitev se imenuje sklep (uznesenie) in se vroči na naslovu, ki ste ga navedli v kazenski ovadbi. Če se na podlagi vaše ovadbe začne kazenski pregon, ste kot oseba, ki je prijavila kaznivo dejanje, sproti obveščeni o njegovih posameznih fazah (tj. vložitev obtožnice zoper konkretno osebo, razširitev obtožnice, odstop zadeve drugemu organu, ustavitev, pogojna ustavitev ali začasna ustavitev kazenskega pregona).

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Pravico imate zahtevati tolmača; tega vam bo nato zagotovila policija. Nagrade tolmaču vam ni treba plačati; to krije država. Prav tako imate pravico do prevoda ali tolmačenja bistvenih odločitev v jezik, ki ga razumete.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Policija/tožilec v komunikaciji z vami upošteva vaše konkretne okoliščine (kot so vaša starost, spol, invalidnost ali duševna zrelost). Namen tega je zagotoviti, da kot žrtev prejmete zadostne informacije v obliki, ki jo razumete, da se vam omogoči poln dostop do pravic in zagotovi, da se z vami ravna spoštljivo.

Posebno ranljive osebe, vključno z otroki in invalidi, je treba zaslišati obzirno ob zagotovilu, da zaslišanja pozneje v postopku ne bo treba ponoviti. Zato se njihove izjave posnamejo na kamero. Policija se pred pridobitvijo izjave priče posvetuje s psihologom ali strokovnjakom o tem, kako izvesti zaslišanje, da se zagotovi njegova pravilna izvedba.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Podporo žrtvam zagotavljajo subjekti, vpisani v register subjektov, ki zagotavljajo pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki je na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje Republike Slovaške, ali če je ustrezno, centri za posredovanje za žrtve nasilja v družini. Zagotovili vam bodo psihološko pomoč in tudi pravno svetovanje. Obravnavalo vas bo strokovno usposobljeno osebje, ki vam bo pomagalo pri pravnih vprašanjih ali zagotovilo psihološko podporo. Po potrebi vam bodo pomagali najti zasilno nastanitev, stopiti v stik z vašo družino ali dobiti denar.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Ob prvem stiku vas bo policija obvestila o subjektih, ki zagotavljajo pomoč žrtvam kaznivih dejanj, vam povedala, kako stopiti v stik z njimi, in pojasnila, katero obliko pomoči zagotavljajo. Na vašo zahtevo vam bo tudi pomagala vzpostaviti stik z njimi.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Organi kazenskega pregona poskrbijo, da ne razkrijejo varovanih osebnih podatkov ali dejstev zasebne narave, zlasti v zvezi z vašim družinskim življenjem, domačim naslovom in korespondenco, ki ni neposredno povezana s kaznivim dejanjem. Posebno pozornost namenjajo koristim otrok, mladoletnikov in civilnih strank, katerih osebni podatki se ne razkrijejo.

Če vlagate kazensko ovadbo, lahko od policista zahtevate, naj v njej ne navede vaših osebnih podatkov.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Do podpore ste upravičeni ne glede na to, ali vložite kazensko ovadbo ali ne.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Pristojni organi imajo na voljo različne ukrepe za zaščito žrtve. Ti ukrepi se razlikujejo tudi glede na fazo postopka. Vaše sodelovanje pri takih ukrepih bi moralo biti prostovoljno, prav tako bi morali biti dovolj obveščeni o tveganjih in koristih, da lahko sprejmete informirano odločitev.

Če s storilcem živite v skupnem gospodinjstvu, mu lahko policija prepove vstop v gospodinjstvo za dva tedna takoj po vašem klicu na policijo in/ali vaši vložitvi kazenske ovadbe. V takem primeru storilec ne sme vstopiti v skupno stanovanje ali hišo. Policija vas nato obvesti o možnosti, da zahtevate sodno odredbo (neodkladné opatrenie) o prepovedi vstopa v skupno gospodinjstvo tudi za dlje časa. Vloga za sodno odredbo se lahko vloži tudi zoper storilca, ki z vami ne živi v skupnem gospodinjstvu. Sodišče lahko storilcu prepove približevanje vašemu domu, delovnemu mestu ali krajem, na katerih se običajno zadržujete, ali kakršno koli vzpostavljanje stika z vami.

