Defendants (criminal proceedings)

If you are suspected or accused of a criminal offence, these factsheets take you through the criminal process and the various steps involved. They explain your rights and obligations at each stage, from the time of pre-trial investigations, right through to after the trial. The factsheets also provide information on how minor offences, such as road traffic offences, are dealt with.

If you are suspected or accused of a crime, you have certain legally guaranteed rights that must be upheld. You need to know what these are and you will also want to be fully informed of what happens when during the various stages of the criminal process. The factsheets cover key areas including which authority carries out investigations, how to get legal advice, the roles and rights of the various entities and officials and information on any deadlines that may apply during the process and the assistance available to you. You will also find information on your obligations during the process.

As the situation varies from one country to another, it is important that you understand the process and are fully aware of your rights and obligations. Take note of the roles and any deadlines that apply as you read through these factsheets.

The following factsheets will guide you through the most important steps of criminal proceedings in each Member State, explaining the rights you have and the basic rules you need to follow to exercise them.

Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.

This information is not a substitute for legal advice and is intended to be for guidance only. If you need assistance, always check with a lawyer or other expert to establish what applies in your particular situation.

Any reference in these fact sheets to a person of the male sex shall be deemed also to constitute a reference to a person of the female sex, and vice versa, unless the context clearly indicates otherwise.

Last update: 18/01/2019

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Belgija

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obtožen kaznivega dejanja, o katerem odloča sodišče. Informacije o prekrških, kot so kršitve cestnoprometnih predpisov, ki so običajno sankcionirane z mandatno kaznijo, kot je globa, najdete v Povezava se odpre v novem oknuinformativnem listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, so izčrpne informacije o vaših pravicah na voljo tukaj.

Kratek opis kazenskega postopka

Sledi kratek opis običajnih faz kazenskega postopka

Preiskovalna sodišča

„Chambre du conseil“ (zunajrazpravni senat) in „chambre des mises en accusation (en appel)“(oddelek za preučitev obtožnice – ob pritožbi) sta preiskovalni sodišči. Preverjata pravilnost naloga za prijetje, se izrečeta glede preventivnega pridržanja, zagotavljata nadzor nad preiskavo in odločata glede napotitve pred pristojno sodišče.

Postopek pred zunajrazpravnim senatom:

  • poziv na podlagi priporočenega pisma;
  • predložitev zadeve v sodno tajništvo;
  • zahteva po izvršitvi dodatnih nalog pred obravnavo;
  • obravnava o tem, ali obstaja utemeljen sum, kot podlaga za začetek sodnega postopka;
  • odložitev sodbe in določitev dneva razglasitve sodbe;
  • razglasitev predložitvenega sklepa. Razen v primeru pravne izjeme obtoženec nima pravice do pritožbe zoper ta sklep.

Kazenski oddelki

Če ste obtoženi kaznivega dejanja (kaznivo dejanje, ki se kaznuje z globo najmanj 26 EUR ali z zaporno kaznijo od 8 dni do 5 let), boste pozvani pred kazensko sodišče, ki bo odločilo, ali ste krivi dejanj, katerih ste obtoženi, razglasilo oprostilno sodbo ali obsodbo in po potrebi določilo višino denarne odškodnine. Kazensko sodišče lahko naloži zaporno kazen največ 20 let za kaznivo dejanje, za katerega se upoštevajo olajševalne okoliščine.

Postopki pred kazenskimi sodišči:

  • poziv, ki ga izda sodni izvršitelj;
  • predložitev zadeve v sodno tajništvo;
  • obravnava pred sodiščem;
  • sodnik mora odločiti v enem mesecu;
  • razglasitev sodbe;
  • pravica do priziva.

Porotno sodišče (Cour d'assises)

Če ste obtoženi storitve kaznivega dejanja (za katerega je predvidena najvišja kazen dosmrtnega zapora), boste poklicani pred porotno sodišče. Porota, sestavljena iz 12 porotnikov, izbranih iz prebivalstva, bo odločila, ali ste zagrešili dejanja, katerih ste obtoženi. S sodiščem, ki ga sestavljajo trije sodniki, porotniki odločijo, ali vas bodo razglasili za krivega, da se vam naloži kazen. Vendar se sodišče samo odloči o višini denarne odškodnine žrtvam, če jo te zahtevajo.

Postopek pred porotnim sodiščem:

  • sklep o predložitvi zadeve pred porotno sodišče in poziv, ki ga izda sodni izvršitelj;
  • predložitev zadeve v sodno tajništvo (brezplačen izvod na zahtevo)
  • predhodna obravnava: sestava seznama prič, ki se jih zasliši, in porote s pomočjo žreba;
  • ustni proces v zadevi;
  • razprava o krivdi ter o morebitni kazni in odškodnini;
  • ni pritožbe (možnost ničnostne pritožbe).

V informativnih listih lahko najdete podrobne informacije o vseh fazah kazenskega postopka in vaših pravicah. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, ampak so zgolj koristni napotki.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih držav članic, zato vam v primeru pritožbe ne more pomagati. V teh informativnih listih najdete informacije o tem, kako in kje se lahko pritožite.

Kliknite na spodnje povezave in poiščite informacije, ki jih potrebujete

Povezava se odpre v novem oknu1 – Posvetovanje z odvetnikom

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskavo

  • Prijetje in zaslišanje na policiji
  • Dokumentacija z informacijami
  • Dokumentacija o preiskavi
  • Posebni primer: preventivno prijetje
  • Zaključek preiskave

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice med postopkom

Povezava se odpre v novem oknu4 – Moje pravice po postopku

Povezava se odpre v novem oknu5 – Prekrški cestnoprometnega zakonika in drugi prekrški

Zadnja posodobitev: 24/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

1 – Posvetovanje z odvetnikom

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno mnenje odvetnika. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah ste upravičeni, da vas zastopa odvetnik. Prav tako boste izvedeli, kako vam bo odvetnik pomagal. Na teh informativnih listih boste izvedeli, kako najti odvetnika in kako bodo poravnani stroški odvetniških storitev, če jih sami ne zmorete plačati.

Kako najti odvetnika?

Vsak odvetnik v Belgiji je vpisan v odvetniško zbornico sodnega okrožja, v katerem ima odvetnik svojo pisarno. V Bruslju odvetniško zbornico sestavljata dve združenji, v enem so francosko govoreči odvetniki, v drugem pa nizozemsko govoreči odvetniki.

Združenje francoskogovorečih in nemškogovorečih zbornic (Ordre des Barreaux francophones et germanophone, O.B.F.G.) združuje zbornice valonske regije in bruseljsko francoskogovoreče združenje.

Bruseljsko nizozemskogovoreče združenje in flamske zbornice pa so združeni v „Orde van de Vlaamse Balies“ (O.V.B.).

Seznam odvetnikov lahko najdete na belih ali rumenih straneh ali na spletu (Povezava se odpre v novem oknuhttps://avocats.be/fr ali Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.advocaat.be/). Odvetnika, ki je specializiran za kazenske zadeve, lahko poiščete s pomočjo iskanja po „področju delovanja“ („voorkeurmaterië” v nizozemščini), oddelek „kazensko pravo” („strafrecht” v nizozemščini).

Prav tako lahko najdete odvetnika v vaši bližini, če iščete po občini ali sodnem okrožju.

Sekretariat vsake zbornice vam lahko predloži tudi seznam svojih odvetnikov.

Prav tako lahko prek elektronske pošte, pošte ali telefona neposredno stopite v stik z odvetnikom, ki vam je bil priporočen.

Kako plačati odvetniške storitve?

Praviloma vi sami plačate odvetniške storitve vašemu odvetniku. Pred kakršnim koli posredovanjem boste morda morali plačati provizijo. Zakon ne določa višine honorarjev. Vendar vas mora odvetnik obvestiti o tem, kako bo sestavil svoj račun: na podlagi urne postavke za čas, porabljen za vašo obrambo, ali pristojbine za posamezno storitev (posvetovanje, branje dokumentacije, vložitev pritožbe...).

Temu se dodajo stroški storitev njegove pisarne in izplačila, plačana pravosodni upravi.

Če nimate potrebnih sredstev za plačilo odvetniških stroškov, lahko zaprosite za brezplačno pravno pomoč pri Uradu za pravno pomoč (Bureau d'Aide Juridique), pri katerem je vpisan vaš odvetnik. Seznam uradov vsakega okrožja je na voljo na spletu:

Če ste upravičeni do socialne pomoči Javnih centrov za socialno delo (C.P.A.S.), nadomestila za invalidne osebe, če skrbite za otroka, ki prejema družinske dodatke, ste najemnik socialnega stanovanja, mladoletna oseba, prezadolženi (skupna poravnava), zapornik, obsojenec, priveden na podlagi zapisnika, ali duševni bolnik, boste deležni brezplačne pomoči odvetnika.

Podobno se zgodi, če živite sami in je vaš mesečni prihodek manjši od 860 EUR ali če živite z drugo osebo in je skupni prihodek polnoletnih oseb, s katerimi živite, nižji od 1104 EUR (s pribitkom 145,16 EUR na vzdrževano osebo).

Zadnja posodobitev: 24/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

2 - Moje pravice med preiskavo in zbiranjem dokazov

Kaj je namen preiskave in zbiranja dokazov?

Njun namen je zbrati dokaze o kaznivem dejanju ter preveriti elemente, ki bi lahko razbremenili osumljeno osebo ali pokazali, da ne gre za kaznivo dejanje.

Katere so faze preiskave in zbiranja dokazov? Kdo opravlja vsako od faz?

Policija preiskuje kazniva dejanja, išče njihove storilce in zbira dokaze.

Če sumi, da je prišlo do kaznivega dejanja, obvesti kraljevega tožilca, ki odloči:

  • da se postopek konča;
  • da bo sam vodil preiskavo (informacije);
  • da bo zadevo predložil preiskovalnemu sodniku in ga prosil, naj razišče določen podatek, ne pa določene osebe (preiskava oseb).

Kraljevi tožilec (procureur du Roi) ima manj pristojnosti kot preiskovalni sodnik. Preiskovalni sodnik ali kraljevi tožilec vodi preiskavo in daje navodila policiji, ki izpolnjuje predpisane naloge preiskave (zaslišanja, preiskave, odvzemi vzorcev DNK...).

Konec preiskave

Ko so informacije zbrane, lahko kraljevi tožilec:

  • konča postopek;
  • predlaga dogovor s tožilstvom: umakne kazensko tožbo (ni kazenskega pregona) v zameno za denarni znesek (klasični postopek v primeru kršitev zakona o cestnoprometnih predpisih);
  • za manjša kazniva dejanja predlaga kazensko mediacijo: ni pregona, vendar mora storilec žrtvi plačati odškodnino, se udeležiti terapije ali izobraževanja;
  • neposredno pozove osumljenca pred sodnika;
  • na podlagi zapisnika pozove, da se zglasi pred pristojnim sodiščem: poziv je osumljencu vročen med prijetjem (ki lahko traja največ 24 ur), ali da se zglasi pri kraljevem tožilcu, da se pospeši postopek.

Če se preiskuje dokumentacija,, se ta predloži tožilstvu,, ki sprejme zadnje sklepe. Potem lahko obtoženec prebere svojo dokumentacijo. Poklican je pred senat (chambre du conseil),, ki je seznanjen s poročilom preiskovalnega sodnika o preiskavi, izjavami morebitnih civilnih strank (žrtev), obtožnico tožilstva in obrambnim govorom obrambe, nato lahko:

  • zadevo predloži preiskovalnemu sodniku z namenom dopolnitve preiskave;
  • ali, če je preiskava v celoti opravljena:
  • odloži izrek sodbe, če bi javne razprave lahko obtožencu škodovale;
  • razglasi pridržanje v ustanovi za duševne bolezni, če je oseba kaznivo dejanje storila v stanju hudega duševnega neravnovesja, zaradi katerega ni bila sposobna nadzorovati svojih dejanj in je še vedno v tem stanju;
  • predloži spis pristojnemu sodišču (sodišču za prekrške ali kazenskemu sodišču); če meni, da je za odločanje o zadevnem dejanskem stanju pristojno porotno sodišče (cour d’assises), izda sklep za prenos dokazov državnemu tožilcu, saj lahko le oddelek za obtožbe (chambre des mises en accusation) zadevo predloži porotnemu sodišču.

Pravica obtoženca do pritožbe, je omejena na določena vprašanja postopka, se uveljavlja pred oddelkom za obtožbe.

Med preiskavo lahko preiskovalni sodnik pod določenimi pogoji izda nalog za prijetje:

  • če obstajajo trdni dokazi o krivdi;
  • če obstajajo dejstva, za katera je predvidena najmanj enoletna zaporna kazen;
  • je to nujno za javno varnost.

Če najvišja kazen, ki se lahko uporabi, ne presega petnajst let zaporne kazni, se nalog za prijetje lahko izda le, če obstajajo resni razlogi za begosumnost, ponovitev kaznivega dejanja, izmikanje sojenju, izginotje dokazov ali tajni dogovor s tretjimi osebami.

Obtoženec pride pred senat (chambre du conseil) v petih dneh od izdaje naloga in nato vsak mesec do zaključka preiskave (vsake tri mesece, če ni podlage za kazensko obtožnico).

Moje pravice med preiskavo in zbiranjem dokazov

Prijetje in zaslišanje na policiji (1)

V katerih primerih in za koliko časa mi policija lahko odvzame prostost?

Prostost vam je lahko odvzeta, če ste zaloteni pri „deliktu“ ali kaznivem dejanju, na zahtevo kraljevega tožilca ali preiskovalnega sodnika, če obstajajo trdni dokazi krivde. Policija vam ne sme odvzeti prostosti za več kot 24 ur.

Ali me lahko preiščejo?

Da, med prijetjem ali če obstaja sum, da nosite orožje ali nevaren predmet ali če je ogrožen javni red.

Ali lahko policija vstopi v moj dom?

Da, če ste zaloteni pri kaznivem dejanju ali z vašim privoljenjem.

Ali lahko preiščejo mojo pisarno, moje vozilo?

Da, tako kot vaš dom. Vendar so nekateri kraji nedotakljivi, drugi pa so posebej zaščiteni: njihova preiskava zahteva posebne postopke (pisarna diplomata, poslanca, kraj, ki je last skrbnika poslovnih skrivnosti...).

Vaše vozilo je lahko preiskano, če obstaja sum, da je bilo uporabljeno pri storitvi kaznivega dejanja, za prevoz iskanih oseb, dokaznega gradiva ali elementov dokazov ali predmetov, ki so nevarni za javni red.

Ali lahko stopim v stik s članom družine, prijateljem, zdravnikom, članom veleposlaništva?

Če se policiji to zdi potrebno ali na vašo zahtevo, vas bo pregledal zdravnik. Na tej stopnji se policija odloči, ali vam dovoli telefonski klic. Če ste mladoletni, je policija v najkrajšem možnem roku dolžna pisno ali ustno obvestiti vaše starše, vašega skrbnika ali osebo, ki skrbi za vas.

Katere so moje pravice med zaslišanjem na policiji?

Imate pravico do molka in da se ne izrečete zoper sebe, to pomeni, da ne sodelujete pri ustvarjanju dokazov proti vam.

Na začetku vsakega zaslišanja boste obveščeni, da:

  • lahko zahtevate, da se vsa vprašanja, ki so vam postavljena, in odgovori, ki jih podate, dobesedno zapišejo;
  • lahko zahtevate dostop do tega zapisa ali zabeleženja informacij;
  • vaše izjave so lahko uporabljene kot dokaz na sojenju.

Uporabite lahko dokumente, ki so v vaši lasti, ne da bi to povzročilo preložitev zaslišanja. Med preiskavo ali po njej lahko zahtevate, da se ti dokumenti dodajo v zapisnik ali vložijo v sodno pisarno.

Po koncu zaslišanja preberete zapisnik, razen če zahtevate, da vam ga preberejo drugi. Vprašali vas bodo, ali je vaše izjave treba popraviti ali dopolniti.

Če želite uporabljati drug jezik in ne jezik postopka, bo poklican sodni tolmač, vaše izjave se zabeležijo v vašem jeziku ali pa se od vas zahteva, da sami napišete svojo izjavo. Če zaslišanje poteka ob pomoči tolmača, se navede njegovo ime in položaj.

Obveščeni boste, da lahko en izvod vašega zaslišanja dobite brezplačno.

Ali mi bodo zastavljena vprašanja o moji kazenski evidenci?

Policija ima dostop do osrednje evidence.

Ali mi lahko moj odvetnik pomaga?

Vaš odvetnik ne sme biti prisoten na nobenem zaslišanju in se z vami ne more srečati prvih 24 ur od odvzema prostosti.

Predhodno preiskovalno poročilo (2)

Preiskavo vodi kraljevi tožilec. Predhodno preiskovalno poročilo (information préliminaire) je zaupno, pisno in enostransko (nekontradiktorno).

Kaj lahko naredi kraljevi tožilec v fazi preiskovalnega poročila?

Razen pravnih izjem zbiranje informacij ne sme vključevati nobenega dejanja prisile, odvzema pravic in svoboščin posameznikov. Zasegi premoženja so mogoči pod določenimi pogoji.

Kraljevi tožilec lahko med drugim:

  • obišče prizorišče dejanja,
  • zasliši osumljence, priče ali policiji naroči, da jih zasliši
  • naroči prijetje nekoga (ko niste zaloteni pri kaznivem dejanju) za čas 24 ur,
  • s privoljenjem osumljenca začne analizo DNK,
  • prestreže in zaseže pošto (vendar je ne sme odpreti)
  • pridobi določene pogoje za bančne informacije,
  • začne preiskave v primeru, ko ste zaloteni pri kaznivem dejanju, ali s privoljenjem osebe, ki dejansko uporablja prostor,
  • se odloči za načine iskanja, ki so lahko zelo moteči.

Kaj lahko naredim, če postopek zbiranja informacij škodi mojim pravicam?

Na podlagi utemeljene zahteve lahko zahtevate skrajšani postopek, na primer če je vaše premoženje zaseženo kot dokazni material. V 15 dneh mora kraljevi tožilec sprejeti odločitev. V primeru, da odgovora ne prejmete, ali v primeru negativnega odgovora, se lahko pritožite pri oddelku za obtožbe (chambre des mises en accusation).

V tem primeru lahko od kraljevega tožilca tudi zahtevate, da osrednji organ pooblasti za prodajo premoženja, ki je bilo zaseženo ali zaplenjeno, ali da ga vrne v zamenjavo za varščino.

Ali mi je dovoljen dostop do dokumentacije?

V nasprotju z režimom preiskave nobeno pravilo ne ureja popolnega ali delnega razkritja dokumentacije strank na stopnji zbiranja informacij. Za dostop do dokumentacije lahko zaprosite pri kraljevem tožilcu, ki ima diskrecijsko pravico, da vašo prošnjo odobri ali zavrne.

Ali lahko vplivam na to, kaj se bo z dokumentacijo zgodilo?

Ne. Kraljevi tožilec sam odloči, ali jo bo zavrnil, predložil preiskovalnemu sodniku, vas pozval na podlagi zapisnika pred sodišče, ki obravnava vaš primer, ali vam predlagal alternativni način za odpravo kazenske tožbe (poravnava ali mediacija: če boste plačali kazen ali če boste spoštovali pogoje, določene med mediacijo, procesa ne bo).

Preiskovalni spis (3)

Preiskava poteka pod vodstvom in v pristojnosti preiskovalnega sodnika in jo sproži kraljevi tožilec ali domnevna žrtev kaznivega dejanja s tožbo v vlogi civilne stranke.

Kateri so ukrepi, ki jih lahko sprejme preiskovalni sodnik?

Uporabi lahko vse ukrepe, ki so na voljo kraljevemu tožilcu, in pomembna sredstva za omejitev: izdaja naloga za prijetje, uporaba telefonskih prisluhov, preiskave brez soglasja, posebne, razširjene metode preiskav...

Ali me lahko zasliši preiskovalni sodnik?

Zaslišanje s strani preiskovalnega sodnika je nujno le če je izdan naloga za prijetje.

Ali me preiskovalni sodnik mora obvestiti, da sem v postopku preiskave?

Preiskovalni sodnik mora načeloma vložiti obtožnico, če obstaja utemeljeni sum o vaši krivdi. Obtožba se izreče po zaslišanju ali po pošti in vam daje pravico dostopa do spisa, in pravico, da zahtevate dodatne preiskovalne ukrepe.

Ali preiskovalni sodnik lahko naroči prisluh mojega telefona?

Da, ob upoštevanju točno določenih pravnih pogojev.

Ali lahko preiskavi nasprotujem?

Preiskava vašega doma je dovoljena, če je sodnik podpisal nalog za preiskavo in se preiskava opravi med 5. in 21. uro, sicer izjemoma.

Ali me sodnik lahko fizično prisili v odvzem DNK?

Da, pod posebnimi pogoji.

Kaj lahko naredim, če postopek preiskave ogroža moje pravice?

Lahko se odločite za skrajšani postopek (glejte informativne liste).

Ali lahko med preiskavo dostopam do dokumentacije?

Če ste obdolženec, ki ni v priporu, lahko zaprosite za dostop do dokumentacije na podlagi zahtevka, naslovljenega na preiskovalnega sodnika, ki lahko dostop zavrne, vendar mora svojo odločitev utemeljiti. V primeru, da odgovora od preiskovalnega sodnika ne dobite ali je negativen, se lahko pritožite pri oddelku za obtožbe.