Prav tako se imate pravico odločiti, ali želite biti obveščeni o izpustitvi ali pobegu storilca iz objekta za pridržanje. Informacije o tem so namenjene zlasti vaši zaščiti, če bi storilec poskušal stopiti v stik z vami (npr. če je storilec bližnja oseba ali družinski član). To odločitev lahko kadar koli spremenite, policija, tožilec in sodišče pa jo bodo upoštevali. Če pa ste v nevarnosti ali je ogroženo vaše življenje ali zdravje, vas policija/tožilec/sodišče obvesti o izpustitvi ali pobegu, tudi če take informacije niste zahtevali.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito zagotovi policija, med sodnimi obravnavami pa jo zagotovi sodišče.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Policija, tožilec, sodišče, pa tudi subjekt, ki zagotavlja pomoč žrtvam kaznivih dejanj, bodo vašo zadevo posamično ocenili, da bi ugotovili, ali ste posebno ranljiva žrtev. Proučili bodo, ali storilec za vas še naprej predstavlja nevarnost in ali vam grozi ponovna viktimizacija. Če ugotovijo, da vas namerava storilec ustrahovati, vam groziti, se vam maščevati ali kakor koli vplivati na vašo psihološko ali telesno celovitost, bodo pristojni organi sprejeli potrebne ukrepe.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Kot žrtev imate pravico do zaščite pred sekundarno viktimizacijo. To pomeni pred vsakršno škodo, ki ne bi bila neposredna posledica samega kaznivega dejanja, temveč bi jo utrpeli zaradi ravnanja posameznikov ali institucij, s katerimi ste bili v stiku po kaznivem dejanju. To lahko na primer vključuje neuvidevno ravnanje javnih organov, njihovo neodzivnost pri zagotavljanju vaše zaščite ali neuvidevno razkritje vaše zadeve javnosti. V kazenskem postopku obstajajo mehanizmi za preprečevanje takega ravnanja. Policija, tožilec, sodišče in subjekti, ki zagotavljajo pomoč žrtvam, morajo ravnati tako, da njihova ravnanja ne povzročijo sekundarne viktimizacije. Zato se lahko vaše zaslišanje posname na kamero, da vam ni treba vedno znova dajati izjav. Zaradi vaše zaščite se lahko tudi zdravniški pregled odredi le v obsegu, ki je potreben, in samo, če je to potrebno za namene kazenskega postopka.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive žrtve?

Če ste posebno ranljiva žrtev, imate pravico od subjekta, ki zagotavlja pomoč žrtvam kaznivega dejanja, zahtevati brezplačno specializirano strokovno pomoč. Ta se bo zagotavljala 90 dni, to obdobje pa se lahko v upravičenih primerih na vašo zahtevo podaljša. Vključuje psihološko pomoč in tudi pravno svetovanje. Obravnavalo vas bo strokovno usposobljeno osebje, ki vam bo pomagalo pri pravnih vprašanjih ali vam zagotovilo psihološko podporo. Po potrebi vam bodo pomagali najti zasilno nastanitev, stopiti v stik z vašo družino ali pridobiti denar. Pomagali vam bodo tudi oceniti, ali je ogroženo vaše življenje ali zdravje, in sprejeti ukrepe za vašo zaščito.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Poleg vseh pravic, ki jih imate kot posebno ranljiva žrtev, ker se kot mladoletnik samodejno štejete za tako žrtev, se od policije, državnega tožilstva, sodišč in subjektov, ki zagotavljajo pomoč žrtvam, tudi zahteva, da ravnajo v vašo največjo korist.

Če boste zaslišani kot priča v zvezi z dogodki, ki so vam povzročili nelagodje, se bo zaslišanja udeležil psiholog ali strokovnjak in nadzoroval njegovo izvedbo. Po potrebi se bo lahko zaslišanja udeležil tudi vaš starš ali učitelj. Zaslišanje bo izvedeno tako, da vam pozneje v postopku ne bo treba vedno znova dati izjave priče; ponovno jo boste morali dati le, če bo to nujno potrebno.

Splošno priznano je, da ima otrok v kazenskem postopku posebne potrebe, institucije, s katerimi boste v stiku, pa bodo upoštevale vašo starost in vaše potrebe.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je vaš družinski član umrl zaradi kaznivega dejanja in ste zaradi njegove smrti utrpeli škodo, se tudi vi štejete za žrtev. Imate pravico do obveščenosti, zlasti o tem, kako vložiti kazensko ovadbo, o poteku kazenskega postopka in o tem, kako stopiti v stik z organizacijami, ki vam lahko pomagajo. Na vašo zahtevo vam bo policija ali državno tožilstvo pomagalo pri vzpostavitvi stika s subjektom, ki zagotavlja pomoč žrtvam, da bo nadalje obravnaval vaše potrebe. Poleg tega imate pravico do strokovne pomoči, pravico do zaslišanja in pravico, da se z vami ravna spoštljivo, obzirno in uvidevno.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je oseba umrla zaradi nasilnega kaznivega dejanja, se tudi preživeli zakonec ali preživeli otroci štejejo za žrtve nasilnega kaznivega dejanja. Če takih oseb ni, se za žrtev kaznivega dejanja šteje preživeli starš ali oseba, ki je s pokojnikom živela v skupnem gospodinjstvu vsaj leto dni pred njegovo smrtjo in ki je skupaj z njim skrbela za gospodinjstvo, ali oseba, ki je bila odvisna od pokojnikove podpore.

Kot žrtev nasilnega kaznivega dejanja uživate vse pravice, priznane žrtvam, upravičeni pa ste tudi do odškodnine, ki jo lahko zahtevate pri ministrstvu za pravosodje Republike Slovaške.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Pod katerimi pogoji? Ali bom v času mediacije na varnem?

Informacije o postopkih mediacije vam bo ob prvem stiku zagotovila policija. Mediacijo izvajajo uradniki za pogojni odpust in mediacijo na podlagi prostovoljnega soglasja, ki ga podate vi in storilec kaznivega dejanja. Namen mediacije je, da se z dejavnim sodelovanjem obeh strank odpravijo negativne posledice storjenega kaznivega dejanja. Svoje soglasje lahko kadar koli umaknete. Informacije, pridobljene med mediacijo, se štejejo za zaupne; brez soglasja strank se ne smejo uporabljati za nobene druge namene razen za reševanje spora v okviru mediacije.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Zakon o žrtvah kaznivih dejanj

Zakonik o kazenskem postopku

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Kaznivo dejanje lahko prijavite z vložitvijo kazenske ovadbe na kateri koli policijski postaji, tožilstvu ali sodišču. Ovadbo lahko vložite, če ste žrtev kaznivega dejanja, pa tudi če izveste, da je nekdo, ki ga poznate, žrtev kaznivega dejanja, da je utrpel škodo ali storil kaznivo dejanje. Posamezni organi (tj. policija, tožilstvo, sodišča) med seboj sodelujejo in po potrebi vašo ovadbo posredujejo organu, ki jo bo nadalje proučil. Kazenska ovadba se lahko poda pisno ali ustno na zapisnik ali elektronsko s kvalificiranim elektronskim podpisom. Vsebovati bi morala zlasti opis storjenega dejanja, vaše kontaktne podatke, in če ste žrtev kaznivega dejanja, opis škode, ki ste jo utrpeli, skupaj z navedbo, ali zahtevate odškodnino. Kazenska ovadba ne sme biti anonimna, vendar pa policija ali tožilec na vašo zahtevo vaših osebnih podatkov ne razkrije.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Če ste prijavili kaznivo dejanje ali ste žrtev kaznivega dejanja, vas mora policija uradno obvestiti o svoji odločitvi. Odločitev se imenuje sklep (uznesenie) in se vroči na naslovu, ki ste ga navedli v kazenski ovadbi. Kot oseba, ki je prijavila kaznivo dejanje, boste obveščeni o poteku zadeve (tj. vložitev obtožnice zoper konkretno osebo, razširitev obtožnice, odstop zadeve drugemu organu, ustavitev, pogojna ustavitev ali začasna ustavitev kazenskega pregona).