Ali lahko zahtevam izvedbo določenih preiskav?

Da, če ste v priporu, pa tudi sicer. Vložite lahko zahtevek za njihovo izvedbo. Preiskovalni sodnik lahko tega zavrne, če ocenjuje, da ukrep ni nujen za ugotavljanje resnice ali škodi preiskavi. Lahko se pritožite.

Posebni primer: preiskovalni pripor (4)

Kako mora potekati zaslišanje pred preiskovalnim sodnikom?

Zaslišanje, ki poteka pred izdajo naloga za prijetje, se mora zgoditi v 24 urah od odvzema prostosti, sicer nalog za prijetje ni veljaven. Zaslišanje se mora nanašati na možnost izdaje naloga in na bremenilna dejstva.

Vaš odvetnik ne sme biti prisoten.

Ali me sodnik lahko zasliši naknadno?

Zahtevate lahko ponovno zaslišanje. To je edino zaslišanje, kjer je lahko prisoten vaš odvetnik.

Kdaj lahko vidim svojega odvetnika?

Po prvem zaslišanju pri preiskovalnem sodniku.

Ali lahko ugovarjam zakonitosti ali motivom naloga za prijetje?

Zoper sklep o nalogu za prejetje ne morete vložiti priziva.

V petih dneh po izdaji naloga boste poklicani pred senat. Dan pred tem boste imeli dostop do svoje dokumentacije. Vaš odvetnik ali sami lahko zaprosite za izpustitev na prostost.

Vaš odvetnik lahko opozori na nepravilnosti naloga samo v času tega prvega prihoda pred senat (in ob prizivu). Če je nalog za prijetje potrjen, imate pravico do priziva. Pred oddelek za obtožbe boste poklicani v 15 dneh. V primeru neupoštevanja teh rokov boste nemudoma izpuščeni na prostost.

Potrditev pridržanja velja en mesec (ali tri mesece). Na vsakem zaslišanju lahko spodbijate primernost naloga za prijetje in/ali trdne dokaze krivde. Dokumentacija vam bo na voljo dva dni pred vsako obravnavo.

Ali lahko v zaporu stopim v stik s tretjimi osebami?

Vedno lahko stopite v stik s svojim odvetnikom.

Vendar pa vam preiskovalni sodnik lahko prepove stike z vsemi drugimi osebami za največ tri dni.

Kdaj sem lahko izpuščen na prostost?

Ko tako odloči preiskovalni sodnik ali na podlagi odločbe preiskovalnega sodišča, ko pridete pred njega. Vaša izpustitev na prostost je lahko pogojna ali se za njo plača varščina.

Sem državljan druge države. Ali moram biti prisoten med preiskavo?

Če obstaja tveganje izmikanja sojenju, se lahko izda nalog za prijetje. Preiskovalni sodnik ali preiskovalna sodišča vas lahko izpustijo proti plačilu varščine. Plačani znesek, ki je bil položen, vam bo povrnjen, če boste na sodišče prišli na vseh stopnjah postopka.

Če boste izpuščeni na prostost, bo od vas zahtevano, da pridete na vsa zaslišanja in načeloma pred sodišče, ki obravnava vašo zadevo. Preiskovalni sodnik vam lahko na podlagi naloga za pogojni izpust naloži, da ne smete zapustiti države. Ti pogoji se lahko podaljšajo za obdobje treh mesecev. Ugovor je možen pred senatom.

Zaključek preiskave (5)

Kaj lahko naredim, če se preiskava vleče?

Po enem letu se lahko na podlagi utemeljenega zahtevka obrnete na oddelek za obtožbe, ki nadzoruje potek vaše preiskave.

Ali je pred postopkom obtožnico mogoče spremeniti?

Kraljevi tožilec prebere dokumentacijo, ki jo pošlje sodnik, in napiše obtožbe, za katere bi obtoženec po njegovem mnenju moral odgovarjati pred sodiščem. Prav tako se lahko odloči za ustavitev postopka ali zahteva od sodnika, da opravi nekatere dodatne naloge v preiskavi. Ob tej priložnosti lahko kraljevi tožilec ali senat, ki odloča o tem, kaj se bo zgodilo z dokumentacijo, še vedno spremenita pravno opredelitev kaznivega dejanja.

Ali se lahko pred začetkom procesa izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih točk obtožnice?

Ne, predpostavlja se, da ste nedolžni, dokler vas pristojno sodišče pravnomočno ne obsodi.

Kako se zadeva zaključi?

Po zaslišanju preiskovalnega sodnika, morebitne nasprotne stranke, tožilca in obrambe, se kabinet odloči:

  • da bo obtoženca poslal pred pristojno sodišče;
  • da bo razglasil ustavitev postopka;
  • da bo odložil izrek sodbe: dejstva so vzpostavljena, vendar ni izrečena nobena kazen. Sodnik določi trajanje pogojnega izpusta, ki lahko vključuje spoštovanje določenih pogojev;
  • da bo uporabil zakon o ustanovah za mentalno zdravje (hospitalizacija).

Katere so moje pravice na tej stopnji?

Preberete lahko svojo dokumentacijo in pred zaslišanjem pred senatom naredite kopije. Prav tako lahko z zahtevkom zaprosite za dodatne preiskave. Če jih preiskovalni sodnik zavrne, imate pravico do pritožbe pred oddelkom za obtožbe.

Ali lahko vložim priziv?

Na sklep o predložitvi zadeve v obravnavo se ne morete pritožiti, razen v primeru nepravilnosti, opustitve ali zaradi neveljavnosti dela preiskave, pridobitve dokaza ali predložitvenega sklepa, če kot vzrok navedete nedopustnost ali prekinitev kazenskega postopka.

Ali se mi lahko očita prestopek, za katerega sem že bil preganjan v drugi državi članici Evropske unije?

Načeloma ne.

Zadnja posodobitev: 24/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

3 - Moje pravice pred sodiščem

Kje se bo odvijal proces?

  • Sodišče za prekrške (Tribunal de police) obravnava manj hude primere (kazniva dejanja, ki se kaznujejo z globo od 1 do 25 EUR (kršitve kmetijskega zakonika... ) in vse kršitve zakonika o cestnoprometnih predpisih (nesreče s smrtnim izidom... )
  • Kazensko sodišče (Tribunal correctionnel) obravnava delikte ali kazniva dejanja (tista, pri katerih se takoj upoštevajo olajševalne okoliščine)
  • Porotno sodišče (Cour d'assises) obravnava najresnejše zločine (tiste, pri katerih se olajševalne okoliščine ne morejo upoštevati ali se jih ne želi sprejeti)

Ali bo postopek javen?

Načeloma je postopek javen in se odvija v dvorani, ki je dostopna vsem (opazovalcem, novinarjem), razen če obstajajo varnostni razlogi proti temu.

Če ste vpleteni v primer, povezan s spolnostjo (posilstvo...), lahko od sodišča zahtevate, da obravnava poteka za zaprtimi vrati, to pomeni, da se dostop v dvorano omeji samo na osebe, ki jih postopek zadeva.

Če gre za vprašanje hospitalizacije prestopnika, ki zaradi resnega duševnega neravnovesja ni odgovoren za svoja dejanja , lahko zahteva sojenje za zaprtimi vrati, čemur lahko nasprotuje državno tožilstvo.

Kdo bo sodil v zadevi?

Na sodišču za prekrške ali kazenskem sodišču sodijo poklicni sodniki. Na porotnem sodišču pa 12 porotnikov samostojno odloči o krivdi obtoženca. Potem odločijo o kazni skupaj s tremi sodniki.

Ali je med postopkom mogoče spremeniti obtožnico?

Tožilstvo in sodnik lahko obremenilna dejstva obravnavata različno. Na primer, če ste razbili okno nekega vozila, vas tožilstvo lahko preganja zaradi poskusa kraje, v resnici pa ste nameravali samo razbiti okno. Sodišče lahko dejanje razvrsti drugače in oceni, da je šlo samo za povzročitev škode. Vendar vas mora o tem obvestiti, da se lahko branite na tej novi osnovi.

Kaj se zgodi, če se med postopkom izrečem za krivega glede vseh točk obtožnice ali nekaterih izmed njih?

Kazen ne bo samodejno zmanjšana.

Katere so moje pravice med postopkom?

Ali moram biti na postopku prisoten? Ali moram biti prisoten na celotnem postopku?

Ves čas vas mora zastopati odvetnik. Izjemoma se morate osebno pojaviti pred sodiščem, če sodišče sprejme sklep, da morate ponovno priti na obravnavo.

Ali se postopek lahko odvija brez mene?

Če niste prisotni ali vas ne zastopa odvetnik, da bi odgovoril na obtožbe, bo postopek potekal brez vas in se vam bo sodilo v odsotnosti.

Ali lahko sodelujem prek videa, če živim v drugi državi članici?

Ne.

Ali mi bo pomagal tolmač, če ne razumem jezika, v katerem poteka sojenje?

Da.

Ali potrebujem odvetnika?

Ne, razen pred porotnim sodiščem.

Ali mi bo odvetnik dodeljen?

Da, pod določenimi pogoji (glej Povezava se odpre v novem oknulist 1).

Ali lahko odvetnika zamenjam?

Da, tudi brez obrazložitve.

Ali se lahko izrečem na postopku?

Da.

Ali moram na postopku govoriti?

Ni nujno.

Kakšne so posledice, če med postopkom ne govorim resnice?

Imate pravico, da se ne izrečete zoper sebe in da razvijete svojo strategijo obrambe po lastni želji. To prav tako vključuje pravico do molka.

Katere so moje pravice glede na dokaze, predstavljene proti meni?

Ali lahko nasprotujem dokazom, predstavljenim proti meni?

Da.

Kako?

Da na obravnavi zahtevate od sodnika, naj izvede dodatne preiskave.

Zakaj?

Da prikažete, da obtožba ni verjetna.

Kakšne vrste dokazov lahko predstavim v svojo korist?

Predložitev dokumentov, zahteva po dodatnem izvedenskem mnenju, zaslišanje nove priče...

Ali lahko uporabim zasebnega detektiva za pridobitev dokazov v svojo korist?

Da.

Ali so takšni dokazi sprejemljivi?

Da.

Ali lahko prosim priče, naj pričajo v mojo korist?

Da.

Ali lahko jaz ali moj odvetnik zastavljava vprašanja drugim pričam v zadevi?

Da, ob posredovanju policije ali sodnika.

Ali lahko jaz ali moj odvetnik nasprotujeva temu, kar povedo?

Da.

Ali se bodo upoštevale informacije, ki se nanašajo na mojo kazensko evidenco?

Da.

  • Kakšne vrste informacij?

Izrečene obsodbe.

  • V kakšnih okoliščinah? Na kateri stopnji?

Najvišja predvidena kazen se lahko podvoji, ovirajo lahko ugodnejšo obravnavo.

  • Ali se upoštevajo predhodne obsodbe v drugi državi članici?

Da, lahko so posredovane sodniku.

Kaj se zgodi na koncu postopka?

Kateri so možni izidi postopka?

  • Nedopustnost pregona, če ni bilo upoštevano pomembno pravilo. Vendar obstaja možnost novega postopka;
  • Oprostilna sodba, če ni na voljo dovolj dokazov o krivdi brez razumnega dvoma.;
  • Obsodba.

V primeru obsodbe ima sodnik glede na naravo kaznivega dejanja in vašo kazensko evidenco na voljo pet možnosti:

  • zaporno kazen;
  • družbeno koristno delo; v roku enega leta morate za skupnost opraviti neplačano delo, v nasprotnem primeru vam grozi zaporna kazen ali plačilo globe;
  • plačilo globe;
  • pogojni (vendar ne nujno) odlog izvršitve sodbe ali odlog izreka sodbe (pogoj, da obtoženec ne bo več zagrešil kaznivih dejanj, izobraževanje, pogoj, da obtoženec ne bo več obiskoval določenih krajev...) v obdobju od enega do pet let;
  • enostaven izrek krivde.

Kakšna je vloga žrtve med postopkom?

Lahko se izreče o dejstvih, ki jo zadevajo, in zahteva denarno nadomestilo.

Kako?

Ustno ali s predložitvijo pisne vloge.

Na kateri stopnji?

Na obravnavi, takoj po tem, ko vas je zaslišal sodnik.

Za popolnejše informacije glejte podatke na stani pravice žrtev.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuNaslovi sodnih oblasti

Povezava se odpre v novem oknuStran Ministrstva za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuNaslovi zaporov

Zadnja posodobitev: 24/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

4 - Moje pravice po tem, ko je sodišče izreklo sodbo

Ali lahko vložim pritožbo?

Ali lahko vložim pritožbo zoper razsodbo/sodbo, izrečeno na postopku, in zoper kazen?

Sodba, izrečena v vaši odsotnosti ali medtem, ko vas ni zastopal odvetnik, je sodba v odsotnosti. Obstaja posebna pritožba, ugovor, ki je vedno mogoč. Prav tako je mogoč priziv.

Če je bila sodba izrečena v vaši prisotnosti, se odločbo lahko izpodbija. Pritožba je priziv, predviden samo v primeru, če je odločitev izreklo sodišče. Priziv torej ne obstaja v primeru sodb prizivnega sodišča in porotnega sodišča.

Kako? Kje?

Če ste zapornik, lahko ugovor in priziv vložite pri uradu zapora. Če ste na svobodi, se ugovor izvede s pomočjo sodnega izvršitelja, medtem ko se priziv lahko vloži v tajništvu sodišča, ki je izreklo sodbo.

V kakšnem časovnem obdobju?

Pritožbo je treba vložiti v 15 dneh.

  • Rok za ugovor začne teči dan po prejemu pisnega obvestila o odločbi.
  • Rok za priziv začne teči dan po obravnavi, na kateri je bila izrečena sodba.

Kateri so razlogi za pritožbo?

Nestrinjanje z ugotovljenimi dejstvi ali pravnimi razlogi.

Kaj se zgodi, če vložim pritožbo?

Kaj se zgodi, če sem v zaporu, ko vložim pritožbo?

Če se pritožba nanaša na zadevo, zaradi katere ste v zaporu in za katero vam je bila izrečena zaporna kazen, boste ostali v zaporu do izreka nove odločbe. Med novim postopkom se lahko poda zahteva za začasen izpust na prostost.

Če ste v zaporu zaradi druge zadeve, pritožba ne bo vplivala na vaš zaporniški položaj.

Koliko časa je potrebnega, da bo pritožba obravnavana?

Ugovor se obravnava 15 dni po pritožbi, če ste na prostosti, ali v 3 dneh, če ste v zaporu. Priziv se določi najkasneje 60 dni po pritožbi.

Ali moram za pritožbo predložiti nove dokaze?

Da.

Kakšna so pravila, ki se uporabljajo?

Ista pravila kot pred prvim sodnikom (glejte Povezava se odpre v novem oknulist 3).

Kaj se zgodi na pritožbeni obravnavi?

Sodnik bo najprej preučil, ali je pritožba bila vložena pravočasno, potem bo ponovno razsodil glede predloženih dejstev in razglasil morebitno kazen.

Kakšen je lahko sklep sodišča?

Kaj se zgodi, če je pritožba sprejeta/zavrnjena?

Če je ugovor ali priziv sprejet, se lahko zgodi dvoje:

  • nedopustnost pregona ali oprostilna sodba, ki vključuje vaš takojšen izpust, če ste v zaporu;
  • obsodba na manjšo kazen.

Če se pritožba zavrne,

  • se v primeru ugovora obsodba potrdi, vendar nikoli ne zaostri;
  • se v primeru priziva obtožba lahko potrdi ali zaostri.

Ali je pritožba na višjo stopnjo/drugo stopnjo mogoča?

Priziv je mogoč na odločbo o ugovoru, ki jo poda sodišče, pred pritožbenim sodiščem. Kasacijska pritožba oz. pritožba zoper odločbo pritožbenega sodišča na priziv se lahko poda v 15 dneh v sodnem tajništvu pritožbenega sodišča. Ne zadrži izvršitve obsodbe.

V kakšnih okoliščinah?

Kasacijska pritožba se lahko vloži le v primeru kršitve prava ali postopka.

Ali sem upravičen do odškodnine, če je prva odločitev bila napačna?

Da, če ste zaradi te zadeve bili zaprti.

Kakšne?

Do odškodnine za povrnitev škode, ki je posledica zaporne kazni.

Kako?

Na podlagi pisne zahteve Zvezni javni službi sodstva (Service public fédéral Justice).

Ali se bo moja obsodba shranila v moji kazenski evidenci, če je moja pritožba sprejeta?

Ne.

Kdaj je obsodba pravnomočna?

Če v 15 dneh po obsodbi v odsotnosti ni bil vložen noben ugovor.

Če v 25 dneh od izreka sodbe vi ali tožilstvo niste vložili nobenega priziva.

Sem državljan druge države članice. Ali sem lahko po postopku v Belgiji premeščen?

Da.

Ali je premestitev samodejna?

Ne, še vedno je potrebna privolitev Belgije in druge države.

V kakšnih okoliščinah?

  • 1. primer: za izvršitev obsodbe v vaši državi izvora, ki je bila izrečena v Belgiji in zoper katero pritožba ni mogoča, kjer zaporna kazen traja najmanj 6 mesecev (prav tako glejte: Povezava se odpre v novem oknuPravosodje od A do Ž
    a) z vašim privoljenjem, samo če imate dovoljenje za bivanje v Belgiji. Glejte Povezava se odpre v novem oknuEvropsko konvencijo.
    b) brez vašega privoljenja, če nimate ali se vam je iztekla pravica do bivanja v Belgiji (glejte Povezava se odpre v novem oknuEvropsko konvencijo) ali če ste bili prijeti na podlagi evropskega naloga za prijetje, ki ga je izdala Belgija z jamstvom vrnitve v državo izvora.
  • 2. primer: brez vašega privoljenja v sojenje v vaši državi izvora na podlagi evropskega naloga, ki ga je izdala država, katere državljan ste. Če morate odslužiti svojo kazen tukaj, lahko Belgija počaka na iztek vaše kazni, preden vas premesti v vašo državo izvora, ali pa vas lahko začasno izroči, da vam tam sodijo, ob jamstvu vrnitve, da odslužite preostanek svoje belgijske kazni v Belgiji. Če imate svoje običajno prebivališče tukaj, lahko Belgijo prosite, da vas preda pod pogojem vrnitve, da boste tujo kazen lahko odslužili v Belgiji.
  • 3. primer: brez vašega privoljenja za izvršitev kazni, izrečene v vaši državi izvora na podlagi evropskega naloga, ki ga je izdala država, katere državljan ste. Če morate svojo kazen še vedno odslužiti tukaj, bo Belgija počakala na iztek vaše kazni, preden vas premesti v vašo državo izvora. Če imate svoje običajno prebivališče v Belgiji, lahko prosite, naj zavrne izvršitev naloga, tako da boste lahko svojo kazen odslužili v Belgiji in ne v svoji državi izvora.

Ali se lahko pritožim na odločitev o moji premestitvi?

Da, razen če gre za prostovoljno premestitev, v katero ste privolili.

V okviru vrnitve v vašo državo izvora z namenom izvršitve kazni, izrečene v Belgiji (1. primer), se lahko v roku 60 dni pri Conseil d'État vloži zahteva za razglasitev ničnosti in odlog, prav tako pa pri predsedniku sodišča prošnja za nujno sodno varstvo.

V okviru izvršitve evropskega naloga za prijetje, ki ga je izdala vaša država izvora (2. primer in 3. primer), preiskovalni sodnik opravi prvo preverjanje, v roku 15 dni po prijetju ga preveri senat. V roku 24 ur po sprejetju sklepa senata se lahko vloži priziv pri oddelku za obtožbe (glejte Povezava se odpre v novem oknudokument 3). Prav tako se lahko v roku 24 ur od sklepa oddelka za obtožbe vloži pritožba na pritožbeno sodišče.

Obsojen sem bil v Belgiji. Ali se mi lahko ponovno sodi za isti zločin?

Ne.

Informacije o obtožnici/obsodbi

Ali bodo informacije o obsodbi in obtožnici vpisane v mojo kazensko evidenco?

Da.

Kako in kje bodo te informacije shranjene?

Shranjene so v bazi podatkov „Osrednja kazenska evidenca“, ki jo vodi Zvezna javna služba sodstva.

Koliko časa se podatki ohranijo?

Obsodbe glede prekrškov za kazni (1 do 7 dni zapora, 1 do 25 evrov globe, od 20 do 45 ur družbeno koristnega dela) ne bodo več omenjene v izpisku iz evidence po treh letih.

Druge obsodbe ostanejo vpisane za zmeraj. Vendar jih je mogoče izbrisati s postopkom rehabilitacije.

Ali se lahko podatki ohranijo brez mojega soglasja?

Da

Ali lahko nasprotujem ohranitvi teh informacij?

Ne.

Kdo ima dostop do moje evidence?

Pravosodni in policijski organi imajo do nje dostop brez omejitev.