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Za vložitev kazenske ovadbe zastopanje po odvetniku ni potrebno. Pravno pomoč lahko zagotovijo subjekti, ki zagotavljajo pomoč žrtvam, pod nekaterimi pogoji pa tudi center za pravno pomoč. V poznejših fazah kazenskega postopka se vam lahko na državne stroške dodeli odvetnik.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Če ste vabljeni kot priča v predkazenskem ali sodnem postopku, imate pravico do povračila že nastalih gotovinskih izdatkov, zlasti potnih stroškov, stroškov prehrane in dokumentiranih stroškov nastanitve. Upravičeni ste do odškodnine za izgubljeni zaslužek ali drugo izgubo prihodka, ki jo je mogoče dokazati. Zahtevek za povračilo stroškov priči je treba vložiti v treh dneh od zaslišanja, sicer ni veljaven. Ovrednoten mora biti najpozneje petnajst dni po vložitvi zahtevka.

Če ste civilna stranka, država ne krije vaših lastnih stroškov. Lastni stroški vključujejo zlasti potne stroške, odškodnino za izgubljeni čas pooblaščenega zastopnika civilne stranke, poštne stroške in druge gotovinske izdatke. Vendar imate kot civilna stranka že v kazenskem postopku pravico prejeti odškodnino za stroške, ki so potrebni za uspešno uveljavljanje zahtevka, vključno s stroški, nastalimi z vključitvijo pooblaščenega zastopnika. Obsojena oseba vam mora te stroške povrniti.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Ni nujno, da bo vaša zadeva obravnavana na sodišču. Lahko se zaključi v manj formalnem alternativnem postopku, ki se ne konča z odločitvijo o krivdi in kazni. Ti postopki vključujejo na primer pogojno ustavitev kazenskega pregona, pogojno ustavitev kazenskega pregona na podlagi sodelovanja toženca, poravnavo ali kaznovalni nalog. To, ali imate pravico do pritožbe ali ne, je odvisno od vašega položaja v postopku in tega, kako se konča kazenski postopek. Pritožbo zoper pogojno ustavitev kazenskega pregona ali zoper pogojno ustavitev kazenskega pregona na podlagi sodelovanja toženca lahko vložite ne glede na to, ali ste civilna stranka ali oseba, ki je prijavila kaznivo dejanje. Zoper sodno poravnavo se ni mogoče pritožiti, saj je sklenjena z vašim soglasjem. Če ste civilna stranka, lahko vložite utemeljeni ugovor zoper izrek kaznovalnega naloga v zvezi s škodo. V tem primeru se izrek kaznovalnega naloga v zvezi s škodo prekliče, sodišče pa vas napoti v pravdni postopek, v katerem lahko zahtevate odškodnino.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Če ste civilna stranka, vas bo sodišče uradno obvestilo o glavni obravnavi. Če se je ne boste udeležili, bo o vašem odškodninskem zahtevku odločeno na podlagi vaših prejšnjih vlog, ki jih vsebuje spis. Če ste le prijavitelj kaznivega dejanja, se lahko glavne obravnave udeležite kot član javnosti.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Žrtev postanete, če ste utrpeli telesno poškodbo, če je bila povzročena škoda vašemu (stvarnemu ali nestvarnemu) premoženju ali če so bile zaradi kaznivega dejanja kršene ali ogrožene vaše pravice in svoboščine, pa tudi če je zaradi kaznivega dejanja umrl vaš družinski član. Vsakdo, ki zatrjuje, da je žrtev, se tudi šteje za žrtev, če ni dokazano nasprotno, ne glede na to, ali je bil storilec identificiran, preganjan ali obsojen. Pravice in zaščito žrtev ter podporo žrtvam ureja zakon o žrtvah kaznivih dejanj.

V kazenskem postopku pa ima lahko žrtev položaj prijavitelja kaznivega dejanja, žrtve ali priče z vsemi pravicami, ki jih zakonik o kazenskem postopku priznava v zvezi z zadevnim položajem.

Žrtev v kazenskem postopku je oseba, ki je zaradi kaznivega dejanja utrpela telesno poškodbo, premoženjsko, nepremoženjsko ali drugo škodo ali katere druge zakonsko varovane pravice ali svoboščine so bile s tem kršene ali ogrožene.

Priča postanete, če vas organ kazenskega pregona ali sodišče pozove (povabi), da kot priča pričate o dejstvih, pomembnih za kazenski postopek, kot ste jih sami zaznali, ali če pred organom kazenskega pregona ali sodiščem nastopite bodisi na lastno pobudo bodisi na predlog stranke.

Slovaško kazensko pravo ne vključuje pojma zasebnega tožilca; v kazenskem postopku obtožni akt vloži državni tožilec.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Kot žrtev kaznivega dejanja imate pravico dobiti informacije o tem, kako vložiti kazensko ovadbo, o poteku kazenskega postopka in o tem, kako lahko vzpostavite stik z organizacijami, ki vam lahko pomagajo. Na zahtevo vam bosta policija ali državno tožilstvo pomagala vzpostaviti stik s subjektom, ki zagotavlja pomoč žrtvam, da bo nadalje obravnaval vaše potrebe. Imate pravico do strokovne pomoči, pravico do zaslišanja, pravico, da se z vami ravna spoštljivo, obzirno in uvidevno, če ste bili žrtev nasilnega kaznivega dejanja, pa imate tudi pravico, da zahtevate odškodnino.

Kot civilna stranka imate v nekaterih primerih pravico, da soglašate s kazenskim pregonom, zahtevate odškodnino, predlagate pridobitev ali dopolnitev dokazov, predložite dokaze, vpogledate v spis in ga proučite, se udeležite glavne obravnave in javne obravnave o pritožbi ali sporazumu o priznanju krivde in sprejetju kazni, podate pripombe na pridobljene dokaze, podate končno izjavo in se pritožite.

Kot priča se morate odzvati vabilu organov kazenskega pregona in sodišča ter pričati o tem, kar veste o kaznivem dejanju in storilcu ali o okoliščinah, pomembnih za kazenski postopek. Če se obravnave ne udeležite in nimate ustreznega opravičila, ste lahko privedeni pred sodišče.

Pričanje lahko zavrnete v treh primerih:

• če je toženec vaš sorodnik v ravni vrsti, sorojenec, posvojitelj, posvojenec, zakonec ali zunajzakonski partner;
• če bi s tem sebe ali bližnjo osebo izpostavili tveganju kazenskega pregona;
• če bi s tem kršili spovedno molčečnost ali zaupnost informacij, ki so vam bile zaupane kot osebi, ki jo zavezuje ohranitev zaupnosti, ali kot osebi, zadolženi za duhovno oskrbo.

Imate pravico do pravne pomoči in do navzočnosti odvetnika na zaslišanju ter pravico, da preberete zapisnik in zahtevate njegovo dopolnitev ali popravek. Upravičeni ste do povračila za nujne stroške (npr. potne stroške) in izgubljeni zaslužek – pričnina. Zahtevek za pričnino je treba vložiti v treh dneh od zaslišanja.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Kot civilna stranka imate pravico, da se udeležite glavne obravnave in sodišču predlagate izvajanje dokazov. Prav tako lahko podate pripombe v zvezi z že izvajanimi dokazi. Ko sodišče razglasi, da je izvajanje dokazov zaključeno, nadaljnjih predlogov ni več mogoče vložiti.