Kazenske evidence ne smemo zamenjati z izpiskom iz kazenske evidence, ki ga zahtevajo določene javne uprave ali določeni posamezniki (delodajalec...) in ki ne omenja vseh informacij, zapisanih v evidenci. Na primer, enostavni izreki krivde, šestmesečna ali daljša zaporna kazen in globe v višini največ 500 EUR ali izrečene v okviru Cestnoprometnega zakonika, ki ne vključuje prepovedi vožnje, daljše od 3 let, ne bodo več upoštevani po 3 letih in 25 dneh od datuma izreka obsodbe. Odlog izreka, enostaven ali začasen, ni na izpisku nikoli omenjen.

Zadnja posodobitev: 24/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

5 - Prekrški

Kako se obravnavajo prekrški cestnoprometnega zakonika?

Če lokalna policija ugotovi prekrške Cestnoprometnega zakonika, lahko pošlje lastniku vozila, s katerim je bil storjen prekršek, obrazec, da bi ugotovila identiteto osebe, ki je upravljala vozilo v času dejanja. Kraljevi tožilec vam lahko predlaga dogovor z namenom ustavitve kazenskega pregona s plačilom, z bančnim nakazilom zneska davčni upravi, upravi za registracijo in državno premoženje.

S plačilom tega zneska se boste izognili pozivu pred sodišče za prekrške in še višji globi ter obveznosti plačila dodatnih sodnih stroškov.

Vendar pa plačilo globe pomeni priznanje krivde in vašo odgovornost do morebitnih žrtev, če je vaš prekršek povzročil škodo drugemu udeležencu v prometu.

Kdo obravnava takšne prekrške?

Tožilstvo pristojnega sodišča za prekrške je zadolženo za to, da izda predlog za plačilo globe. Služba za kazni oziroma globe pri davčni upravi vodi račune izplačanih plačil in o tem obvešča državno tožilstvo.

Postopek?

Predlog o plačilu globe se predloži storilcu prekrška s priporočenim pismom ali z opozorilom, ki ga poda policist. Rok za plačilo je lahko od 15 dni do 3 mesece, izjemoma 6 mesecev.

Sankcije?

V primeru neplačila ali zavrnitve predloga za plačilo globe, tožilstvo pozove storilca prekrška pred sodišče za prekrške, da ga obsodi na kazen (globo, zaporno kazen, prepoved vožnje) v skladu z zakonom.

Ali so za takšne prekrške preganjani tudi državljani drugih držav članic?

Da.

Kako?

Policist, ki ugotovi prekršek, predlaga plačilo globe.

V primeru zavrnitve plačila lahko zahteva takojšnje plačilo najmanjšega zakonitega zneska, v nasprotnem primeru pa takoj zaseže vozilo, s katerim je bil storjen prekršek.

Če storilec prekrška noče plačati, se predpisani znesek lahko plača ali odtegne na podlagi sodbe sodišča za prekrške.

Kako se obravnavajo ostali prekrški?

Z neciviliziranim vedenjem (plačila parkirnine, javna čistoča) se ukvarja občinska uprava. V primeru neplačila ste lahko poklicani pred lokalnega mirovnega sodnika (juge de paix).

Glede družbenih, davčnih zadev, varnosti nogometnih tekem, železniškega prometa in ostalih javnih prevoznih sredstev so za pobiranje upravnih glob zadolžene specializirane uprave. Pred sodiščem za civilne zadeve se lahko uveljavljajo različna pravna sredstva.

Ali bodo ti prekrški zapisani v moji kazenski evidenci?

Izrečene sodbe za kršitve cestnoprometnih predpisov so zapisane v kazenski evidenci. Upravne globe in tiste, ki izhajajo iz predpisov o nogometu, se ne vpišejo v kazensko evidenco.

Zadnja posodobitev: 24/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani bolgarščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Bolgarija

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je oseba osumljena ali obdolžena kaznivega dejanja, ki se obravnava v sodnem postopku. Informacije o prekrških v cestnem prometu, za katere se po navadi izrekajo globe, najdete v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko izčrpne informacije o svojih pravicah najdete tukaj.

Kratek opis kazenskega postopka

Bolgarski kazenski postopek sestavljata dve fazi – predkazenski postopek in glavna obravnava.

  • V predkazenskem postopku se s preiskavo zberejo dokazi, s katerimi se potrdi ali ovrže domneva, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje. Preiskavo izvedejo preiskovalni sodniki ali preiskovalni policisti pod vodstvom tožilca. Ta se na podlagi preiskave lažje pripravi in odloči, ali naj zoper obdolženca vloži obtožnico pri sodišču in jo zastopa ali pa odstopi od pregona.
  • Glavna obravnava se začne, ko tožilec zoper osebo pri sodišču vloži obtožnico zaradi storitve kaznivega dejanja. V sodnem postopku sta udeleženi nasprotni stranki. Tožilec, obtoženec in zagovornik imajo enake procesne pravice. Sodišče preuči dokaze, ki jih je predložil tožilec, poleg tega pa lahko na zahtevo strank ali na lastno pobudo pri iskanju resnice pridobi in preuči nove dokaze.

Glavna obravnava se konča s sodbo sodišča, s katero je obtoženec obsojen in mu je naložena kazen ali pa je razglašen za nedolžnega.

Podrobnosti o vseh teh fazah postopka in vaših pravicah lahko najdete v informativnih listih. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, ampak so zgolj napotki.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskem postopku v državah članicah, zato vam v primeru pritožb ne more pomagati. V teh informativnih listih je navedeno, kako in pri kom se lahko pritožite.

Za dostop do želenih informacij kliknite spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 – Kako do pravnega svetovanja?

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

  • Preiskava (vključno z vložitvijo obtožnice in zaslišanjem)
  • Prijetje (vključno z evropskim nalogom za prijetje)
  • Prva obravnava pred sodiščem
  • Pripor ali izpustitev
  • Priprava zadeve na strani tožilca
  • Priprava zadeve na strani obrambe
  • Ukrepi za preprečitev izognitve pregonu
  • Prepoved odhoda iz Bolgarije

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice med glavno obravnavo

  • Zaslišanje zaščitene priče

Povezava se odpre v novem oknu4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Povezava se odpre v novem oknu5 – Prekrški v cestnem prometu

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku

Zadnja posodobitev: 13/03/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

1 – Kako do pravnega svetovanja?

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno neodvisno pravno svetovanje. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik, pa tudi, kaj lahko odvetnik stori za vas. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako najti odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev.

Kako najti odvetnika?

Če menite, da potrebujete odvetnika, vendar ne poznate nobenega, lahko izberete enega od odvetnikov, ki sodelujejo z okrožnim sodiščem na območju, na katerem živite. Kontaktne podatke 27 odvetniških združenj v Bolgariji lahko najdete tudi na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuvrhovne odvetniške zbornice. Če ste prijeti, imate že takoj ob prijetju pravico do posvetovanja z odvetnikom. Ker imate po prijetju tudi pravico, da se obrnete na sorodnika ali prijatelja, ga lahko zaprosite, naj vam najame odvetnika.

Kdo bo poravnal stroške odvetnika?

Če izberete svojega odvetnika, plačate storitve na podlagi pisne pogodbe, ki ste jo sklenili z odvetnikom.

Če si odvetnika ne morete privoščiti, čeprav ga želite imeti, potreben pa je tudi zaradi interesa pravičnosti, ste upravičeni do brezplačne pravne pomoči. Lahko jo zahtevate sami ali pa vam pripada na podlagi zakona, če vam mora biti zagotovljen zagovornik. Odvisno od faze postopka (glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 1) o tem na podlagi ocene vašega premoženjskega stanja odloči tožilec (v predkazenskem postopku) ali sodišče (med glavno obravnavo).

Če potrebujete pravno svetovanje, tožilec ali sodišče nemudoma pošlje svojo odločitev odboru zadevnega odvetniškega združenja, da vam dodeli odvetnika. Upoštevati je treba, da boste morali v primeru obsodbe povrniti plačilo odvetniku, ki vam je bil dodeljen.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o odvetništvu

Povezava se odpre v novem oknuZakon o pravni pomoči

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuDržavna pravna služba

Povezava se odpre v novem oknuVrhovna odvetniška zbornica

Zadnja posodobitev: 13/03/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja (pred predložitvijo zadeve sodišču)

Kakšen je namen preiskave kaznivega dejanja?

Med preiskavo se zberejo dokazi, s katerimi se potrdi ali ovrže domneva, da je oseba storila kaznivo dejanje. Razlog za preiskavo je lahko ovadba storjenega kaznivega dejanja pri preiskovalnih organih, ali pa so lahko razlog informacije teh organov, ki kažejo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Preiskava se lahko začne tudi, če policija zaloti osebo pri storitvi kaznivega dejanja.

Po navadi vse faze preiskave izvede policija. Nekatere zadeve prevzamejo preiskovalni sodniki ali tožilci, vendar sme preiskavo voditi in nadzorovati samo tožilec.

Katere so faze predkazenskega postopka?

Preiskava (vključno z vložitvijo obtožnice in zaslišanjem)

Preiskovalni organi poskušajo zbrati dokaze, s katerimi bi potrdili ali ovrgli domnevo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Če zberejo dovolj dokazov v podporo domnevi, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, mora preiskovalec to osebo o tem pisno uradno obvestiti. Ob vročitvi mora oseba podpisati vročilnico. Takoj zatem je obdolženec zaslišan.

Prijetje

Če policija najde dokaze, da je oseba storila kaznivo dejanje, lahko to osebo prime in pridrži, vendar za največ 24 ur. O podaljšanju pripora največ za 72 ur lahko odloči samo tožilec. V nasprotnem primeru je treba pridržano osebo izpustiti. Namen policijskega pridržanja je ugotoviti, ali bi bilo treba osebo obtožiti. S pridržanjem po sklepu tožilca se zagotovi, da bo obdolženec prvič nastopil pred sodiščem.

Prva obravnava pred sodiščem

Tožilec načeloma določi, kakšen Povezava se odpre v novem oknuukrep za preprečitev izognitve pregonu je treba naložiti obdolžencu. Če pa odloči, da mora biti Povezava se odpre v novem oknuukrep za preprečitev izognitve pregonu pripor ali hišni pripor, tako zahtevo vloži pri sodišču in zagotovi, da bo obdolženec nastopil pred sodiščem.

Pripor ali izpustitev

Če je obdolženec priveden pred sodišče, lahko samo sodišče odloči, ali bo Povezava se odpre v novem oknuukrep za preprečitev izognitve pregonu pripor ali hišni pripor ali pa je treba pripornika izpustiti.

Priprava zadeve na strani tožilstva

Po končani preiskavi preiskovalec zbrane dokaze pošlje tožilcu. Ta preuči dokaze in odloči, ali je bila domneva, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, dokazana onkraj razumnega dvoma. Šele nato lahko tožilec vloži obtožnico pri sodišču. V nasprotnem primeru odstopi od pregona.

Priprava zadeve na strani obrambe

Ko sta obtoženec in zagovornik seznanjena z obtožnico, lahko predložita dokaze v korist obtoženca. Po koncu preiskave mora preiskovalec obtožencu in zagovorniku na zahtevo dati na razpolago vse zbrane dokaze in dovolj časa za njihovo preučitev.

Moje pravice med preiskavo

Upoštevati je treba, da so „prijetje“, „prva obravnava pred sodiščem“ in „pripor“ mogoče faze, vendar niso nujne. Za dostop do dodatnih informacij o vaših pravicah v posamezni fazi kliknite spodnje povezave.

Preiskava (vključno z vložitvijo obtožnice in zaslišanjem) (1)

Koliko bom obveščen o dogajanju?

Če bo zoper vas zbranih dovolj dokazov, vas bo poklical preiskovalec in vas tudi pisno uradno obvestil o kaznivem dejanju, katerega vas obtožuje. Takoj zatem vas mora policist poučiti o vaših pravicah med preiskavo. Podpisali boste izjavo, da ste bili seznanjeni z njimi.

Ali bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika postopka?

Da. Če vam ni bil zagotovljen tolmač, lahko zavrnete podpis uradnega obvestila o obtožnici. Tolmač vam bo pomagal med celotno preiskavo. Njegovih storitev vam ni treba plačati.

V kateri fazi bom lahko govoril z odvetnikom?

Ko vas preiskovalec pokliče, da bi vas obvestil o obtožnici, vam mora povedati, da lahko pridete z odvetnikom. Dati vam mora dovolj časa, da se obrnete na odvetnika. V Povezava se odpre v novem oknuzakoniku o kazenskem postopku je določeno, v katerih primerih morate imeti zagovornika. Informacije o izbiri odvetnika in pravici do brezplačnega pravnega svetovanja najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj. Pravico imate, da se dobite z odvetnikom in se z njim zasebno pogovorite. Če ne znate jezika, imate lahko na voljo tolmača.

Ali bodo od mene zahtevane kakšne informacije? Jih moram dati?

Takoj ko boste seznanjeni z obtožnico, vas bo preiskovalec zaslišal. V zvezi z obtožnico lahko odgovarjate ali molčite. Pojasnila lahko daste tudi pozneje med preiskavo.

Kaj se bo zgodilo, če bom izjavil kaj takega, kar bo škodilo moji zadevi?

Če boste priznali, vam bo morda naložena nižja kazen. Če boste molčali, si ne morete poslabšati položaja. Sodišče vas ne more obsoditi samo na podlagi priznanja.

Sem državljan druge države. Ali moram biti navzoč med preiskavo?

Kot obdolženec morate biti na razpolago preiskovalnim organom. V ta namen se vam lahko naloži ukrep za preprečitev izognitve pregonu. Če vas ni v državi, se lahko preiskava izvede, če:

  • kraj vašega stalnega prebivališča ni znan;
  • vas ni mogoče sodno pozvati iz drugih razlogov;
  • se po sodnem pozivu niste zglasili pri sodišču ali za to niste navedli utemeljenih razlogov.

V takih primerih vam bo na podlagi postopka, opisanega Povezava se odpre v novem oknutukaj, dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti.

Po videopovezavi boste lahko zaslišani, če vas ne bo v državi in to ne bi oviralo preiskave. Med takim zaslišanjem boste imeli enake pravice, kot so bile že opisane v tem informativnem listu.

Sem lahko poslan nazaj v domovino?

Da, vendar pod pogoji, določenimi v Povezava se odpre v novem oknuzakoniku o kazenskem postopku. Potrebovali boste nasvet odvetnika.

Bom ostal v priporu ali bom izpuščen?

Lahko ostanete v priporu. Podrobnejše informacije najdete v razdelkih Prva obravnava pred sodiščem (3) in Pripor ali izpustitev (4).

Ali lahko v fazi preiskave zapustim državo?

Če ne boste v priporu, boste lahko zapustili državo, vendar boste morali o tem obvestiti preiskovalni organ. Če bo po njegovem mnenju obstajala nevarnost, da se boste izognili preiskavi, se vam lahko prepove odhod iz države.

Ali bom moral dati prstne odtise, vzorce DNK (npr. lase, slino) ali druge telesne tekočine?

Taki vzorci se bodo od vas lahko zahtevali, če jih ne bo mogoče pridobiti drugače. Morali jih boste zagotoviti. Če jih ne boste hoteli dati, vam bodo prisilno odvzeti. Če bo za odvzem vzorca potreben poseg v vaše telo, ga bo opravil zdravnik. Pravico imate, da vas preiskovalec obvesti o postopku.

Ali se lahko opravi telesna preiskava?

Preiskovalec lahko odredi telesno preiskavo, da zbere dokaze ali zaseže predmete, ki bi lahko preprečili preiskavo ali vam pomagali pobegniti. Preiskava mora biti dovoljena s sodnim nalogom ali pa je treba zahtevati naknadno dovoljenje sodišča. Pravico imate do vpogleda v preiskovalni protokol in sodno odločbo.

Ali se lahko opravi preiskava mojega stanovanja, poslovnih prostorov, avtomobila in podobnega?

Odgovor je enak prejšnjemu.

Ali lahko pred glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Krivdo lahko priznate med prvim zaslišanjem, potem ko se seznanite z obtožbami. Glede priznanja krivde in vaših pravic v zvezi s tem preverite informacije, ki so bile že navedene v tem informativnem listu.

Ali se lahko obtožnica pred glavno obravnavo spremeni?

Če so zbrani novi dokazi, se lahko obtožnica spremeni. O morebitnih novih obtožbah morate biti takoj obveščeni in zaslišani v zvezi s tem.

Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem že obtožen v drugi državi članici?

Da, če ni drugače določeno na podlagi veljavnega mednarodnega sporazuma, katerega podpisnica je Bolgarija.

Bodo zahtevani podatki iz moje kazenske evidence?

Da, ne glede to, ali se s tem strinjate ali ne.

Prijetje (vključno z evropskim nalogom za prijetje) (2)

Koliko bom obveščen o dogajanju?

Prijetje (policijsko pridržanje) odredi policist. Priprti ste lahko največ 24 ur. Razlogi za pripor so navedeni v nalogu za prijetje. Pravico imate do seznanitve z razlogi, vpogleda v nalog in njegovega podpisa. Policijski organi vas morajo izpustiti takoj, ko ni več razlogov za pripor.

Ali bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Če ne znate jezika, imate pravico, da ste takoj seznanjeni z razlogi za vaše prijetje. Tolmač bo zagotovljen brezplačno.

V kateri fazi bom lahko govoril z odvetnikom?

Na odvetnika se lahko obrnete od trenutka vašega prijetja. Več podrobnosti najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Ali bodo od mene zahtevane kakšne informacije? Jih moram dati?

Morda bodo od vas zahtevane informacije, povezane s priporom. Informacije lahko daste, ni pa nujno.

Kaj se bo zgodilo, če bom izjavil kaj takega, kar bo škodilo moji zadevi?

V tej fazi se nobena informacija, ki jo daste, ne upošteva kot dokaz, zato je ni mogoče uporabiti proti vam. Kot dokaz se lahko uporabijo samo informacije, ki jih daste med zaslišanjem, potem ko se seznanite z obtožnico Več podrobnosti najdete v razdelku Preiskava (vključno z vložitvijo obtožnice in zaslišanjem) (1).

Se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?

Lahko. Policist mora osebo, ki ste jo predlagali, takoj obvestiti o vašem prijetju.

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Upravičeni ste do zdravniške pomoči, če jo potrebujete. Zdravnika vam bo priskrbela policija.

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem iz druge države?

Obrnete se lahko na konzularno predstavništvo svoje države. Oseba, ki vas pripre, vas mora takoj poučiti o tej pravici.

Ali se lahko opravi telesna preiskava?

Če boste prijeti, bo opravljena telesna preiskava. Sodišče mora pozneje dovoliti, da se osebni predmeti, najdeni pri vas, uporabijo kot dokazi. Pravico imate do vpogleda v preiskovalni protokol.

Ali se lahko pritožim?

Zakonitost policijskega pridržanja lahko izpodbijate s pritožbo na sodišče. Sodišče bo o vaši pritožbi odločilo takoj.

Kaj se zgodi, če sem prijet na podlagi evropskega naloga za prijetje?

Če država članica zoper vas izda evropski nalog za prijetje, ste lahko pridržani v drugi državi članici, po zaslišanju pred sodnikom pa izročeni odreditveni državi članici. Na zaslišanju imate pravico do odvetnika in tolmača, če ga potrebujete.

Prva obravnava pred sodiščem (3)

Zakaj je potrebna prva obravnava pred sodiščem?

Ko se kot „obdolženec“ seznanite z obtožnico zoper vas, lahko tožilec zahteva, naj se kot ukrep za preprečitev izognitve pregonu za vas odredi pridržanje ali hišni pripor. Oba ukrepa naloži sodišče na predlog tožilca. Ker takega ukrepa ni mogoče izvesti v vaši odsotnosti, vas je treba privesti pred sodišče, in to bo odločilo o ukrepu.

 

Kdo ima kakšno vlogo?

Tožilec mora zagotoviti, da se pojavite pred sodiščem. Ko vas pridrži policija, lahko tožilec vaš pripor podaljša, vendar največ za 72 ur. Edini namen tega pripora je zagotoviti, da se boste v teh 72 urah pojavili pred sodiščem. Sodišče vas bo zaslišalo, preučilo zbrane dokaze in v skladu z zakonom odločilo o vašem pridržanju ali izpustitvi.

Koliko bom obveščen o dogajanju?

Pravico imate, da vam tožilec pove, zakaj ste pridržani in kdaj boste privedeni pred sodišče.

Ali bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Če ne znate jezika, lahko na zaslišanju pred sodiščem brezplačno dobite tolmača.

V kateri fazi bom lahko govoril z odvetnikom?

Z odvetnikom se lahko posvetujete pred prvo obravnavo na sodišču. Informacije o izbiri odvetnika in pravici do brezplačnega pravnega svetovanja najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Ali bodo od mene zahtevane kakšne informacije? Jih moram dati?

Sodišče vas bo prosilo, da potrdite svoje osebne podatke. Pravico imate, da vas sodišče zasliši v zvezi z odločitvijo za vaše pridržanje ali izpustitev. Odvetnik vam bo svetoval, kaj izjaviti.

Kaj se bo zgodilo, če bom izjavil kaj takega, kar bo škodilo moji zadevi?

V tej fazi se nobena informacija, ki jo daste, ne upošteva kot dokaz, zato ničesar, kar izjavite, ni mogoče uporabiti proti vam.

Bom dobil informacije o dokazih zoper mene?