Na koncu obravnave (vendar je lahko obravnav tudi več) imate pravico, da podate končno izjavo. Njena vsebina ni natančno opredeljena, tako da se lahko sami odločite, kaj boste povedali. S seboj lahko prinesete zapiske. Če imate pooblaščenega zastopnika, bo ta podal končno besedo.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Kot civilni stranki vam bo vedno vročena vsaka sprejeta odločba (sodba, sklep, kaznovalni nalog). Odločba bo vročena neposredno vašemu pooblaščenemu zastopniku, če ste ga imenovali.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Možnost vpogleda v spis imate v kateri koli fazi kazenskega postopka. Zahtevo za vpogled v spis je treba nasloviti na pristojni organ kazenskega pregona. Zahtevo lahko vložite pisno ali ustno. V takem primeru je pristojni organ načeloma dolžan ugoditi zahtevi civilne stranke, tako da navede kraj, datum in uro tega procesnega dejanja. Ob vpogledu v spis morajo biti sprejeti vsi potrebni ukrepi, da se prepreči razkritje zaupnih informacij, poslovnih in bančnih tajnosti itd.

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Pravico imate do pritožbe zoper tisti del odločbe, ki se nanaša na odškodninski zahtevek ali na stroške postopka. Glede na vrsto odločbe je mogoče vložiti redno pravno sredstvo (v 15 dneh), pritožbo (v treh delovnih dneh) ali ugovor (v osmih dneh). V odločbi, ki jo prejmete, bo natančno navedeno, katero pravno sredstvo je na voljo, kje in do kdaj ga lahko vložite.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Obsojeni storilec kaznivega dejanja vam mora povrniti škodo, ugotovljeno v odločbi. Če obsojena oseba te obveznosti po pravnomočnosti odločbe ne izpolni, jo lahko izvršite prek sodnega izvršitelja. Sodni izvršitelj nato sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da prejmete odškodnino, npr. proda premoženje obsojene osebe ali odbije določen znesek od plače obsojene osebe. Vendar imate tudi po koncu kazenskega postopka še pravice kot žrtev kaznivega dejanja/civilna stranka. Te pravice se nanašajo na vašo varnost in odškodnino.

Če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja, lahko pri ministrstvu za pravosodje zahtevate odškodnino, ki jo bo zagotovila država. Odškodnina se dodeli za telesno poškodbo, v primeru nekaterih kaznivih dejanj pa tudi za nepremoženjsko škodo. Osnovni pogoj, ki ga morate izpolniti pred vložitvijo zahtevka, je, da se začne kazenski postopek, v katerem ste vložili zahtevek za odškodnino zoper storilca, in da vam škoda ni bila povrnjena drugače. Odškodnino lahko zahtevate že med kazenskim postopkom, vendar ne več kot eno leto od datuma pravnomočnosti odločbe, zato je pomembno, da tega roka ne zamudite.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Do strokovne pomoči ste upravičeni tudi po koncu kazenskega postopka. Če še naprej potrebujete psihološko pomoč ali pomoč pri uveljavljanju pravic, ki jih imate kot žrtev, jo imate pravico prejeti.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Sodba, ki jo boste prejeli, bo vsebovala informacije o kazni, izrečeni storilcu, vključno s trajanjem in krajem prestajanja zaporne kazni, če je bil storilec obsojen na zaporno kazen.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Pravico imate, da se odločite, ali želite biti obveščeni, če je storilec izpuščen iz zavoda za prestajanje kazni ali če od tam pobegne. Informacije o teh dejstvih so namenjene zlasti vaši zaščiti, če bi storilec poskušal stopiti v stik z vami (npr. storilec je bližnja oseba ali družinski član). To odločitev lahko kadar koli spremenite, policija, tožilstvo in sodišče pa jo bodo upoštevali. Če pa ste ogroženi ali če je ogroženo vaše življenje ali zdravje, vas bodo policija/tožilstvo/sodišče obvestili o izpustitvi ali pobegu, tudi če takih informacij niste zahtevali.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Pritožbo lahko vložite samo zoper del sodne odločbe, ki se nanaša na odškodnino. Samo obtoženec in tožilec lahko vložita pritožbo zoper samo kazen ali, natančneje, njeno trajanje.

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, s civilnim zahtevkom, z vstopom v postopek)?