Oba z odvetnikom imata pravico do vpogleda v dokaze, na podlagi katerih je tožilec zahteval vaš pripor. Pred obravnavo na sodišču boste imeli dovolj časa za preučitev dokazov.

Bodo zahtevani podatki iz moje kazenske evidence?

Ne glede na vaše želje bo sodišče zahtevalo vpogled v vašo kazensko evidenco.

Pripor ali izpustitev (4)

Koliko bom obveščen o dogajanju?

Sodišče bo najprej preučilo zbrano gradivo in poslušalo tožilca, nato pa bosta na istem zasedanju sodišča oba z vašim odvetnikom seznanjena z odločitvijo sodišča.

Sodišče lahko na prvi obravnavi:

Sodišče na tej obravnavi ne bo odločalo o utemeljenosti obtožb zoper vas.

Se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?

Če bo sodišče odredilo vaš pripor, bo vaša družina takoj obveščena.

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Če ste pridržani, ste upravičeni do zdravniške pomoči, ko jo potrebujete.

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem iz druge države?

Če boste v priporu, bo sodišče odredilo, da je treba takoj obvestiti bolgarsko ministrstvo za zunanje zadeve, da se lahko obrne na konzularno predstavništvo vaše države.

Ali se lahko pritožim?

Zoper odločitev sodišča, da vas pridrži ali izpusti, se lahko pritožite v treh dneh po njenem sprejetju. Pritožbeno sodišče bo vašo pritožbo obravnavalo v sedmih dneh od izreka odločitve na prvi stopnji. Njegova odločitev bo dokončna.

Priprava zadeve na strani tožilstva (5)

Kakšen je namen te faze?

Ta faza sledi koncu preiskave (več informacij o preiskavi najdete tukaj). Tožilec med to fazo preuči dokaze in odloči, ali je bila domneva, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, dokazana brez vsakega dvoma. Šele nato se lahko zadeva predloži sodišču in se začne kazenski postopek.

Kdo ima glavno vlogo?

Tožilec. V tej fazi odloči, ali bo zadeva predložena sodišču. Predkazenske postopke pa lahko tudi konča, če to omogoča zakon. V tem primeru se zadeva ne predloži sodišču. Če to omogoča zakon, lahko tudi začasno prekine predkazenske postopke, dokler veljajo razlogi za prekinitev, nato pa se postopki nadaljujejo. Če tožilec ugotovi kakršno koli nepravilnost pri preučitvi preiskovalnega gradiva s strani obtoženca, lahko zadevo vrne preiskovalcu, da nepravilnost odpravi, ali pa to stori sam.

Kako bom vedel, kaj se dogaja?

Če se obtožnica zoper vas vloži pri sodišču, vam bo sodišče poslalo kopijo obtožnice. Če bo tožilec končal ali prekinil postopke, vam bo poslal kopijo odločbe.

Ali se lahko pritožim?

Zoper odločitev tožilca o končanju postopkov se lahko na sodišče pritožite v sedmih dneh po prejemu kopije. Prvostopenjsko sodišče bo pritožbo preučilo v sedmih dneh po njeni vložitvi. Zoper odločitev sodišča se je mogoče pritožiti na pritožbeno sodišče, in to bo dokončno odločilo. Na sodišče se lahko pritožite tudi zoper odločitev tožilca, da prekine postopek. Odločitev sodišča bo nato dokončna.

Ali bom dobil nadaljnje informacije?

Če tožilec ugotovi kakršno koli nepravilnost pri vaši preučitvi preiskovalnega gradiva in zadevo vrne preiskovalcu, da bi ta kršitev odpravil, ali jo odpravi sam, imate pravico biti obveščeni o nadaljnjem dogajanju.

Priprava zadeve na strani obrambe (6)

Kakšen je namen te faze?

Med to fazo vi in vaš odvetnik po koncu preiskave preučita vse dokaze, zbrane med preiskavo, vključno z gradivom, ki je v prid vam. Tako boste vedeli, na katere dokaze se bo tožilec oprl pri vložitvi obtožnice zoper vas pri sodišču. To bo vam in vašemu odvetniku pomagalo pri pripravi obrambe za glavno obravnavo.

Kako bom vedel, kaj se dogaja?

Ko bo preiskava končana, bo preiskovalec na vašo zahtevo ali zahtevo vašega odvetnika vas in vašega odvetnika obvestil, kje, kdaj in ob kateri uri lahko preučita dokaze, preden bo zbrano gradivo poslal tožilcu. Z vašim odvetnikom imata pravico, da se vama za to zagotovi dovolj časa.

Ali bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Če ne znate jezika, bi morali dokaze preučiti ob navzočnosti tolmača. Prevoda vam ne bo treba plačati.

Ali bodo od mene zahtevane kakšne informacije? Jih moram dati?

V tej fazi ne boste zaslišani, prav tako vam ne bo treba dati nobenih informacij o zadevi.

Katere informacije bom dobil?

Ogledali si boste lahko vse zbrane dokaze in prebrali izjave vseh prič. Vaš odvetnik vam bo pojasnil pomen zbranih dokazov.

Kakšne so moje pravice po seznanitvi z dokazi?

Ob pomoči odvetnika boste lahko zahtevali nove dokaze in izrazili pripombe ali pomisleke v zvezi z vsemi dejanji v okviru preiskave. Preiskovalec bo zapisal vaše zahteve, pripombe in pomisleke, tožilec pa bo odločil, ali so upravičeni ali ne.

Kaj se bo zgodilo, če bodo moje zahteve, pripombe in pomisleki upravičeni?

Tožilec bo preiskovalcu odredil nadaljnje ukrepe v zvezi s preiskavo. O morebitnih takih ukrepih in novih dokazih imate pravico biti obveščeni v skladu z doslej opisanim postopkom.

Ukrepi za preprečitev izognitve pregonu (7)

Če bo mogoče na podlagi dokazov razumno domnevati, da ste storili kaznivo dejanje, ki ste ga obtoženi, vam bodo morda naloženi prisilni ukrepi. Njihov namen je preprečiti, da bi se skrili, storili novo kaznivo dejanje ali ovirali izvršitev morebitne kazni.

Ukrepi za preprečitev izmikanja pregonu so:

  • podpis – prevzamete obveznost, da brez dovoljenja pristojnega organa ne boste zapustili kraja svojega stalnega prebivališča;
  • varščina – plačate določen znesek v gotovini ali vrednostnih papirjih. Če se boste skrili, se bo ta znesek zasegel, vam pa bo naložen strožji ukrep;
  • hišni pripor – prepovedano vam je oditi od doma brez dovoljenja;
  • pripor – ste v prisilni osamitvi.

Oseba je v priporu v prostorih policije ali v zaporu.

Na podlagi podpisa imate pravico biti seznanjeni z ukrepom, ki vam je bil naložen za preprečitev izognitve pregonu. Podpis in varščino naloži tožilec. Hišni pripor in pripor določi sodišče na zahtevo tožilca. Ukrep je odvisen od resnosti obtožnice, dokazov in vašega stanja. Na podlagi teh dejavnikov se lahko odloči, da se vam ne naloži noben tak preventivni ukrep.

V vaši odsotnosti ni mogoče sprejeti nobenega ukrepa za preprečitev izognitve pregonu. Sodišče mora obravnavati vsako vašo prošnjo za spremembo pripora in hišnega pripora v blažja ukrepa.

Policijsko prijetje in pripor, ki ju tožilec odredi za največ 72 ur, sta pripravljalna ukrepa in po zakonu nista ukrepa za preprečitev izognitve pregonu.

Prepoved odhoda iz Bolgarije (8)

Če ste obtoženi kaznivega dejanja, ki se kaznuje z več kot petletno zaporno kaznijo, vam tožilec lahko prepove odhod iz Bolgarije brez njegovega dovoljenja. O prepovedi bodo takoj obveščene mejne kontrolne točke. Namen ukrepa je, da se vam prepreči izognitev preiskavi.

Vi ali vaš odvetnik lahko zahtevate, naj vam tožilec enkrat dovoli začasen odhod iz države. Tožilec bo odgovoril v treh dneh po prejemu vaše zahteve. Če jo zavrne, se imate pravico pritožiti pri sodišču. Sodišče bo vašo zahtevo takoj obravnavalo brez zaslišanja. Sodišče lahko potrdi tožilčevo zavrnitev ali pa vam dovoli začasen odhod iz države. Njegova odločitev bo dokončna.

Prav tako lahko vi ali vaš odvetnik sodišče zaprosita, naj v celoti prekliče prepoved odhoda iz Bolgarije. Sodišče bo prošnji ugodilo, če bo odločilo, da ni nevarnosti, da bi se v tujini skrili.

V navedenih sodnih postopkih se razlogi za obtožbe zoper vas ne bodo upoštevali.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakon o ministrstvu za notranje zadeve

Povezava se odpre v novem oknuZakon o izročitvi in evropskem nalogu za prijetje

Povezava se odpre v novem oknuPredpisi za izvajanje zakona o ministrstvu za notranje zadeve

Zadnja posodobitev: 13/03/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 – Moje pravice med glavno obravnavo

Kje in kako bo potekala glavna obravnava?

V Povezava se odpre v novem oknuzakonu o kazenskem postopku je opredeljeno, ali bo prvostopenjsko sodišče, ki bo obravnavalo vašo zadevo, okrožno ali regionalno sodišče. Za več informacij o sodiščih obiščite spletno stran Povezava se odpre v novem oknuvrhovnega pravosodnega sveta.

Glavna obravnava je načeloma odprta za javnost. Lahko pa celotna glavna obravnava ali posamezna zaslišanja potekajo za zaprtimi vrati. Namen tega je obvarovati državne skrivnosti, zaščititi javno moralo ali prikriti identiteto zaščitene priče.

Odvisno od resnosti obtožbe o zadevi odloča sodnik ali porota, ki jo sestavljajo sodnik in dva porotnika. O primerih najhujših kaznivih dejanj odloča porota, ki jo sestavljajo dva sodnika in trije porotniki. Glasovi sodnikov in porotnikov v postopku so enakovredni.

Ali se lahko obtožnica med glavno obravnavo spremeni?

To je mogoče, če se med glavno obravnavo pokaže, da novi dokazi, s katerimi preiskovalni organi dotlej niso bili seznanjeni, potrjujejo obtožnico. Vendar je mogoče novo obtožnico vložiti samo, če:

  • je potrebna bistvena sprememba dejstev, opisanih v prvotni obtožnici;
  • se tudi brez takih sprememb nova obtožnica nanaša na hujša kazniva dejanja.

V primeru nove obtožnice lahko zaprosite za dovoljenje, da se nanjo pripravite pred nadaljevanjem glavne obravnave.

Če priznate krivdo za katero koli obtožbo iz obtožnice, lahko dobite nižjo kazen. Vendar sodišče ne more razsoditi samo na podlagi vašega priznanja.

Kakšne so moje pravice med glavno obravnavo?

Če ste obtoženi kaznivega dejanja, ki se kaznuje z več kot petletno zaporno kaznijo, se morate udeležiti glavne obravnave. Če ste državljan druge države in je vaša navzočnost obvezna, lahko glavna obravnava poteka brez vas samo pod pogoji, določenimi Povezava se odpre v novem oknutukaj. V takih primerih vam bo na podlagi postopka, opisanega Povezava se odpre v novem oknutukaj, dodeljen odvetnik po uradni dolžnosti.

Načeloma udeležba na obravnavi po videopovezavi ni dovoljena. Če sodišče meni, da resnica ne bi bila ovirana, vas lahko zasliši tudi samo po videopovezavi – in samo če vas ni v državi. Obvezna udeležba pomeni vašo fizično navzočnost med celotno glavno obravnavo. Če vaša udeležba ni obvezna, imate pravico biti navzoči. Če ne znate jezika postopka, lahko brezplačno dobite tolmača.

V Povezava se odpre v novem oknuzakonu o kazenskem postopku je določeno, v katerih primerih morate imeti pravnega zastopnika. Informacije o izbiri odvetnika in pravici do brezplačne pravne pomoči najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj. Svojega odvetnika lahko zamenjate. Če ste pridržani, se lahko sestanete z odvetnikom in se z njim zaupno pogovorite. Če ne znate jezika postopka, vam lahko pomaga tolmač.

Med glavno obravnavo imate pravico dati izjave, vendar to ni nujno. Tudi če izjavite kaj, kar ni res, to za vas ne bo imelo neugodnih posledic. Morate pa potrditi svoje osebne podatke.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Zoper vas pridobljene dokaze lahko izpodbijate. Sklicujete se lahko na njihovo nedopustnost, ker niso bili zbrani zakonito ali ker sicer so dopustni, vendar ne potrjujejo obtožnice. Po navadi se dokazi izpodbijajo ob koncu glavne obravnave, ko odvetnik predstavi argumente obrambe. Dopustnost dokazov je mogoče izpodbijati tudi med glavno obravnavo.

Pravico imate zahtevati izvedbo katerega koli dokaza v vašo korist, ki je dopusten po zakonu. Zahtevate lahko zaslišanje prič obrambe. Predložitev dokazov lahko zahtevate kadar koli med glavno obravnavo.  Dokazi, ki jih pridobi zasebni detektiv, so dopustni, če so zbrani v skladu z zakonom. Njihov pomen lahko oceni odvetnik.

Vi in vaš odvetnik lahko pričam tožilstva v njihovi navzočnosti postavite katero koli vprašanje. Bolj poseben postopek se uporablja za zaslišanje Povezava se odpre v novem oknuzaščitenih prič. Izjave, ki so jih priče navedle zoper vas, lahko izpodbijate. Po navadi se to zgodi ob koncu glavne obravnave, ko odvetnik predstavi argumente obrambe.

Bodo upoštevani tudi moji podatki iz kazenske evidence?

Sodišče bo zbralo informacije o vaših predhodnih kazenskih obsodbah ne glede na to, ali se s tem strinjate ali ne. Če boste spoznani za krivega in ste že bili obsojeni, vam bo morda naložena strožja kazen. Pri tem je treba imeti konec glavne obravnave najnovejše informacije o predhodnih kazenskih obsodbah. Morebitne predhodne obsodbe v drugi državi članici se bodo upoštevale, če jih bo bolgarsko sodišče predhodno priznalo.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Če bo sodišče odločilo, da so obtožbe iz obtožnice dokazane onkraj razumnega dvoma, vas bo obsodilo in kaznovalo v skladu z zakonom. V nasprotnem primeru vas bo razglasilo za „nedolžnega“.

Mogoče kazni:

  • dosmrtni zapor – s pravico do spremembe kazni ali brez nje: naloži se za najhujša kazniva dejanja. Dosmrtni zapor brez pravice do spremembe kazni se ne more nadomestiti z zaporom za določen čas. Zaporna kazen za določen čas – največ 20 let ali izjemoma do 30 let. Kazen se prestaja v zaporu.
  • Pogojna kazen za določen čas – vključuje ukrepe nadzora in vplivanja na vas, ne da bi vam bila odvzeta prostost. Eden takih ukrepov je lahko družbenokoristno delo.
  • Zaseg – vaše premoženje ali njegov del vam je lahko prisilno odvzet.
  • Globa – plačati morate določen znesek.
  • Začasen odvzem pravice do zasedanja določenega položaja ali opravljanja določenega poklica, pravice do nagrad ali vojaških nazivov.
  • Javna graja – vaša kazen se javno objavi s primernimi sredstvi.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Žrtev bo kot zasebni tožilec vztrajala pri obtožnici, ki jo je vložil javni tožilec, in zahtevala vašo obsodbo. Kot tožnik v civilni zadevi bo zahtevala, naj se vam naloži plačilo za škodo, ki ste jo povzročili s kaznivim dejanjem. Žrtev bo vložila zahtevek ob začetku glavne obravnave in nastopila kot zasebni tožilec, če bo tako odločilo sodišče.

Zaslišanje zaščitene priče

Pričanje bi lahko ogrozilo življenje ali zdravje priče ali njene družine in prijateljev. V tem primeru lahko sodišče, če je prepričano o resničnosti nevarnosti, sprejme ukrepe – na zahtevo ali ob soglasju priče – za njeno takojšnjo zaščito. Eden od takih ukrepov je lahko prikritje identitete ogrožene priče.

Če naj bi zaščitena priča, katere identiteta je prikrita, pričala, jo bo sodišče zaslišalo v odsotnosti strank v postopku. V skladu z zakonom mora sodišče sprejeti vse mogoče previdnostne ukrepe, da se identiteta priče ne razkrije. Po zaslišanju bo sodišče vam in vašemu odvetniku takoj predložilo dvojnike nepodpisanih izjav priče. Vi in vaš odvetnik lahko priči pisno postavita vprašanja.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.lex.bg/bg/laws/ldoc/2135512224Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.lex.bg/bg/laws/ldoc/1589654529Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.lex.bg/bg/laws/ldoc/2135560660Povezava se odpre v novem oknuZakon o sodiščih

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.vss.justice.bg/bg/vlast/1.htmPovezava se odpre v novem oknuVrhovni pravosodni svet

Zadnja posodobitev: 13/03/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Ali se lahko pritožim?

Ko bo sodišče odločilo, ali ste „krivi“ ali „nedolžni“, bo izdalo sodbo, s katero boste seznanjeni ob koncu glavne obravnave. Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku določa, da lahko sodišče kazenski postopek ustavi, ne da bi izdalo sodbo. Sodišče v takem primeru izda sklep. Pritožite se lahko zoper sodbo in sklep.

Pritožba mora biti pisna in jo morate podpisati. Prek prvostopenjskega sodišča se predloži pritožbenemu sodišču. Če je prvostopenjsko sodišče okrožno sodišče, bo pritožbeno sodišče regionalno sodišče. Pritožbe zoper sodbe in sklepe regionalnega sodišča se vložijo pri pritožbenem sodišču. Več informacij o sodiščih najdete na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuvrhovnega pravosodnega sveta. Pritožbe zoper sodbe se vložijo v 15 dneh od datuma izdaje, zoper sklepe pa v 7 dneh po seznanitvi z njimi.

Pritožba se lahko nanaša na ugotovitve sodišča glede dejstev, ki jih je štelo za dokazana, uporabo ustreznih zakonov in nepravično kazen. Ne glede na število in vrsto pritožb bo pritožbeno sodišče odločilo, ali je celotna sodba pravilna ali ne.

Kaj se bo zgodilo, če se bom pritožil?

Prvostopenjsko sodišče bo po prejemu vaše pritožbe poslalo njene kopije tožilcu in drugim strankam v postopku. Z obrazložitvijo sodbe bo isto sodišče zadevo skupaj s pritožbo predložilo pritožbenemu sodišču. Če je sodišče kot Povezava se odpre v novem oknuukrep za preprečitev izognitve pregonu odredilo vaše pridržanje, pritožba ne bo pomenila vaše samodejne izpustitve. Lahko pa pritožbeno sodišče zaprosite, naj ukrep spremeni v blažjega. Sodišče bo o vaši pritožbi odločalo na ločeni obravnavi.

Rok, do katerega naj bi pritožbeno sodišče določilo datum obravnave, ni predpisan. Odvisen je od tega, kako hitro bo mogoče pripraviti obrazložitev sodbe, in od delovne obremenitve pritožbenega sodišča.

Pritožbenemu sodišču lahko predložite nove dokaze, saj lahko ugotovi nova dejstva. Dokazna pravila, ki veljajo za obravnavo na prvi stopnji, se uporabljajo tudi v tem primeru.

Kaj se bo dogajalo med obravnavo pritožbe?

Obravnave se lahko udeležite, ni pa to nujno. Vi in vaš odvetnik lahko podate ustno izjavo glede razlogov za pritožbo. Druge navzoče stranke lahko izrazijo svoje mnenje o pritožbi.

Pritožbeno sodišče lahko:

  • odloči, da bo sodbo razveljavilo, in zadevo predloži v ponovno obravnavo tožilcu ali prvostopenjskemu sodišču,
  • razveljavi sodbo prvostopenjskega sodišča in izda novo sodbo,
  • odloči, da bo s sodbo naloženo kazen spremenilo v nižjo kazen,
  • odloči, da bo sodbo razveljavilo in ustavilo kazenski postopek,
  • začasno prekine kazenski postopek v primerih, določenih v Povezava se odpre v novem oknuzakoniku o kazenskem postopku,
  • odloči, da bo potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.

Kaj se bo zgodilo, če bo pritožbi ugodeno/ji ne bo ugodeno?

Če niste zadovoljni s sodbo ali sklepom prizivnega sodišča, se lahko pritožite pri vrhovnem kasacijskem sodišču. Če je pritožbeno sodišče regionalno sodišče, lahko pritožbo pri vrhovnem kasacijskem sodišču vložite samo, če je regionalno sodišče izdalo novo sodbo.

Vrhovno kasacijsko sodišče ne ugotavlja novih dejstev, zato ne sprejema novih dokazov. Ugotovi lahko samo, ali so bili zakoni pravilno uporabljeni in ali je naložena pravična kazen. Vrhovno kasacijsko sodišče bo obravnavalo samo razloge iz pritožbe, ki je vložena pri njem.

Do odškodnine ste upravičeni samo, če je vaša obsodba razveljavljena in pritožbeno sodišče izda novo sodbo, s katero ugotovi, da ste „nedolžni“. Več informacij je na voljo v posebnem zakonu o odškodninah, ki ga najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj. Če se obsodba kljub pritožbi ne bo spremenila, tudi če bo kazen znižana, bo vnesena v vašo kazensko evidenco. Oprostilna sodba vanjo ne bo vnesena.

Ko boste izkoristili vse možnosti za pritožbo pri pritožbenem sodišču in vrhovnem kasacijskem sodišču, nadaljnja pritožba ne bo več mogoča. Sodba bo postala pravnomočna – če zoper njo ne bo vložena pritožba, če bo pritožba vložena prepozno ali če je vrhovno kasacijsko sodišče že odločilo.

Sem državljan druge države članice. Sem lahko po glavni obravnavi poslan v domovino?

Lahko ste poslani v domovino. V nekaterih primerih se to lahko zgodi tudi brez vašega soglasja. Vendar ne boste samodejno premeščeni, ko bo kazen začela veljati. Izvesti je treba postopek, ki je podrobno opisan v Povezava se odpre v novem oknuzakoniku o kazenskem postopku. Potrebovali boste pravno svetovanje.

Če bom obsojen, ali se mi lahko znova sodi za isto kaznivo dejanje?

Zakon ne dovoljuje, da se vam sodi za kaznivo dejanje, za katero ste že bili obsojeni. Prepoved velja tudi, če ste bili obsojeni v drugi državi članici.

Informacije o obtožnici/obsodbi

Informacije o obtožnici zoper vas bodo shranjene v policijski evidenci. Če boste oproščeni, lahko policijo prosite, naj te informacije izbriše.

Informacije o obsodbi bodo vključene v vašo kazensko evidenco, ki se bo vodila pri pristojnem okrožnem sodišču. Če se niste rodili v Bolgariji, se bo vaša kazenska evidenca hranila na pravosodnem ministrstvu.

Podatki iz vaše kazenske evidence ne bodo izbrisani do vašega 100. rojstnega dne, nato pa se bo kazenska evidenca posnela na mikrofilm in uničila. Kazenska evidenca se lahko hrani tudi brez vašega soglasja. Prav tako nimate pravice nasprotovati hrambi teh informacij.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakon o odgovornosti države in občin za škodo (povzročeno državljanom)

Povezava se odpre v novem oknuOdlok št. 8 z dne 26. februarja 2008 o nalogah in organizaciji dela v uradih za vodenje evidenc o kazenskih obsodbah

Zadnja posodobitev: 13/03/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 – Prekrški v cestnem prometu

Kako se obravnavajo prekrški v cestnem prometu?

Prekrški v cestnem prometu, povezani s prehitro vožnjo, parkiranjem in podobnim se štejejo za upravne prekrške. Obravnavajo se v upravnem postopku. Med morebitnimi kaznimi sta globa ali začasna prepoved vožnje motornega vozila. Za hujše prekrške se lahko naložita obe kazni.

Prekrške odkriva in kaznuje prometna policija. Zoper odločbo o upravni kazni, ki vam je naložena, se lahko pritožite pri pristojnem okrožnem sodišču v 7 dneh od datuma vročitve odločbe. Pravico imate, da vas brani odvetnik. Pritožba zoper globe do 50 BGN ni mogoča.

Okrožno sodišče lahko kazen potrdi ali prekliče. Zoper odločitev okrožnega sodišča se lahko pritožite pri pristojnem upravnem sodišču. Njegova odločitev je dokončna. Več o sodiščih najdete na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuvrhovnega pravosodnega sveta.

Enak postopek se uporablja za prekrške, ki jih storijo državljani drugih držav članic.

Bodo podatki o teh prekrških evidentirani v moji kazenski evidenci?

Ti prekrški ne bodo vključeni v vašo kazensko evidenco.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o upravnih prekrških in kaznih

Povezava se odpre v novem oknuZakon o cestnem prometu

Povezava se odpre v novem oknuPredpisi o uveljavitvi zakona o cestnem prometu

Zadnja posodobitev: 13/03/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani češčina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Češka

Na podlagi ustave Češke republike ste lahko kaznovani le v skladu z materialno zakonodajo in določbami procesnih zakonov. Ti zakoni so Povezava se odpre v novem oknukazenski zakonik, Povezava se odpre v novem oknuzakon o mladoletniškem sodstvu in Povezava se odpre v novem oknuzakonik o kazenskem postopku, v njih pa so določena pravila kazenskega postopka, vključno s posebnimi pogoji za izvajanje in uveljavljanje vaših pravic.

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obdolžen kaznivega dejanja. Informacije o manjših prekrških, kot so prekrški v cestnem prometu, za katere se po navadi izrekajo mandatne kazni, najdete v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko izčrpne informacije o svojih pravicah najdete tukaj.

Kratek opis kazenskega postopka

V nadaljevanju so na kratko opisane običajne faze v kazenskem postopku.

1. Pripravljalni postopek

Pripravljalni postopek je prva faza v kazenskem postopku. Sestavljata ga dva dela:

  • postopki, ki jih opravijo organi, pristojni za kazenski postopek pred začetkom kazenskega pregona (tako imenovana faza preučitve) in
  • faza preiskave, kot se imenuje del postopka, ki traja od začetka kazenskega pregona, dokler ni vložena obtožnica ali se postopek ne konča kako drugače (glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 2).

2. Predhodna razprava o obtožnici

Sodišče med predhodno razpravo preuči, ali je bila zadeva v pripravljalnem postopku ustrezno razjasnjena in ali je z obtožnico zagotovljena ustrezna podlaga za nadaljnji postopek. Hkrati odloči, ali je pristojno za odločanje o zadevi.

3. Glavna obravnava

To je najpomembnejši del kazenskega postopka, v katerem se preučijo dokazi in sprejme odločitev v zadevi. V tej fazi so pred sodiščem zaslišani obtoženec(-nci), morebitne priče in oškodovanec(-nci). Glavna obravnava je javna in poteka ustno v češčini. Če ne znate češko, ste upravičeni do tolmača.

4. Pritožbeni postopek

Obtoženec, njegovi družinski člani, odvetnik, državni tožilec ali oškodovanec se lahko pritožijo v osmih dneh. Če je vložena pritožba, pritožbeno sodišče presoja odločbo sodišča prve stopnje.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih držav članic, zato vam v primeru pritožbe ne more pomagati. V teh informativnih listih je navedeno, kako in pri kom se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 – Kako do pravnega svetovanja?

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

  • Preučitev
  • Preiskava
  • Pridržanje
  • Odločitev v pripravljalnem postopku – obtožnica
  • Skrajšani pripravljalni postopek

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice med glavno obravnavo

  • Sodna obravnava
  • Kazni; pravice žrtev

Povezava se odpre v novem oknu4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Povezava se odpre v novem oknu5 – Prekrški v cestnem prometu in drugi prekrški

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuČeško ministrstvo za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuČeško ministrstvo za notranje zadeve

Povezava se odpre v novem oknuČeška odvetniška zbornica

Povezava se odpre v novem oknuInformacije o človekovih pravicah

Povezava se odpre v novem oknuPravne informacije za vsakogar

Zadnja posodobitev: 03/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

1 – Kako do pravnega svetovanja?

V tem informativnem listu boste izvedeli, v kakšnih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik, kako ga najti in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev. Izvedeli boste tudi, kaj lahko odvetnik stori za vas.

Kako najti odvetnika?

Posameznika lahko v kazenskem postopku brani le odvetnik, vpisan v register odvetnikov, ki ga vodi Povezava se odpre v novem oknučeška odvetniška zbornica.

Če potrebujete zagovornika, se obrnite na Povezava se odpre v novem oknučeško odvetniško zbornico (ali pa neposredno navežite stik z enim od odvetnikov iz registra).

Kaj se zgodi, če ne izberem odvetnika?

Če ne izberete odvetnika, se morate braniti sami.

V nekaterih zadevah morate imeti zagovornika. Če ga ne boste izbrali v predpisanem času, vam ga bo dodelilo sodišče. Zagovornika potrebujete v naslednjih primerih:

  • če ste pridržani ali na opazovanju v zdravstveni ustanovi;
  • če je omejena vaša poslovna sposobnost;
  • če ste na begu;
  • če ste mlajši od 18 let;
  • če ste fizično ali duševno prizadeti in obstaja dvom o tem, da se lahko ustrezno branite sami;
  • če vam grozi več kot petletna zaporna kazen;
  • če ste v priporu in bo zoper vas začet poenostavljeni postopek;
  • v postopku, v katerem boste morda morali na preventivno zdravljenje (razen zdravljenja zaradi alkoholizma);
  • v nekaterih postopkih s tujim elementom.

Kdo plača odvetnika?

Odvetnikove storitve plača obtoženec. Če vam je odvetnika dodelilo sodišče, obrambo plača država. Stroške prav tako poravna država, če ste upravičeni do brezplačne obrambe.

Kakšen je odvetnikov honorar?

Storitve zagovornika se plačajo na podlagi pogodbe, ki jo skleneta z zagovornikom, ali na podlagi določb Povezava se odpre v novem oknuzakona o odvetniški tarifi (če niste sklenili pogodbe).

Kdaj ste upravičeni do brezplačne obrambe?

Če nimate dovolj denarja, da bi plačali stroške obrambe, ste upravičeni do plačila znižanega honorarja ali brezplačne obrambe (oboje se pojmuje kot „brezplačna obramba“). O vaši vlogi odloči sodnik ali predsednik sodišča na podlagi podatkov o vašem finančnem stanju. Vlogo morate oddati med pripravljalnim postopkom pri državnem tožilcu ali med sodnim postopkom.

Brezplačna obramba vam je lahko odobrena tudi brez take vloge, če je iz dokazov razvidno, da je to primerno.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o odvetniški tarifi

Zadnja posodobitev: 03/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

Katere faze ima kazenska preiskava?

Namen pripravljalnega postopka je preučiti, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno in kdo je verjetni storilec (faza preučitve), nato pa pridobiti dokaze in pripraviti zadevo za obravnavo pred sodiščem (faza preiskave).

Pripravljalni postopek izvede policija, njeno delo pa nadzoruje državni tožilec, ki odloči, ali je bil postopek pravilno izveden.

Nekatere ukrepe lahko uvede le državni tožilec ali pa njihova uvedba ni mogoča brez njegove odločitve (na primer prenehanje pripravljalnega postopka), medtem ko je sodnik pristojen za odločanje o nekaterih drugih ukrepih (na primer pridržanju obtoženca, prijetju, hišni preiskavi ali prisluškovanju).

Za podrobnejše informacije o fazah preiskave v predkazenskem postopku kliknite na spodnje povezave.

Postopek pred začetkom kazenskega pregona – preučitev (1)

Zakaj je potrebna preučitev?

Policija lahko za opredelitev narave kaznivega dejanja in njegovega storilca:

  • zbere izjave;
  • pridobi izvedenska mnenja;
  • preuči dokumente;
  • išče predmete in preišče prizorišče kaznivega dejanja;
  • sestavi policijske zapisnike, odvzame prstne odtise, opravi telesne meritve in išče osumljence;
  • izvede nujne ukrepe;
  • pripre osumljence;
  • uporabi druge primerne preiskovalne postopke.

Preučitev se konča z odločitvijo o začetku kazenskega pregona zoper določeno osebo ali na več drugih načinov (prekinitev postopka, začasna prekinitev postopka, predložitev zadeve v nekazensko obravnavo).

Kako dolgo lahko traja ta faza?

Ta faza lahko glede na resnost zadeve traja dva, tri ali šest mesecev. Če preučitve ni mogoče dokončati, lahko državni tožilec s pisno obrazložitvijo rok spremeni ali podaljša.

Koliko bom obveščen o tem, kaj se dogaja?

V tej fazi ne boste obveščeni o tem, kaj se dogaja, vse dokler vas ne bo treba neposredno vključiti v postopek.

Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Če boste morali pojasniti nekatere dogodke, bo policija s seboj pripeljala tolmača, ki bo tolmačil vprašanja, vaše odgovore in pisno poročilo, preden vam bo dano v podpis.

Kdaj bom lahko govoril z odvetnikom?

Na vaše povabilo je lahko navzoč odvetnik, da vam pojasni zadeve. Njegova navzočnost v tej fazi ni obvezna, zato vam ne bo dodeljen, če z njim ne boste sami navezali stika. Odvetnika lahko prosite za nasvet, vendar ne v zvezi s tem, kako odgovoriti na vprašanje, ki vam je bilo že postavljeno. Če za sporazumevanje z odvetnikom potrebujete tolmača, si ga morate v tej fazi zagotoviti sami.

Bodo od mene zahtevane informacije? Jih moram dati?

Policija lahko v tej fazi od vas zahteva, da pojasnite dejstva, ki jih preiskuje. Dolžni ste zagotoviti resnično pojasnilo. Pojasnilo lahko odklonite, če zaradi vaše izjave vi (ali z vami povezana oseba) tvegate pregon. Odklonite ga lahko tudi, če bi s tem kršili zavezanost molčečnosti.

Kaj se zgodi, če izjavim kaj takega, kar škodi moji zadevi?

Vaša izjava bo uporabljena le za odločitev o tem, ali naj se začne kazenski pregon zoper določeno osebo za določeno kaznivo dejanje. Če se začne kazenski postopek, se vaša izjava obravnava kot pričanje, le če je bila že dana in je pozneje ni bilo mogoče več ponoviti. Poleg tega jo morate dati pred sodnikom. V nasprotnem primeru morate pričanje v poznejši fazi kazenskega postopka ponoviti (praviloma pred sodiščem).

Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?

Policija bo na vašo zahtevo obvestila sorodnika ali prijatelja, da ste bili priprti, če to ne ovira policijske preiskave in ni prezapleteno.

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Če ste v postopku preučitve ali priprti, policija poskrbi za zdravniški pregled in pridobi zdravnikovo izjavo o vašem zdravstvenem stanju. Če zdravnik tako predpiše, vas je treba nemudoma izpustiti, policija pa vas po potrebi odpelje v zdravstveno ustanovo.

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem državljan druge države?

V kateri koli fazi kazenskega postopka lahko zahtevate, naj se vam omogoči, da se obrnete na svoje veleposlaništvo in imate zaupni pogovor s tamkajšnjim predstavnikom.

Živim v drugi državi. Ali moram biti med preiskavo navzoč?

Sodnik lahko odredi, da vas je treba pred odhodom iz države zaslišati, če je to za zadevo bistveno in se tako prepreči, da bi se dokazi izgubili. Zaslišani ste lahko tudi po odhodu iz države, če je predložen zahtevek pristojnim organom države, v kateri živite.

Ali sem lahko poslan nazaj v domovino?

Ne v tej fazi.

Bom pridržan ali izpuščen?

Če se zahteva vaša navzočnost, boste privedeni pred sodišče ali priprti. Če nato niste obdolženi ali privedeni pred sodnika v 48 urah po priprtju zaradi odločitve o pridržanju, morate biti izpuščeni.

Ali lahko med preiskavo zapustim državo?

Da.

Ali mi bodo odvzeti prstni odtisi, vzorci DNK (na primer iz las ali sline) ali druge telesne tekočine?

Prstni odtisi, vzorec DNK, kri ali biološki material se vam lahko odvzamejo, če je to potrebno za ugotovitev vaše istovetnosti, če je treba preveriti, ali so na vašem telesu sledovi kaznivega dejanja, ali če se to zahteva zaradi pridobitve dokazov. V ta namen se lahko opravijo tudi telesne meritve, telesna preiskava ali podobni ukrepi.

Če se fizično upirate, vas je mogoče obvladati s soglasjem državnega tožilca. Če kaj od navedenega odklonite, vam grozi globa v višini do 50 000 CZK.

Če tako pridobljene informacije niso več potrebne za nadaljnji postopek ali za preprečevanje, iskanje ali odkrivanje kaznivih dejavnosti, bodo uničene.

Ali lahko že pred glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Če je vaše priznanje krivde zanesljivo, je mogoče na podlagi tega začeti kazenski pregon ali izdati odločitev o skrajšanem postopku.

Ali mi bodo predloženi podatki o pričah, ki so pričale zoper mene, in drugih dokazih?

V tej fazi postopka vam ti podatki ne bodo predloženi.

Ali se bodo zahtevali podatki o meni, ki izhajajo iz kazenske evidence?

Da, policija bo pridobila izpis iz vaše kazenske evidence.

Začetek kazenskega pregona – preiskava (2)

Kaj je namen te faze?

Policija med preiskavo išče in preučuje dokaze, pomembne za zadevo. Pri tem išče dokaze v korist ali škodo obdolžencev.

Kako dolgo lahko traja preiskava?

Ta faza lahko glede na resnost zadeve traja dva, tri ali šest mesecev. Državni tožilec jo lahko podaljša na podlagi razlogov, ki jih pisno predloži policija. Vendar pa mora tožilec razloge v vsaki posamezni zadevi preveriti vsaj enkrat na mesec.

Policija mora delovati čim hitreje. Če vam zamuda škoduje, lahko od državnega tožilca zahtevate, naj težavo reši. Če zamudo povzroča državni tožilec, se lahko z zahtevo za rešitev težave obrnete na njegovega nadrejenega.

Obtoženec lahko zahteva tudi nadomestilo za nefinančno škodo, ki mu jo je povzročila zamuda v postopku, ali odškodnino. Sodišče pri izreku kazni upošteva morebitne zamude v tej fazi.

Koliko bom obveščen o tem, kaj se dogaja?

Prejeli boste odločitev o začetku kazenskega pregona, ki bo vsebovala opis dejanja, ki ste ga obdolženi, ter pravno podlago in razloge za obdolžitev. Zoper to odločitev lahko v treh dneh vložite ugovor, o njem pa bo odločil državni tožilec.

Vi ali vaš zagovornik bosta obveščena o preiskovalnih postopkih, v katerih boste lahko prek zagovornika tudi postavljali vprašanja pričam in predlagali dokaze. Vam in vašemu zagovorniku se lahko med preiskavo zavrne dostop do vašega spisa, če za to obstajajo upravičeni razlogi.

Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Če ne znate češko, vam bo med preučitvijo zagotovljen tolmač za jezik, ki ga znate, ali vaš materni jezik.

Tolmač vam bo zagotovljen tudi med preiskovalnimi postopki. Policija vam bo v tej fazi dovolila sodelovanje, postavljali pa boste lahko tudi vprašanja, če boste to želeli.

Na vašo zahtevo vam bo predložen tudi pisni prevod odločitve o začetku kazenskega pregona, odredbe o pridržanju ali odločitve o pogojni odložitvi kazenskega pregona.

Kdaj bom lahko govoril z odvetnikom?

Kadar koli, zagotovljena pa mora biti tudi zaupnost pogovora. Na zahtevo odvetnika se zagotovi tudi tolmač. Odvetnika lahko izberete sami (glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 1).

Bodo od mene zahtevane informacije? Jih moram dati?

Lahko izrazite svoje mnenje o zadevi, imate pa tudi pravico, da ne izjavite nič.

Ali lahko nasprotujem preiskovalnemu policistu, državnemu tožilcu ali sodniku?

Nasprotujete lahko policistu ali državnemu tožilcu, pa tudi zapisnikarju, svetovalcu za pogojni izpust, sodnemu referentu, sodnemu izvedencu, tolmaču in sodniku, če menite, da so ravnali pristransko – če torej po vašem mnenju pri njih obstaja osebno navzkrižje interesov v vaši zadevi ali v zvezi s katero koli drugo stranko ali njenim zastopnikom ter zato ne morejo sprejemati nepristranskih odločitev.

Na splošno se šteje, da je oseba pristranska, če je v postopku že sodelovala v drugačni procesni vlogi. Sodnik na primer ne more razsojati o krivdi in odločati o kazni, če je v pripravljalnem postopku že odločal o pridržanju, sprejel odredbo o prisluškovanju itd.

O vašem ugovoru najprej odloči oseba, katere pristranskosti ste nasprotovali.

Če s to odločitvijo niste zadovoljni, lahko zoper njo v treh dneh vložite pritožbo, o tej pa odloči nadrejeni organ. Procesne odločitve, ki jih sprejme pristranska oseba, se v kazenskem postopku ne uporabijo.

Kaj se zgodi, če izjavim kaj takega, kar škodi moji zadevi?

Vse, kar izjavite, se lahko uporabi v vašo korist ali proti vam. Vaše pričanje v tej fazi postopka se lahko uporabi kot dokaz.

Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?

Policija bo odločila, ali se lahko med preučitvijo, priporom in prijetjem obrnete na družino ali prijatelje. Če ste pridržani, lahko pišete pisma (v tem primeru pisma prebereta zaporniška služba Češke republike – zaradi nevarnosti, da bi želeli vplivati na priče – in državni tožilec, ki lahko vaša pisma cenzurira).

V zaporu imate pravico do obiskov vsaka dva tedna, med pridržanjem pa je med obiski vedno navzoča še tretja oseba, saj obstaja nevarnost, da bi želeli vplivati na priče.

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Če ste pridržani, vas pregleda zaporniški zdravnik in ta vam mora zagotoviti ustrezno zdravniško oskrbo. Podatki za osebe v postopku preučitve ali v priporu so na voljo tukaj.

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem državljan druge države?

Da, in sicer v vsaki fazi postopka. Vsako srečanje s konzularnim uslužbencem je zaupno. Sodišče bo z vašim soglasjem konzulat obvestilo, da ste pridržani.

Sem iz druge države. Ali moram biti med preiskavo navzoč?