Od storilca kaznivega dejanja se lahko odškodnina zahteva v kazenskem postopku bodisi z ustno izjavo na zapisnik obravnave bodisi z vložitvijo posebne pisne vloge. Civilna stranka, ki ima po zakonu pravico od storilca zahtevati odškodnino za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, ki je bilo storjeno zoper njo, ima tudi pravico, da sodišču predlaga, naj v okviru obsodbe obtožencu naloži plačilo odškodnine; civilna stranka mora vložiti tak predlog najpozneje do konca preiskave ali skrajšane preiskave. V predlogu morajo biti jasno navedeni razlogi za zahtevek in višina zahtevane odškodnine. Civilna stranka se med obravnavo obvesti o pravici do odškodnine in postopku za uveljavljanje te pravice.

V primeru utemeljenega pomisleka, da bo izpolnitev odškodninskega zahtevka žrtve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, ovirana ali otežena, se lahko zahtevek do višine verjetnega zneska škode zavaruje s premoženjem ali drugimi lastninskimi pravicami tožene obtoženca. Sodišče odloči o zavarovanju premoženja na podlagi predloga, ki ga vloži tožilec ali civilna stranka; v predkazenskem postopku lahko tožilec zavaruje zahtevek tudi brez predloga civilne stranke, če je to potrebno za zaščito interesov civilne stranke, zlasti če obstaja tveganje zamude.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Če storilec prostovoljno ne izpolni svojih obveznosti, ki jih je odredilo sodišče v kazenskem postopku, po izvršljivosti sodne odločbe prejmete nalog za izvršbo, na podlagi katerega lahko izvršite sodbo zoper storilca v postopku prisilne izterjave. V takih primerih se lahko za pravno pomoč obrnete na odvetnika.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Ne.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja, lahko zaprosite za odškodnino. Ministrstvo za pravosodje Slovaške republike odloči o odškodnini in jo izplača na podlagi pisne zahteve. Zahtevo je treba vložiti na obrazcu, ki je na voljo na spletišču ministrstva. Zahteva se lahko vloži že po začetku kazenskega pregona, najpozneje pa v enem letu od datuma pravnomočnosti sodbe ali kaznovalnega naloga.

Če vas je kazensko sodišče z vašim odškodninskim zahtevkom za škodo, ki je nastala zaradi telesne poškodbe, napotilo na civilni postopek ali postopek pred drugim organom, je treba zahtevo predložiti ministrstvu v roku enega leta od datuma pravnomočnosti odločbe o vašem zahtevku v civilnem postopku ali v postopku pred drugim organom. Po preteku tega roka preneha pravica do odškodnine v skladu z Zakonom o žrtvah kaznivih dejanj.

Zgoraj navedeni se prekinejo med tekom postopka pred pristojnim organom, zlasti v civilnem postopku ali izvršilnem postopku, v katerem zahtevate odškodnino za telesno škodo neposredno od osebe, ki vam je povzročila škodo.

Ministrstvo mora o vaši zahtevi odločiti v štirih mesecih od datuma prejema popolne zahteve. To obdobje se podaljša za čas, ki preteče med zaprosilom za sodelovanje ali za dokumente, potrebne za odločitev, in njihovo predložitvijo s strani pristojnih organov kazenskega pregona, sodišč, drugih nacionalnih organov, višjih teritorialnih enot, občin in drugih oseb.

Ali sem upravičen do odškodnine, če storilec ni bil obsojen?

Če je toženec oproščen, vas bo sodišče z vašim zahtevkom napotilo na civilni postopek ali postopek pred drugim organom.

Če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja in je bil obtoženec oproščen, ker ni bil kazensko odgovoren zaradi neprištevnosti ali ker je mladoleten, nadomestilo za telesno škodo pa vam ni bilo izplačano drugače, ste upravičeni do odškodnine v skladu z Zakonom o žrtvah kaznivih dejanj.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom?

Ne.

Če sem žrtev kaznivega dejanja, na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Kontaktni podatki subjektov, ki zagotavljajo pomoč žrtvam, so na voljo na spletnem naslovu https://www.justice.gov.sk/Stranky/Registre/Zoznamy-vedene-MS-SR/Register-pomoc-obetiam-zoznam.aspx.