Če je bila v zvezi z vami že opravljena preučitev in ne želite biti navzoči pri preiskavi, vaša navzočnost ni potrebna. Če obstaja begosumnost, boste pridržani ali izpuščeni na prostost na podlagi pisne obljube, da se boste vrnili, ko boste povabljeni na obravnavo.

Ali sem lahko poslan nazaj v domovino?

Da, če so izpolnjeni pogoji za vašo izročitev ali predajo zaradi kazenskega pregona ali prestajanja kazni v drugi državi in če tak postopek po zakonu ni izključen.

Ali lahko med preiskavo zapustim državo?

Da, vendar morate imeti veljaven poštni naslov ali biti drugače v stiku z organi, pristojnimi za kazenski postopek. V nasprotnem primeru ste lahko prijeti in pridržani.

Ali mi bodo odvzeti prstni odtisi, vzorci DNK (na primer iz las ali sline) ali druge telesne tekočine? Ali je mogoča telesna preiskava?

Da, če je to potrebno. V takih primerih morate sodelovati.

Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, poslovnih prostorov, avtomobila ali druge lastnine?

Da, hišno preiskavo je mogoče opraviti na podlagi naloga, ki ga izda sodnik. Druge prostore je mogoče preiskati na podlagi naloga, ki ga izda državni tožilec ali policija.

Ali lahko že pred glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Da, to lahko storite med policijsko preučitvijo.

Ali je mogoče obtožnico pred začetkom glavne obravnave spremeniti?

Ne, spremeni se lahko le pravni opis obtožb v obtožnici. Za obtožnico zaradi drugega dejanja je treba izdati nov sklep o začetku kazenskega pregona.

Ali sem lahko obtožen zaradi prekrška, zaradi katerega sem bil obtožen že v drugi državi članici?

Da. Vendar to ne velja, če je bila ob koncu kazenskega pregona zoper vas v drugi državi članici že izdana sodba, če je bil postopek odložen, če se je končal z dogovorom ali poravnavo ali če je bila zadeva predložena v ponovno presojo za obravnavo kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje.

Ali bom obveščen o pričah, ki so pričale zoper mene?

Njihovo identiteto in vsebino njihovega pričanja lahko poiščete v spisu o zadevi ali zanju izveste tako, da ste vi ali vaš zagovornik navzoči med njihovo preučitvijo. Identiteta skrivnih prič vam ne bo razkrita.

Ali bom obveščen o drugih dokazih zoper mene?

Da, takoj, ko vama bo z zagovornikom dovoljeno preučiti spis o zadevi.

Ali se bodo zahtevali moji podatki iz kazenske evidence?

Da.

Pridržanje (3)

Bom pridržan ali izpuščen?

Pridržati je mogoče le obdolženo osebo.

Če ste privedeni pred sodišče s predlogom za pridržanje v 48 urah po odreditvi pripora ali 24 urah po prijetju, bo sodišče odločilo, ali boste pridržani ali ne.

Razlogi za pridržanje so lahko:

  • možnost pobega pred kazenskim pregonom ali kaznijo (pridržanje zaradi begosumnosti);
  • možnost oviranja preiskave, na primer z vplivanjem na priče (pridržanje zaradi koluzijske nevarnosti), ali
  • možnost dokončanja začetega kaznivega dejanja ali storitve novega kaznivega dejanja (pridržanje zaradi ponovitvene nevarnosti).

Če razlogov za pridržanje ni ali so odpravljeni, boste na podlagi odločitve državnega tožilca izpuščeni.

Izpuščeni morate biti tudi po izteku zakonsko določenega obdobja. Pridržanje zaradi koluzijske nevarnosti lahko traja največ tri mesece. Pridržanje zaradi begosumnosti in pridržanje zaradi ponovitvene nevarnosti lahko trajata eno leto, če je za kaznivo dejanje zagrožena največ petletna kazen, dve leti, če je zagrožena daljša kazen, tri leta za posebno huda kazniva dejanja in štiri leta, če je za kaznivo dejanje zagrožena izredna kazen.

Vendar je mogoče od teh časovnih obdobij le tretjino porabiti v pripravljalnem postopku, dve tretjini pa sta prihranjeni za postopek pred sodiščem.

Razlogi za pridržanje se nenehno preverjajo. Če ste bili pridržani že tri mesece ali je od vložitve obtožnice minilo 30 dni, mora tožilec sprejeti novo odločitev. Ta postopek je treba ponoviti vsake tri mesece od začetka veljavnosti predhodne odločitve.

Kako lahko dosežem izpustitev na prostost, če sem pridržan?

Vsakič, ko začne veljati nova odločitev o pridržanju, lahko v štirinajstih dneh zahtevate, da vas izpustijo na prostost, če ste pridržani. Če pa lahko v zahtevku navedete druge razloge, lahko izpustitev na prostost, če ste pridržani, zahtevate kadar koli.

Pravico imate predlagati, naj se pridržanje zaradi begosumnosti ali ponovitvene nevarnosti nadomesti s:

  • pisno obljubo, da boste spoštovali zakone in se boste na poziv zglasili na sodišču;
  • predložitvijo denarnega jamstva (varščine), ki ga določi sodišče;
  • nadzorom, ki ga opravlja svetovalec za pogojni izpust, ali
  • jamstvom združenja zainteresiranih državljanov ali druge zanesljive osebe.

Denarnega jamstva ni mogoče sprejeti pri pridržanju zaradi ponovitvene nevarnosti, če je bilo storjeno katero od zakonsko opredeljenih kaznivih dejanj. Jamstvo lahko za vas predložijo tudi druge osebe.

Odločitev v pripravljalnem postopku – obtožnica (4)

Kaj je namen te faze?

S to fazo se konča preiskava kazenske zadeve, državni tožilec pa odloči, ali se v nadaljevanju postopka:

  • zadeva predložiti drugemu organu;
  • zaustavi kazenski pregon;
  • pogojno zaustavi kazenski pregon;
  • odobri poravnava ali
  • proti vam vloži obtožnica pri sodišču.

Koliko bom obveščen o tem, kaj se dogaja?

Vročeni vam bosta odločitev državnega tožilca ali obtožnica. Ugovor lahko vložite zoper:

  • začetek sodnega postopka proti vam;
  • odložitev kazenskega pregona;
  • pogojno odložitev kazenskega pregona in
  • poravnavo.

O vašem ugovoru odloči višji državni tožilec.

Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam češko?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Kdaj bom lahko govoril z odvetnikom?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Bom pridržan ali izpuščen?

Če še vedno obstajajo razlogi za pridržanje in se zakonsko določeno obdobje za pridržanje še ni izteklo, vložitev obtožnice ne vpliva na trajanje pridržanja.

Ali je mogoče obtožnico pred glavno obravnavo spremeniti?

Obtožnica in odločitev državnega tožilca v tej fazi morata temeljiti na dejstvih, zaradi katerih ste bili obtoženi. Vendar pa je mogoče spremeniti pravni opis obtožbe v obtožnici, če državni tožilec odloči, da je to primerno.

Ali sem lahko obsojen in mi je kazen določena tudi brez glavne obravnave?

Sodnik lahko v manj resnih zadevah izda kaznovalni nalog, ki vsebuje odločitev o krivdi in kazen, ne da bi bila potrebna glavna obravnava.

S takim kaznovalnim nalogom je mogoče odrediti:

  • pogojno zaporno kazen ali hišni zapor do enega leta;
  • opravljanje dela v splošno korist;
  • petletno prepoved opravljanja nekaterih dejavnosti;
  • denarno kazen;
  • do petletno prepoved prebivanja;
  • do petletni izgon
  • ali podobno kazen.

Če v osmih dneh od prejema naloga ne vložite ugovora, ta začne veljati in je izvršljiv. Če v predpisanem času vložite ugovor ali kaznovalnega naloga ni mogoče vročiti, bo razpisana glavna obravnava. Glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 3.

Ali bom obveščen o dokazih proti meni?

Obtožnica vsebuje dokaze, ki jih bo državni tožilec predstavil na glavni obravnavi. Spis o zadevi lahko vsebuje še druge dokaze ali pa se ti pojavijo med glavno obravnavo.

Ali se bodo zahtevali podatki o meni, ki izhajajo iz kazenske evidence?

Ti podatki bodo že vključeni v spis.

Skrajšani pripravljalni postopek (5)

Namen te faze

Če je bil osumljenec prijet pri kaznivem dejanju, za katero je zagrožena manj kot triletna zaporna kazen, ali če bi se glavna obravnava verjetno začela v dveh tednih, je mogoče zadevo obravnavati po skrajšanem postopku.

Policija v takih postopkih osumljenca obvesti o kaznivem dejanju, za storitev katerega je osumljen, ne da bi začela kazenski pregon. Če se skrajšani pripravljalni postopek konča v dveh tednih, lahko državni tožilec pri sodišču vloži predlog za kaznovanje storilca.

Koliko bom obveščen o tem, kaj se dogaja?

O podrobnostih kaznivega dejanja, za katero ste osumljeni, boste obveščeni najpozneje takrat, ko se bo začelo vaše preučevanje. Obveščeni boste o vaših pravicah.

Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Da, navzoč bo tolmač, ki govori jezik, ki ga govorite, ali vaš materni jezik. Pisni kazenski predlog bo preveden.

Kdaj bom lahko govoril z odvetnikom?

Kadar koli, če izberete odvetnika. Če po preučitvi ne boste izpuščeni iz pripora in še ne boste imeli odvetnika, vam ga bo dodelilo sodišče.

Bodo od mene zahtevane informacije? Jih moram dati?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Kaj se zgodi, če izjavim kaj takega, kar škodi moji zadevi?

Svoj položaj lahko še poslabšate, posledica pa je lahko obsodilna sodba.

Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja? Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem državljan druge države?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Sem iz druge države. Ali moram biti med preiskavo navzoč?

Če ste bili izpuščeni na prostost, vaša navzočnost ni potrebna. Vendar je dobro ostati v stiku z organi, pristojnimi za kazenski postopek, in jim predložiti veljaven poštni naslov, saj se lahko v nasprotnem primeru vaša odsotnost obravnava kot pobeg, za kar ste lahko kaznovani.

Ali sem lahko poslan nazaj v domovino?

Da, če vas sodišče kaznuje z izgonom.

Bom pridržan ali izpuščen?

Če obstajajo razlogi za pridržanje, bo ta ukrep izveden. Glej razdelek Pridržanje (3).

Ali mi bodo odvzeti prstni odtisi, vzorci DNK (na primer iz las ali sline) ali druge telesne tekočine? Se lahko opravi telesna preiskava? Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, poslovnih prostorov, avtomobila in druge lastnine?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Ali lahko že pred glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Da, med prvo preučitvijo ali ko sodišče obravnava vašo zadevo v skrajšanem postopku.

Ali je mogoče obtožnico pred glavno obravnavo spremeniti?

Obtožnici ni mogoče dodati novih dejstev. Je pa mogoče spremeniti pravno podlago.

Ali sem lahko obtožen zaradi prekrška, zaradi katerega sem bil obtožen že v drugi državi članici?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Ali bom obveščen o pričah, ki bodo pričale zoper mene? Ali bom obveščen o drugih dokazih zoper mene?

Da, ko vam bo omogočen dostop do spisa o zadevi (običajno ob začetku skrajšanega sodnega postopka) ali med postopki preučitve, če boste navzoči.

Ali se bodo zahtevali moji podatki iz kazenske evidence?

Da.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuPravne informacije za vsakogar

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuSkupni zakon št. 273/2008 o policiji Češke republike

Povezava se odpre v novem oknuDunajska konvencija o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963

Povezava se odpre v novem oknuSkupni zakon št. 101/2000 o varstvu osebnih podatkov

Zadnja posodobitev: 03/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 – Moje pravice med glavno obravnavo

V tem informativnem listu so opisane vaše pravice pred sodiščem.

Temeljne pravice

Med kazenskim postopkom lahko:

  • pričakujete, da bodo organi, pristojni za kazenski postopek, ukrepali kar najhitreje ter da bo njihovo ravnanje popolnoma v skladu z vašimi pravicami in temeljnimi svoboščinami;
  • zahtevate, da organi, pristojni za kazenski postopek, ukrepajo tako, da ni nobenega razumnega dvoma o dejstvih, bistvenih za ustrezno odločitev, ki jo je treba sprejeti. Enako skrbno morajo preučiti dokaze v vašo korist in škodo;
  • pričakujete, da vas bodo organi, pristojni za kazenski postopek, seznanili z vašimi pravicami, in da boste imeli možnost te pravice v celoti uveljaviti;
  • izrazite mnenje o vseh obtožbah zoper vas in dokazih, na katerih temeljijo;
  • odklonite pričanje;
  • preučite spise, pridobite izpise ter na lastne stroške naredite beležke in kopije;
  • sodelujete v razpravi o zadevi med glavno obravnavo in na javnih obravnavah, ki potekajo med pritožbenim postopkom;
  • podate sklepno izjavo med glavno obravnavo in javno obravnavo v pritožbenem postopku ter predstavite končni zahtevek;
  • predstavite okoliščine in dokaze v svojo obrambo;
  • oblikujete predloge (o preučitvi dokazov in metodah odločanja) in vlagate zahtevke;
  • uporabite pravna sredstva, in sicer redna (različne pritožbe in ugovori) ter izredna (predlog za obnovo postopka, pritožba zaradi kršitve zakona in predlog za revizijo);
  • izberete zagovornika (če ga ne izberete sami, lahko to stori družinski član ali druga udeležena oseba) in ga prosite za nasvet tudi med ukrepi, ki jih samostojno izvajajo organi, pristojni za kazenski postopek;
  • zaupno govorite z zagovornikom, če ste pridržani ali prestajate zaporno kazen;
  • zahtevate svoje zaslišanje v navzočnosti zagovornika in njegovo sodelovanje tudi v drugih fazah pripravljalnega postopka;
  • z organi, pristojnimi za kazenski postopek, govorite v maternem jeziku ali jeziku, ki ga govorite, če izjavite, da ne znate češko.

Sodna obravnava

Predhodna razprava o obtožnici

Predsednik senata preuči vloženo obtožnico in preveri, ali je potrebna predhodna razprava ali pa se lahko odredi glavna obravnava.

Sodišče lahko v predhodni razpravi o obtožnici odloči o:

  • predložitvi zadeve v odločanje o sodni pristojnosti;
  • odstopu zadeve drugemu organu (če obravnavano dejanje ni kaznivo dejanje, bi bilo pa lahko prekršek itd.);
  • zaustavitvi kazenskega pregona;
  • odložitvi kazenskega pregona;
  • vrnitvi zadeve državnemu tožilcu v nadaljnjo preiskavo;
  • pogojni odložitvi kazenskega pregona ali odobritvi poravnave.

Kje poteka glavna obravnava?

Glavna obravnava na prvi stopnji poteka pred okrajnim ali okrožnim sodiščem (odvisno od resnosti kaznivega dejanja), ki je pristojno na območju kraja, v katerem je bilo kaznivo dejanje storjeno, kraja stalnega prebivališča obtoženca ali kraja, v katerem je bilo kaznivo dejanje odkrito.

Ali je glavna obravnava javna?

Da, glavna obravnava je javna. Vendar je mogoče v nekaterih zadevah izključiti javnost.

Kdo odloča o zadevi?

O zadevi odloča sodni senat ali sodnik posameznik.

Ali lahko zahtevam izločitev sodnika?

Da, glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 2.

Ali se lahko obtožnica med glavno obravnavo spremeni?

Med glavno obravnavo se odloča le o dejanju, opisanem v obtožnici. Če pa se izkaže, da ste storili še druga dejanja, je lahko v predhodni razpravi o obtožnici ali ob koncu glavne obravnave odločeno, da se zadeva vrne državnemu tožilcu v nadaljnjo preiskavo.

Spremenjena obtožnica vsebuje nove navedbe. Sodišče lahko odloči, da se za dejanje, za katero se vam sodi, naloži blažja ali strožja kazen, kot jo je predlagal državni tožilec.

Kaj se bo zgodilo, če med glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Če priznate krivdo, sodišče vseeno preveri in oceni dokaze oseb, ki pričajo v vašo korist.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Glej razdelek Povezava se odpre v novem oknuTemeljne pravice na začetku tega informativnega lista. Obstajajo še druge posebne pravice, ki se uporabljajo za posebne procesne okoliščine.

Ali moram biti navzoč na glavni obravnavi? Ali se mi lahko sodi v odsotnosti?

Sodi se vam lahko v odsotnosti, razen če:

  • ste pridržani;
  • prestajate zaporno kazen;
  • zadeva vključuje kaznivo dejanje, za katero je zagrožena več kot petletna zaporna kazen. Vendar vaša navzočnost na glavni obravnavi tudi v takih zadevah ni potrebna , če sodišče zaprosite, naj vam sodi v odsotnosti.

V zadevah, v katerih je zastopanje obvezno (glejPovezava se odpre v novem oknu Informativni list 1), mora biti na glavni obravnavi navzoč zagovornik.

Ali lahko sodelujem po videokonferenci, če živim v drugi državi članici?

Na glavni obravnavi tako ni mogoče sodelovati.

Ali bom navzoč na celotni glavni obravnavi?

Navzoči boste na celotni glavni obravnavi. Vaša navzočnost ni potrebna v postopkih, ki potekajo zunaj glavne obravnave, vendar imata vi ali vaš zagovornik pravico sodelovati, če to želita.

Mi bo zagotovljen tolmač, če ne bom razumel, kaj se dogaja?

Da, glej razdelek Povezava se odpre v novem oknuTemeljne pravice na začetku tega informativnega lista.

Ali moram imeti odvetnika? Mi bo ta zagotovljen? Ali ga lahko zamenjam?

V zakoniku o kazenskem postopku je opredeljeno, v katerih zadevah potrebujete zagovornika. Glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 1.

Ali lahko oziroma moram na glavni obravnavi govoriti?

Med glavno obravnavo imate pravico do obrambe, kar pomeni, da se lahko zagovarjate sami ali po zagovorniku. Sodišče bo vam ali vašemu zagovorniku ves čas glavne obravnave omogočalo, da izrazite svoje mnenje o vseh opravljenih procesnih dejanjih. Pravice do obrambe vam ni treba izkoristiti, odklonite pa lahko tudi pričanje.

Kakšne so posledice, če na glavni obravnavi ne govorim resnice?

Kot obtožencu vam na sodišču ni treba govoriti resnice. Če pa namenoma navajate neresnična dejstva, da bi povzročili kazenski pregon koga drugega, boste lahko pozneje obtoženi obrekovanja.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

O dokazih lahko izrazite svoje mnenje in predlagate dodatne dokaze ali dokaze v svojo obrambo.

Najprej se preučijo posamezni dokazni elementi, nato pa lahko med sklepno izjavo izrazite svoje mnenje o dokazih.

Kakšne dokaze lahko predložim v svojo korist? Pod katerimi pogoji?

Poleg lastnega pričanja lahko predlagate še dokaze, s katerimi je mogoče ovreči ali zmanjšati vašo krivdo, kar vključuje na primer zaslišanje prič, izpodbijanje dokazov, ugotavljanje istovetnosti prič, rekonstrukcijo prizorišča kaznivega dejanja, zaslišanje izvedencev, dokazne listine, preiskave itd.

Sodišču lahko predlagate, naj take dokaze preuči, to pa bo odločilo, ali bo to storilo ali ne. Ko predsednik senata odloči, da je dokazno gradivo popolno, na glavni obravnavi ni več mogoče predložiti nobenega dokaza.

Ali lahko za pridobitev dokazov uporabim zasebnega detektiva?

Storitve zasebnega detektiva je mogoče uporabiti. Vendar pa mora ta ravnati v skladu z zakonom, sicer pridobljenih dokazov ne morete uporabiti med glavno obravnavo. Zasebni detektiv ne sme vplivati na priče.

Ali lahko priče prosim, naj pričajo zame?

Če menite, da bi vam lahko dokazi neke osebe koristili, lahko predlagate, naj se ta oseba preuči. Ne smete pa vplivati na priče.

Ali se bodo upoštevali moji podatki iz kazenske evidence?

Vaša kazenska evidenca se lahko upošteva pri izreku kazni, če kazen še ni zastarala.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Glavna obravnava se lahko konča na enega od spodaj navedenih načinov:

  • zadeva se vrne državnemu tožilcu v nadaljnjo preiskavo;
  • storjeno dejanje ni kaznivo dejanje, bi ga bilo pa mogoče opredeliti kot prekršek, zato se zadeva lahko odstopi pristojnemu organu. Kazenski pregon se lahko ustavi;
  • od kazenskega pregona se lahko pogojno odstopi ali pa se sklene poravnava;
  • sodišče lahko obtožencu izreče obsodilno ali oprostilno sodbo.

Kazni in pravice oškodovanca

Kakšna kazen mi je lahko naložena?

Na podlagi kazenskega zakonika vam je lahko za storitev kaznivega dejanja naložena ena od naslednjih kazni:

  • zaporna kazen, ki je lahko – če ni v zakonu posebej določeno drugače – brezpogojna, pogojna ali pogojna z varstvenim nadzorstvom. Naložena vam je lahko tudi izredna kazen. To je lahko več kot dvajset- do tridesetletna zaporna kazen ali dosmrtna zaporna kazen;
  • hišni pripor;
  • opravljanje dela v splošno korist;
  • odvzem premoženja;
  • denarna kazen;
  • odvzem predmeta ali drugega sredstva;
  • prepoved opravljanja nekaterih dejavnosti;
  • prepoved prebivanja;
  • prepoved udeleževanja športnih, kulturnih in drugih družabnih dogodkov;
  • izguba častnih naslovov ali priznanj;
  • izguba vojaškega čina;
  • izgon.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja (oškodovanec)?

Žrtev – torej oseba, ki je bila zaradi kaznivega dejanja oškodovana, kar pomeni, da je utrpela premoženjsko ali psihično škodo ali ji je bila povzročena drugačna škoda – lahko:

  • za zastopanje pooblasti zastopnika; če žrtev dokaže, da nima dovolj sredstev, ji lahko odvetnik zagotavlja brezplačno pravno pomoč;
  • podaja predloge za nadaljnje dokaze;
  • preučuje spise;
  • sodeluje na glavni obravnavi in javni obravnavi med pritožbenim postopkom;
  • izrazi mnenje o zadevi pred koncem glavne obravnave;
  • od sodišča zahteva, naj obtožencu naloži plačilo odškodnine, če je po zakonu do nje upravičena in je bila izrečena obsodilna sodba. Predlog je treba vložiti najpozneje pred začetkom predstavitve dokazov na glavni obravnavi;
  • zahteva pravočasno obveščanje o tem, da je bil obtoženec izpuščen ali je pobegnil, in o drugih podobnih okoliščinah, če bi bil lahko obtoženec ali obsojenec na prostosti zanjo nevaren.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuKazenska zakonodaja za širšo javnost

Povezava se odpre v novem oknuPomoč žrtvam kaznivih dejanj

Zadnja posodobitev: 03/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Ali se lahko pritožim?

Da, zoper sodbo v vaši zadevi se lahko pritožite, če vsebuje zmotne ugotovitve, ki se navezujejo neposredno na vas. Pritožite se lahko zoper obsodilno sodbo, kazen in/ali dodeljeno odškodnino, lahko pa tudi zoper vse ugotovitve sodišča prve stopnje. Pritožbo morate vložiti:

  • pisno;
  • pri sodišču, ki je izreklo sodbo;
  • v osmih dneh od vročitve izvoda sodbe (če je bil tak izvod vročen vam in vašemu zagovorniku, začne ta rok teči na datum zadnje od obeh vročitev).

V pritožbi mora biti jasno navedeno, zoper katere vidike sodbe se pritožujete, opredeljene pa morajo biti tudi posebne napake v sodbi in/ali predhodnem postopku. Pritožite se lahko tudi brez posebne podlage, pri čemer morate pri predsedniku senata sodišča prve stopnje vložiti vlogo za podaljšanje roka za predložitev posebne podlage.

Kateri so pritožbeni razlogi?

Pritožbo lahko vložite na podlagi katere koli zmotne ugotovitve iz sodbe, ki vas neposredno zadeva, ali ker neka ugotovitev ni bila vključena v sodbo. Pritožbo lahko vložite tudi na podlagi novih dejstev in dokazov.

Kaj se bo zgodilo, če se pritožim?

Sodba ne začne veljati in/ali ne postane izvršljiva, dokler o zadevi ne odloči pritožbeno sodišče. Če ste pridržani, ne boste samodejno izpuščeni samo zato, ker ste vložili pritožbo.

Kaj se bo zgodilo na pritožbeni obravnavi?

Sodišče prve stopnje preuči, ali vaša pritožba vsebuje vse zahtevane podatke. Če jih ne, sodišče od vas in vašega zagovornika zahteva, da te napake odpravita v petih dneh (osmih, če nimate zagovornika in predsednik senata daje navodila neposredno vam).

Kopija pritožbe s pritožbenimi razlogi se vroči še drugim strankam v zadevi, celoten spis o zadevi pa se predloži pritožbenemu sodišču.

O pritožbi zoper sodbo okrajnega sodišča odloča višje okrožno sodišče, o pritožbi zoper sodbo okrožnega sodišča pa vrhovno sodišče.

Ob začetku postopka pred pritožbenim sodiščem se predstavi izpodbijana sodba in predloži poročilo o zadevi.

Nato predstavite pritožbo in jo utemeljite. Če nista navzoča niti vi niti vaš zagovornik, to stori predsednik senata.

Zatem svoje trditve predstavijo še državni tožilec in vse druge osebe, ki bi jih lahko odločitev pritožbenega sodišča neposredno zadevala.

Ko so predlogi predstavljeni, pritožbeno sodišče preuči dokaze, potrebne za odločanje o pritožbi, razen če bi bil ponovni pregled dokazov tako obsežen, da bi to pomenilo podvajanje že opravljenega dela sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče lahko:

  • pritožbo zavrne (če ni utemeljena, je bila vložena prepozno, jo je vložila nepooblaščena oseba ipd.), vendar to vedno stori na javni obravnavi;
  • pritožbo zavrže (če njena vsebina ne izpolnjuje pogojev, določenih za pritožbo);
  • prekine kazenski pregon;
  • razveljavi izpodbijano sodbo ali njen del in:
  • odloči, da se v obravnavani zadevi odloči o pristojnosti sodišča;
  • zadevo prenese na drug organ;
  • ustavi kazenski pregon (če bi moralo to storiti že sodišče prve stopnje);
  • prekine kazenski pregon (če bi moralo to storiti že sodišče prve stopnje).

Izpodbijano sodbo lahko razveljavi tudi zaradi bistvenih napak v postopku, to je:

  • napak v sodbi (nejasnost, nepopolne ugotovitve v zadevi);
  • dvomov o točnosti ugotovitev v zadevi ali ker je treba dokaze znova preveriti;
  • kršitev določb kazenskega zakonika;
  • neustrezne kazni;
  • napačne odločitve o pravicah žrtve.

Ko pritožbeno sodišče sodbo razveljavi, lahko:

  • zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje;
  • izda svojo sodbo v zadevi, kar mora vedno storiti na javni obravnavi, ali
  • zaustavi kazenski pregon.

Kaj se bo zgodilo, če pritožbi ne bo ugodeno?

Razen če se zoper sodbo pritoži tožilec, pritožbeno sodišče ne more sprejeti odločitve, s katero bi poslabšalo vaš položaj.

Kdaj bo obsodba pravnomočna?

Če pritožbeno sodišče zadeve ne vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, se z njegovo odločitvijo zadeva konča, ta odločitev pa postane pravnomočna, ko je razglašena. Prav tako postane pravnomočna tudi sodba sodišča prve stopnje, če se nanjo pravočasno ne pritožite.

Ko začne sodba veljati, lahko vložite:

  • izredno pritožbo;
  • predlog, naslovljen na ministra za pravosodje, naj se pri vrhovnem sodišču vloži zahteva za varstvo zakonitosti;
  • vlogo za obnovo postopka.

Ali bom prejel odškodnino, če bo prvotna odločitev razveljavljena?

Pri ministrstvu za pravosodje lahko vložite zahtevek za odškodnino na podlagi Povezava se odpre v novem oknuzakona o škodi, ki jo povzroči javni organ.

Ali se bo obsodba evidentirala, če bo pritožbi ugodeno?

Obsodba se bo evidentirala, šele ko bo sodba postala pravnomočna. Ko postane obsodilna sodba pravnomočna, se vnese v kazensko evidenco. Če bo ugodeno vašemu izrednemu pravnemu sredstvu, se ta vnos izbriše.

Prihajam iz druge države članice. Sem lahko po glavni obravnavi poslan v domovino?

Da, lahko ste izročeni drugi državi članici zaradi prestajanja kazni, če so do njenega izteka ostali še vsaj štiri meseci.

Pristojni organ zadevne države mora zahtevati izročitev, ta pa mora biti v skladu z ustavnimi določbami in obveznostmi ter mednarodnimi pogodbami o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.

Sodišče lahko izročitev odredi tudi kot del obsodilne sodbe.

Se lahko pritožim zoper odločitev, da bom poslan v domovino?

Zoper tako odločitev se lahko pritožite, ko vam je vročeno obvestilo o prestajanju kazni. Pritožite se lahko zoper kazen izročitve.

Če bom obsojen, ali se mi lahko znova sodi za isto kaznivo dejanje?

Ne, niti v drugi državi članici, razen če se izda dovoljenje za obnovo postopka.

Ali bodo podatki o obtožbi in/ali obsodbi vpisani v mojo kazensko evidenco?

Da, v kazensko evidenco se vnesejo zakonite obsodbe. Te podatke zagotavljajo sodišča. Hranijo se sto let od datuma vašega rojstva.

Če je bila obsodba preklicana, podatek ne bo naveden v kazenski evidenci. Izpis iz kazenske evidence lahko pridobite, tako da vložite prošnjo zanj. Glede na resnost obsodbe je mogoče tak zapis po preteku zakonsko določenega obdobja izbrisati. To obdobje lahko znaša od enega do petnajst let po koncu prestajanja kazni.

Podatki se shranijo ne glede na to, ali s tem soglašate.

Ali lahko hrambi podatkov nasprotujem?

Vložite lahko upravno tožbo na občinsko sodišče v Pragi.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuKazensko pravo za širšo javnost

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Zadnja posodobitev: 03/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 – Prekrški v cestnem prometu in drugi prekrški

V Povezava se odpre v novem oknuzakonu o prekrških je „prekršek“ opredeljen kot dejanje, ki krši interese družbe ali zaradi katerega so ti ogroženi in ki je izrecno opredeljen kot prekršek v tem ali drugem zakonu.

Vse zgoraj navedene opredelitve so vključene v zakon o prekrških in Povezava se odpre v novem oknuzakonik o upravnem postopku, ki se uporabljata v postopkih v zvezi s prekrški.

Kako se obravnavajo prehitra vožnja, nepravilno parkiranje in drugi podobni prekrški?

Prekrške v cestnem prometu obravnava občinski (mestni) organ.

Nekateri prekrški in sankcije, ki jih lahko občinski organ naloži zanje, so:

  • prehitra vožnja se običajno kaznuje z globo v višini od 1 000 CZK do 10 000 CZK, odvisno od resnosti prekrška. Mogoča je tudi od enomesečna do enoletna prepoved vožnje;
  • druge prometne prekrške je mogoče glede na njihovo resnost kaznovati z globami od 1 500 CZK do 10 000 CZK, mogoča pa je tudi do enoletna prepoved vožnje;
  • za kršitev Povezava se odpre v novem oknuzakona o cestnem prometu, katere posledica je povzročitev nesreče s smrtjo ali telesno poškodbo osebe, sta vam lahko naloženi globa v višini od 25 000 CZK do 50 000 CZK in od eno- do dveletna prepoved vožnje.

Po kakšnem postopku se obravnavajo prekrški?

Postopek z globnim listkom (kuponom)

Gre za manj hude prekrške, ki so bili zanesljivo dokazani in pri katerih opomin ne zadostuje. Če želite plačati nižjo globo, vam lahko organ za nadzor prometa (ali policija) na kraju samem izda globni listek (kupon).

Standardni postopek o prekršku

O prekrških se odloča v uradnem postopku. Tak postopek se začne s poročilom o prekršku, ki ga izda državni organ, policija, občinski organ, pravna oseba ali državljan.

Občinski organ lahko pred začetkom postopka zadevo odstopi drugemu organu. Če dejstva kažejo, da se zadeva nanaša na kaznivo dejanje, se odstopi državnemu tožilcu.

V postopek ste vključeni kot obtoženec. Stranka v postopku je tudi žrtev, če je potrebna razprava o odškodnini za škodo, nastalo zaradi prekrška. Nazadnje je kot stranka v postopek vključen še lastnik predmeta ali stvari, ki je bila zasežena ali bi jo bilo mogoče zaseči (na primer lastnik vozila).

Prekrška ste obtoženi, takoj ko je opravljeno prvo procesno dejanje zoper vas.

Pravico imate, da:

  • izrazite svoje mnenje o vseh dejanjih, za katera ste obtoženi, in dokazih v podporo tem obtožbam;
  • odklonite pričanje;
  • izpodbijate dejstva in predlagate dokaze v svojo obrambo;
  • vložite predloge;
  • vložite pravna sredstva.

Zadeva se obravnava ustno, občinski organ pa bo pripravil poročilo. Na obravnavi vam bodo postavljena vprašanja, pri čemer lahko uveljavljate svoje pravice (kot so bile navedene zgoraj). Poročilo bo vključeno v spis. Občinski organ vam bo pred izdajo odločbe v pregled predložil dokumente iz spisa. O teh dokumentih lahko izrazite mnenje.

Postopek o prekršku se konča, če:

  • je postopek ustavljen iz razlogov, določenih v Povezava se odpre v novem oknuzakonu o prekrških (če na primer dejanje ni prekršek, niste storili prekrška, bi bila sankcija nepomembna v primerjavi s kaznijo, ki vam bo naložena za drugo dejanje v kazenskem postopku, ipd.), ali
  • se izda odločba, v kateri je ugotovljeno, da ste storili prekršek, za kar vam je naložena sankcija.

Ali je mogoče za te prekrške preganjati tudi državljane drugih držav članic?

Državljane drugih držav članic je mogoče preganjati enako kot češke državljane.

Se lahko pritožim?

Imate pravico do pritožbe, vendar se ne morete pritožiti zoper globo v postopku z globnim listkom (kuponom).

Odločba, ki se izpodbija s pritožbo, postane izvršljiva, šele ko o pritožbi odloči nadrejeni organ.

Pritožbo morate vložiti pri upravnem organu (običajno občinskem organu) v petnajstih dneh po vročitvi odločbe.

Bodo ti prekrški navedeni v moji kazenski evidenci?

Ne.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPrometni prekrški

Zadnja posodobitev: 03/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Danska

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obdolžen kaznivega dejanja, ki se obravnava v sodnem postopku. Informacije o prekrških v cestnem prometu, za katere se po navadi izrekajo mandatne kazni, kot je globa, najdete v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko izčrpne informacije o svojih pravicah najdete tukaj.

Kratek opis kazenskega postopka

Sledi kratek opis običajnih faz kazenskega postopka.

  • Policija opravi preiskavo vseh kazenskih zadev. To vključuje zaslišanje osumljencev, žrtev in prič.
  • Če policija sumi, da ste storili kaznivo dejanje, boste obdolženi. Potem ko ste obdolženi, imate nekatere temeljne pravice, na primer pravico do pravnega svetovanja v težjih primerih.
  • Policija odloči, ali vas bo prijela ali ne.
  • Če ste storili hujše kaznivo dejanje, ste lahko – po predstavitvi primera sodniku – pridržani v priporu, dokler se primer preiskuje.
  • Ko je preiskava končana, se zadeva pošlje tožilstvu, in to odloči, ali je treba obtožbo umakniti ali pa bo potrebno sojenje.
  • Če se tožilstvo odloči za nadaljevanje primera, lahko v ta namen izda plačilni nalog, obtožnico ali poziv za določitev naslednjih korakov.
  • O kazenskih zadevah odločajo okrožna sodišča kot sodišča prve stopnje. Število sodnikov je odvisno od resnosti primera in tega, ali kaznivo dejanje priznate ali ne.
  • Zoper sodbo sodišča se je običajno mogoče pritožiti na višje sodišče. V pritožbi lahko zahtevate ponovno obravnavo ali pa se pritožite zoper izrečeno kazen.
  • Če se zadeva zoper vas umakne ali ste oproščeni, imate pravico do odškodnine zaradi protipravnega odvzema prostosti.
  • Danska služba za zaporne kazni in pogojne obsodbe odgovarja na vprašanja glede prestajanja kazni.

Na informativnih listih lahko najdete podrobne informacije o vseh fazah kazenskega postopka in svojih pravicah. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, temveč so zgolj napotki.

Pravila o kazenskem postopku, vključno s policijskimi preiskavami, pripravo tožilstva na sojenje in samo glavno obravnavo, so določena v danskem zakonu o pravosodju.

Poudariti je treba, da za Grenlandijo in Ferske otoke veljajo posebna pravila.

Danska je skladno z Lizbonsko pogodbo zavrnila sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev EU, zato se njeno delovanje na tem področju razlikuje od delovanja drugih držav članic. Posledično je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali se na Danskem uporablja posebna zakonodaja EU ali ne.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih držav članic, zato vam v primeru pritožbe ne more pomagati. V teh informativnih listih je navedeno, kje in kako se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave.

Povezava se odpre v novem oknu1 – Kako do pravnega svetovanja?

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

  • Predhodna obtožba, vključno z zaslišanjem
  • Prijetje (vključno z evropskim nalogom za prijetje)
  • Prva obravnava na sodišču in odreditev pripora
  • Intruzivni ukrepi
  • Odločitev, ali bo proti vam vložena obtožba ali ne
  • Priprava na glavno obravnavo na strani obrambe

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice med glavno obravnavo

Povezava se odpre v novem oknu4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Povezava se odpre v novem oknu5 – Prekrški v cestnem prometu in drugi prekrški

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuDanski pravni sistem

Povezava se odpre v novem oknuPodatkovna zbirka celovitih zakonodajnih besedil

Povezava se odpre v novem oknuKako poiskati danskega odvetnika

Povezava se odpre v novem oknuInformacije o prestajanju kazni

Zadnja posodobitev: 13/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

1 – Kako do pravnega svetovanja

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je pravno svetovanje za vas zelo pomembno. V informativnih listih izveste, kdaj in v katerih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik. Pojasnjeno je tudi, kaj bo odvetnik storil za vas. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako poiskati odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev.

Kako lahko poiščem odvetnika

Pravico imate, da vas zastopa odvetnik, ki ga sami izberete. Odvetnik mora imeti licenco za zastopanje na danskih sodiščih. Seznam vseh danskih odvetnikov lahko najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj. Na tej spletni strani lahko tudi vidite, ali je odvetnik specializiran za kazensko pravo, davčno pravo ali katero drugo področje prava, ki je pomembno za vaš primer.

Dansko ministrstvo za pravosodje je za vsako sodišče na Danskem imenovalo skupino lokalnih odvetnikov, ki imajo posebne izkušnje s kazenskimi zadevami. To so neodvisni odvetniki, ki imajo zasebne odvetniške pisarne. Sodišče vam lahko zagotovi seznam teh odvetnikov. Če ne zaprosite za točno določenega odvetnika, bo vašemu primeru dodeljen eden od odvetnikov s tega seznama, če je imenovanje pravnega zastopnika obvezno, na primer, če vas policija pripre.

Kdo bo poravnal stroške odvetnika

Če je vašega odvetnika dodelilo sodišče, se njegov honorar običajno plača iz javnih sredstev. Sodišče bo v povezavi s svojo odločbo določilo tudi odvetnikov honorar. Honorar bo določen na podlagi tarif, ki jih sodišča uporabljajo v vseh kazenskih zadevah, v katerih je bil dodeljen pravni zastopnik, ne glede na to, ali ste ga izbrali sami ali ne.

Sodišče bo tudi odločilo, kdo bo na koncu plačal odvetnikov honorar. Če boste spoznani za krivega, boste običajno morali ta honorar sami plačati javnim organom (državi Danski). Država si bo tudi prizadevala, da se ji povrne tak znesek, kakršnega ste zmožni plačati.

Če boste oproščeni ali če bo odločba sodišča precej blažja od tiste, ki jo je pričakoval tožilec, bo sodišče plačilo odvetnikovega honorarja in stroškov običajno naložilo javnim organom. Sodišče se lahko tudi odloči, da javnim organom prepusti del plačila odvetnikovega honorarja in stroškov. Tako bi se lahko odločilo, če je bila sodna obravnava organizirana zaman zaradi okoliščin, ki jih niste mogli predvideti.

Zoper odločbo o znesku odvetnikovega honorarja in dokončni obveznosti za plačilo se lahko pritožite na višje sodišče v dveh tednih po prejetju odločbe.

V kazenskem postopku ni mogoče zaprositi za brezplačno pravno pomoč, taka pravna pomoč pa običajno ne bo zajeta niti v zavarovalnih policah za kritje pravnih stroškov.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPoglavje 66 danskega zakona o pravosodju

Povezava se odpre v novem oknuSeznam odvetnikov na Danskem

Zadnja posodobitev: 13/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

Katere so faze kazenske preiskave?

Kazenske zadeve preiskuje policija. Primer bo praviloma preiskovala policija, ker je policija tista, ki je obveščena, da je bila neka oseba žrtev nasilja ali tatvine, oziroma ker je policija ali morebiti neki državljan zalotil osebo med kaznivim dejanjem.

Predhodna obtožba

Policija bo najprej poskušala ugotoviti, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje in ali je enega oziroma več prepoznavnih osumljencev mogoče obdolžiti za kaznivo dejanje. V zvezi s tem bo običajno želela zaslišati osumljenca.

Prijetje

Policija lahko osumljenca pridrži.

Prva obravnava na sodišču in pripor v predkazenskem postopku (vključno z evropskim nalogom za prijetje)

Če želi policija osumljenca pridržati, da ne bi bila ogrožena policijska preiskava ali iz drugega razloga, ga je treba privesti na sodišče v 24 urah po prijetju, tako da se lahko zadeva predloži sodniku.