Telefonske številke za podporo žrtvam

DRUGE KONTAKTNE ŠTEVILKE

Informacijski uradi za žrtve (uradi so v regionalnih glavnih mestih ter zagotavljajo osnovne informacije in pomoč pri vzpostavljanju stikov s subjekti, ki zagotavljajo pomoč žrtvam)

Ali je podpora žrtvam brezplačna?

Da.

Kakšne oblike podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Pravno pomoč je mogoče dobiti od subjektov, ki zagotavljajo pomoč žrtvam, od intervencijskega centra za žrtve nasilja v družini, pod določenimi pogoji pa tudi od centra za pravno pomoč. Država sodeluje s subjekti, ki zagotavljajo pomoč žrtvam, in ob prvem stiku vam bo policija zagotovila njihove kontaktne podatke in informacije o obliki pomoči, ki jo ti subjekti zagotavljajo. Na vašo zahtevo vam bo policija pomagala vzpostaviti stik z njimi.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Vsaka žrtev ima pravico, da prejme strokovno pomoč. Zagotavljajo jo predvsem subjekti, ki so akreditirani na podlagi zakona o žrtvah kaznivih dejanj, pa tudi drugi subjekti, ki zagotavljajo pomoč žrtvam (to so t. i. registrirani subjekti, vendar ni nujno, da zagotavljajo pomoč v obsegu, navedenem v nadaljevanju).

Akreditirani subjekti izpolnjujejo zlasti pogoje glede strokovne usposobljenosti, tj. zaposlujejo strokovnjake, ki so pridobili univerzitetne diplome in delovne izkušnje na tem področju. Različni subjekti so običajno specializirani za zagotavljanje strokovne pomoči točno določeni skupini žrtev, da bi se konkretneje osredotočili na potrebe žrtev in zagotovili kakovostnejšo pomoč. Informacije o tej specializaciji vsebuje register subjektov, ki zagotavljajo pomoč žrtvam, v njem pa so navedeni tudi kontaktni podatki ali geografska pokritost vsakega subjekta.

Akreditirani subjekti vam lahko zagotovijo splošno strokovno pomoč ali specializirano strokovno pomoč, namenjeno posebno ranljivim žrtvam.

Splošna strokovna pomoč žrtvam vključuje:

• zagotovitev in ustrezno pojasnitev informacij (zlasti glede kazenskih postopkov, drugih postopkov in pravic, strokovne pomoči);
• pravno pomoč za uveljavljanje pravic žrtev;
• pravno pomoč za uveljavljanje pravic žrtve, ki ima položaj civilne stranke ali žrtve v kazenskem postopku;
• psihološko pomoč;
• svetovanje glede tveganja in preprečevanja ponovne viktimizacije.

Akreditiran subjekt, ki zagotavlja splošno strokovno pomoč, mora prvo svetovanje vedno zagotoviti brezplačno. Če je prejel nepovratna sredstva, brezplačno strokovno pomoč zagotavlja 90 dni in celo dlje, če je to potrebno in če žrtev za to zaprosi.

Specializirana strokovna pomoč za posebno ranljive žrtve vključuje:

• zagotavljanje splošne strokovne pomoči;
• zagotavljanje psihološkega posredovanja v nujnih primerih;
• oceno ogroženosti življenja ali zdravja;
• ureditev zagotavljanja socialnih storitev v objektu za nastanitev v nujnih primerih in specializirano socialno svetovanje, če je neposredno ogroženo življenje ali zdravje posebno ranljive žrtve.

Posebno ranljive žrtve so vedno upravičene do brezplačne specializirane strokovne pomoči. Ta pomoč se zagotavlja 90 dni in celo dlje, če je to potrebno in če žrtev za to zaprosi (tudi neuradno, npr. z ureditvijo drugega srečanja).

Pogoj za akreditacijo subjektov je zagotavljanje ene od zgoraj navedenih oblik pomoči, ki je povezana tudi z vrsto žrtev, ki jim zagotavljajo pomoč. Če niste prepričani, katero vrsto strokovne pomoči zagotavlja akreditirani subjekt in s katero vrsto žrtev se ukvarja, se brez oklevanja obrnite nanje. Lahko vam bodo svetovali in vas po potrebi napotili na drug subjekt.