Intruzivni ukrepi

Policija lahko pridobi informacije z zaslišanjem osumljenca in morebitnih prič, poleg tega pa lahko med preiskovanjem uporabi tudi intruzivne ukrepe, kot so preiskave krajev, nadzor nad telekomunikacijami, prisluškovanje telefonskim pogovorom itd. Najbolj intruzivne ukrepe mora pred uporabo odobriti sodišče.

Odločitev o vložitvi obtožbe zoper osumljenca

Namen policijske preiskave je zagotoviti informacije, ki tožilcu omogočajo, da odloči, ali bo vložil obtožbo zoper osumljenca ali ne. Če ni dovolj dokazov, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, bo tožilstvo zadevo opustilo.

Na lokalni ravni imata policija in tožilstvo isto vodstvo, tako da bo tožilstvo pogosto vključeno že v zgodnji fazi primera, vključno z načrtovanjem preiskave.

Priprava na glavno obravnavo na strani obrambe

Več informacij o pravici do obveščenosti o preiskavi in vpliva nanjo je na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Moje pravice med preiskavo

Za nadaljnje informacije o vaših pravicah v posamezni fazi zadeve kliknite na eno od naslednjih povezav.

Predhodna obtožba, vključno z zaslišanjem (1)

Zakaj sem obdolžen?

Obdolženi ste, ker policija močno sumi, da ste storili kaznivo dejanje, in bo njena preiskava od zdaj osredotočena na vas, ne pa na neko drugo osebo.

Kaj pomeni, da sem obdolžen?

To pomeni, da vam bodo povedali, kakšno kaznivo dejanje ste po mnenju policije storili. Policija vam mora povedati, katero zakonsko določbo ste po njenem mnenju kršili. Preiskavo primera imate pravico spremljati prek odvetnika, v primeru hudih kaznivih dejanj pa imate pravico do odvetnika, ki ga določi sodišče.

Zakaj me želi policija zaslišati?

Policija vas želi zaslišati, da bi ugotovila, ali upravičeno sumi, da ste storili kaznivo dejanje, ali ne. Vašo izjavo bo običajno uporabila v nadaljnjih preiskavah. Pozneje bo tožilec vašo izjavo uporabil za odločitev, ali naj se primer obravnava kot primer priznanja krivde.

Kje in kdaj me lahko policija zasliši?

Glede tega, kje in kdaj vas policija lahko zasliši, ni posebnih pravil. Zaslišanje mora biti opravljeno tako, da vaše pravice niso neupravičeno kršene. Policiji na splošno ni dovoljeno, da bi z vami vzpostavila stik na delovnem mestu. Običajno vam bo začela postavljati vprašanja na kraju kaznivega dejanja. V številnih primerih vas bo pozvala na policijsko postajo na razgovor.

Kaj če ne znam jezika?

Če ne znate lokalnega jezika, imate pravico do tolmača, ki lahko tolmači v vaš jezik in iz njega. Zagotovila ga bo policija, vam pa do njegovega prihoda ni treba izjaviti nič.

Ali moram dati izjavo policiji?

Policiji morate navesti svoje ime, naslov in datum rojstva. To je vse, kar morate navesti. Ni vam treba govoriti resnice. Policija vas mora o teh pravicah obvestiti pred razgovorom. Od vašega primera in resnosti obtožbe je odvisno, ali bi bilo za vas dobro, da daste izjavo policiji. Če ne veste, ali odgovarjati na vprašanja, se obrnite na odvetnika.

Ali se bom lahko pogovoril z odvetnikom?

Preden pristanete na razgovor s policijo, imate pravico govoriti z odvetnikom, ki ga sami izberete. Če ne poznate nobenega, vam ga bo poiskala policija.

Vaš odvetnik ima pravico, da je navzoč med razgovorom, ne sme pa vam svetovati, kako odgovarjajte na posamezna vprašanja.

Ali lahko preverim, ali je policija pravilno razumela mojo izjavo?

Policija mora vašo izjavo zapisati. Zapisnik lahko preberete oziroma vam ga lahko preberejo, potem pa poveste svoje pripombe. Sami se odločite, ali ga boste podpisali ali ne. Številni odvetniki vam bodo svetovali, da ga ne podpišite, če ne znate jezika.

 

Kaj se zgodi, če izjavim kaj takega, kar škodi mojemu primeru?

Če ste izjavili kar koli, kar bi lahko škodilo vašemu primeru, lahko policija te informacije uporabi v preiskavah. Splošno pravilo je, da policijski zapisnik ni dokaz in ga med glavno obravnavo kot takega ni mogoče uporabiti proti vam. Tožilec vas lahko vpraša o podrobnostih iz zapisnika. Če izjavo spremenite, lahko škodite svoji verodostojnosti.

Prijetje (2)

Zakaj sem bil prijet?

Prijeti ste lahko, ko ima policija razlog za sum, da ste storili kaznivo dejanje, prijetje pa je potrebno, da se vam onemogoči storitev drugega kaznivega dejanja, se zagotovi vaša navzočnost ali prepreči, da bi govorili z drugimi. Prijeti ste lahko tudi na podlagi evropskega naloga za prijetje, ki ga je izdala druga država članica EU.

Ali me policija lahko prime za vse vrste zadev?

Policija vas ne bo prijela, če bi bilo to nesorazmerno z resnostjo kaznivega dejanja, za katero ste obdolženi. Na primer, zelo malo verjetno je, da boste prijeti, če ste osumljeni storitve kaznivega dejanja, za katero je največja zagrožena kazen manjša globa.

Kje bo opravljeno prijetje?

Prijetje bo običajno opravljeno na lokalni policijski postaji. Običajno boste zadržani v čakalni celici, dokler vas policija ne bo mogla zaslišati (glej razdelek Predhodna obtožba, vključno z zaslišanjem (1)).

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Če ste bolni, poškodovani ali pod hudim vplivom alkohola ali drog, imate pravico do obiska zdravnika. Policiji morate povedati, da potrebujete zdravnika, pa tudi, če potrebujete posebna zdravila.

Ali se lahko obrnem na odvetnika?

Če ste bili prijeti, imate pravico govoriti z odvetnikom, ki ga sami izberete, preden pristanete na razgovor s policijo. V nekaterih primerih vam policija morda ne bo pustila imeti določenega odvetnika. Glede tega se lahko pritožite sodišču.

Policija in odvetnik vam morata razložiti, da se lahko odločite za odvetnika, ki ga dodeli sodišče, in kdo ga bo moral plačati.

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem iz druge države?

Če ste tuji državljan, imate pravico, da se obrnete na svoje veleposlaništvo. Policija vam lahko pomaga pri vzpostavitvi stika z njim.

Ali se lahko obrnem na svojo družino?

Pravico imate družino ali delodajalca obvestiti, da ste bili prijeti. Policija lahko vašo zahtevo po vzpostavitvi stika zavrne, če meni, da bi tak stik lahko vplival na zadevo. Odloči se lahko, da bo vašo družino sama obvestila v vašem imenu.

 

Koliko časa lahko traja prijetje?

Izpuščeni morate biti takoj, ko razlogi za vaše prijetje niso več veljavni. Če niste izpuščeni v 24 urah, morate biti privedeni pred sodišče (prva obravnava na sodišču), tako da lahko sodnik odloči, ali vas je treba izpustiti, vam podaljšati pridržanje (najdaljša možnost je 3 x 24 ur) oziroma obdržati v priporu (Prva obravnava na sodišču in pripor v predkazenskem postopku (3)).

Kdaj se lahko prijetje podaljša na več kot 24 ur?

Če sodnik, ki zadevo obravnava med prvo obravnavo na sodišču, ugotovi, da predloženi dokazi ne zadoščajo za odločitev, ali vas je treba pridržati v priporu, se lahko pridržanje podaljša na 3 x 24 ur od takrat, ko se konča prva obravnava.

Prva obravnava na sodišču in pripor v predkazenskem postopku (3)

Zakaj sem v priporu?

V priporu ste, ker policija meni, da vas je treba pridržati za nekaj časa ali dokler traja preiskava. Priprti ste lahko tudi zaradi zagotovitve, da boste na voljo za izročitev drugi državi članici v skladu z evropskim nalogom za prijetje.

Kdo odloča o tem, ali moram ostati v priporu?

O tem, ali so izpolnjeni pogoji za vaše pridržanje v priporu, odloča sodnik. Preden odloči, ali bi morali biti pridržani v priporu, kot zahteva policija, se opravi zaslišanje (prva obravnava na sodišču). Med tem zaslišanjem bo tožilstvo predstavilo, kako zadevo razume policija, vi pa boste tudi imeli priložnost predstaviti svoje stališče. Sodnik bo odločil, ali boste pridržani v priporu, ne bo pa odločil, ali ste krivi dejanj, ki ste jih obdolženi.

Ali sem lahko pridržan v priporu za vse vrste zadev?

V priporu ste lahko pridržani pod naslednjimi pogoji:

  • Policija mora biti zmožna razložiti, zakaj sumi, da ste storili kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen 18 mesecev ali več.
  • Morebitna kazen mora biti daljša od 30-dnevne zaporne kazni.
  • Policija mora biti zmožna prepričati sodnika, kako pomembno je, da vas ne izpusti, dokler traja policijska preiskava, iz enega od naslednjih razlogov:
  • po mnenju policije se boste izognili kazni;
  • obstaja razlog za mnenje, da boste isto vrsto kaznivega dejanja ponovili;
  • obstaja razlog za mnenje, da boste v primeru izpustitve na prostost ovirali preiskavo;
  • kaznivo dejanje je tako hudo, da bi bilo žaljivo za druge, če bi vam dovolili, da na sojenje čakate na prostosti.

V redkih primerih se lahko priporu izognete, čeprav so izpolnjeni pogoji za vaše pridržanje – če bi bil pripor izjemno obremenilen zaradi vaših osebnih okoliščin. Pomembno je, da svojega odvetnika obvestite o takih okoliščinah.

Kje bo potekala prva obravnava na sodišču?

Prva obravnava na sodišču bo potekala na lokalnem sodišču. Običajno boste do vstopa v sodno dvorano pridržani v čakalni celici.

Ali moram pričati na prvi obravnavi na sodišču?

Ni vam treba dati izjave oziroma govoriti resnice. Od narave vašega primera in resnosti obtožbe je odvisno, ali bi bilo za vas dobro, da na sodišču daste izjavo. Posvetujte se z odvetnikom, da ugotovite, ali bi bilo za vas bolje, da pričate, ali ne.

Ali se bom lahko pogovoril z odvetnikom?

Sodišče vam bo dodelilo odvetnika, ki vas bo zastopal na sodišču. Če ne zaprosite za določenega odvetnika, vam bo sodišče določilo odvetnika, ki je tisti dan na delovnem mestu. Za več informacij glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 1.

Imate pravico, da se pred zaslišanjem z odvetnikom pogovorite o zadevi. Če z odvetnikom ne govorite istega jezika, imate pravico do tolmača. Odvetnik bo med zaslišanjem branil vaše interese in vam lahko tudi postavlja vprašanja.

Ali lahko preverim, da je sodišče pravilno razumelo moje pričanje?

Sodnik bo bistvene elemente vašega pričanja vnesel v sodni zapisnik. Vaša izjava bo glasno prebrana zaradi zagotovitve, da je bila pravilno razumljena.

 

Kaj se zgodi, če izjavim kaj, kar je slabo za mojo zadevo?

Vaše pričanje na sodišču se lahko uporabi kot dokaz v zadevi.

Kako dolgo lahko ostanem v priporu?

Sodnik bo na zaslišanju odločil, ali vas je treba izpustiti na prostost ali pridržati v priporu. V nekaterih primerih bo odločil, da je treba pripor podaljšati za 3 x 24 ur (glej Prijetje (2)).

 

Če ste priprti, bo sodnik kot najdaljše obdobje pripora določil štiri tedne. To pomeni, da boste po poteku tega obdobja izpuščeni na prostost ali pa bo zadevo znova obravnaval sodnik zaradi zagotovitve, da so izpolnjeni vsi pogoji za nadaljnji odvzem prostosti. Najdaljše obdobje, ko lahko ostanete pridržani v priporu, ni določeno. To bo odvisno od narave zadeve.

Izpuščeni morate biti takoj, ko ni več razloga za prijetje.

Kaj je samica?

Včasih bo policija zahtevala, da ostanete v samici, tako da nimate nobenih stikov z drugimi zaporniki. Drugim lahko pišete ali telefonirate le pod policijskim nadzorom. O tem, ali morate biti zaprti v samici, odloča sodnik.

Ali se lahko pritožim zoper odločitev o priporu ali samici?

Zoper odločitev o priporu ali samici se lahko pritožite na višje sodišče. To običajno storite tako, da na zaslišanju, na katerem je obravnavana vaša zadeva, sporočite, da se želite pritožiti.

Ali se lahko priporu izognem, če izročim potni list ali plačam varščino?

Kazenski zakonik vam omogoča, da se izognete pridržanju, če izročite potni list ali plačate varščino. Vendar se to v praksi redko zgodi.

Intruzivni ukrepi (4)

Policija lahko med preiskavo pridobi informacije z različnimi intruzivnimi ukrepi, od katerih so nekateri opisani v nadaljevanju.

Ali mi policija lahko odvzame prstne odtise in me fotografira?

Policija vam lahko odvzame prstne odtise in vas fotografira pod naslednjimi pogoji:

  • če ste osumljeni, da ste storili kaznivo dejanje, in je ukrep potreben za policijsko preiskavo;
  • policija mora imeti dobre razloge za sum, da ste storili kaznivo dejanje, za katero ste lahko obsojeni na zaporno kazen 18 mesecev ali več.

Ali mi policija lahko odvzame vzorec DNK ali krvi?

Policija vam lahko odvzame vzorec DNK ali krvi pod naslednjimi pogoji:

  • če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da ste storili kaznivo dejanje, za katero ste lahko obsojeni na zaporno kazen 18 mesecev ali več, in ukrep velja za zelo pomembnega za preiskavo;
  • vzorec krvi vam lahko odvzame, če je uživanje alkohola oziroma droge element kaznivega dejanja, za katero ste osumljeni.

Ali policija lahko opravi osebno preiskavo (vključno z mojimi oblekami)?

Policija lahko preišče vaša zunanja oblačila pod enakimi pogoji, kot veljajo za fotografiranje.

Ali policija lahko preveri moj mobilni telefon in preišče moj avto?

Policija lahko preveri vaš mobilni telefon, da dobi vašo telefonsko številko in serijsko številko IMEI vašega telefona, ter preišče vaš avtomobil pod naslednjimi pogoji:

  • ima utemeljen razlog za sum, da ste storili kaznivo dejanje, ki je lahko predmet pregona;
  • predvideva se, da je tovrstno preverjanje zelo pomembno za preiskavo.

 

Ali policija lahko preišče moj dom?

Policija lahko preišče vaš dom pod naslednjimi pogoji:

  • ima utemeljen razlog za sum, da ste storili kaznivo dejanje, ki je lahko predmet pregona;
  • predvideva se, da je tovrstno preverjanje zelo pomembno za preiskavo;
  • kaznivo dejanje lahko pripelje do zapora;
  • policija lahko utemelji, da bo verjetno našla dokaze, povezane s kaznivim dejanjem, ali predmete, ki bi jih bilo treba zaseči iz drugih razlogov.

Kdo odloča o uporabi intruzivnih ukrepov?

O tem, ali se lahko opravi preiskava vašega doma, odloča sodišče. Če obstaja razlog za bojazen, da bi dokazi lahko izginili, če se preiskava ne opravi nemudoma, jo lahko policija opravi, ne da bi prej dobila nalog za preiskavo. Sodišče je treba o tem obvestiti v 24 urah po koncu preiskave. Če daste pisno soglasje za preiskavo vašega doma, lahko odločitev o tej preiskavi sprejme policija.

Policija se tudi odloči, ali vam bo odvzela prstne odtise, vzorce DNK in krvi ter ali vas bo fotografirala. Poleg tega ima pravico preveriti vaš mobilni telefon, preiskati vaš avtomobil itd.

Se lahko pritožim?

Če se želite pritožiti glede policijske preiskave, lahko pri sodišču vložite pritožbo.

Zoper sodne odločbe o preiskavah in načrtovanju kazenske preiskave se je v dveh tednih po njihovi izdaji mogoče pritožiti na višje sodišče.

Ali lahko zahtevam, naj policija uniči prstne odtise, fotografije, sledi DNK in rezultate krvnih vzorcev?

Če tožilstvo opusti primer ali ste oproščeni, mora policija uničiti vašo fotografijo. Obdrži lahko vaše prstne odtise in vzorce DNK, vendar jih mora po določenem obdobju uničiti.

Ali lahko zahtevam odškodnino?

Če ste bili pridržani, zaprti ali izpostavljeni intruzivnemu ukrepu, pa se je pozneje izkazalo, da so bili pridržanje, zapor ali intruzivni ukrep neutemeljeni, boste načeloma upravičeni do odškodnine. Vodja javnega tožilstva letno objavi sporočilo o tarifah za določitev zneska take odškodnine.

Odločitev, ali bo proti vam vložena obtožba ali ne (5)

Ko bo policija končala preiskavo, bo vaša zadeva predana tožilstvu, in to bo odločilo, kako nadaljevati.

Ali lahko pred glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Če ste med policijsko preiskavo priznali krivdo za najhujše obtožbe zoper vas, si bo tožilstvo običajno prizadevalo, da bi se zadeva obravnavala kot primer priznanja krivde.

 

Kaj je obtožnica?

Obtožnica je podlaga za obravnavanje zadeve na sodišču. V njej morajo biti podrobno opredeljene zakonske določbe, zaradi kršitve katerih ste obdolženi, opisano pa mora biti tudi, kako ste storili kaznivo(-a) dejanje(-a). Opis mora biti tako natančen, da lahko na njegovi podlagi pripravite obrambo.

 

Ali sem lahko obtožen za kazniva dejanja, za katera me policija ni obdolžila?

Tožilstvo pripravi obtožnico. Če ima tožilstvo o primeru drugačno mnenje kot policija, lahko obtožnica vsebuje nove ali drugačne točke.

Ali se obtožnici lahko dodajo nove točke?

Tožilstvo si mora prizadevati, da bi zbralo vse nerešene obtožbe zoper vas, tako da je mogoče izreči skupno sodbo. Posledično lahko obtožnica vsebuje nove točke, če ste bili kaznivega dejanja večkrat obdolženi.

Če ste bili Danski izročeni v skladu z evropskim nalogom za prijetje oziroma sporazumom o izročitvi, veljajo posebna pravila. Če obtožnica vsebuje nove točke, se o njih posvetujte z odvetnikom.

Ali se obtožnica lahko spremeni?

Obtožnica se lahko spremeni ali razširi, če se pripravi in vroči nova, kar je mogoče do datuma začetka sodnega postopka.

Če tožilec v zadevi meni, da bi morala biti kazen za neko točko strožja od tiste, ki je navedena v obtožnici, je taka sprememba mogoča le, če se s spremembo obtožnice strinja javno tožilstvo. Če se obtožnica spremeni, morate biti o tem obveščeni v dveh mesecih.

Po začetku sodnega postopka so mogoče le zelo omejene spremembe obtožnice. O dopustitvi spremembe odloča sodišče.

Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem že bil obtožen v drugi državi članici?

Možnosti, da ste obtoženi za kaznivo dejanje, za katero ste že bili obtoženi v drugi državi, ni mogoče izključiti. Ne morete pa biti spoznani za krivega za obtožbo, za katero ste že bili obsojeni ali oproščeni v drugi državi.

Ali bom obveščen o pričah, ki bodo pričale proti meni?

Tožilec mora na sodišču vložiti obtožnico skupaj s seznamom dokazov, na katerem so navedena imena prič. Vaš odvetnik bo prejel kopijo tega seznama. Običajno imate pravico izvedeti, kdo so priče.

Priprava na strani obrambe (6)

Na kakšni podlagi lahko z odvetnikom pripraviva obrambo?

Običajno bo vaš odvetnik prejel kopije vseh zapisnikov, ki jih je med preiskavo pripravila policija. Imate splošno pravico do vpogleda v gradivo. Vaš odvetnik vam lahko izroči kopijo gradiva, če to dovoli policija.

 

Ali imam pravico do vpogleda v celotno gradivo, ki ga je pripravila policija?

Policija lahko vašemu odvetniku odredi, da vam nekaterih informacij o gradivu v zadevi ne sme dati, če se to zdi potrebno zaradi zaščite interesov drugih ali predložitve dokazov. Tako odredbo je mogoče izdati le v primerih hujših kaznivih dejanj in le do vašega pričanja na sodišču.

Kdo odloča o tem, ali lahko vidim celotno gradivo?

Policija bo predložila gradivo in odločila, ali je treba izdati prepovedni zahtevek za del zadeve ali celotno zadevo. Zoper odločitev policije se je mogoče pritožiti na sodišče, ki bo odločalo o zadevi.

Ali sem lahko navzoč na vseh obravnavah v zadevi?

Na splošno imate pravico, da ste navzoči na vseh sodnih obravnavah, na katerih sodišče odloča, ali vas je treba pridržati v priporu, ali na katerih so pred glavno obravnavo zaslišani sostorilci ali priče.

Na zahtevo policije lahko sodišče odloči, da vam ne bo dovolilo navzočnosti na obravnavah. V tem primeru imate pravico izvedeti, kaj se je dogajalo na obravnavi. Sodišče lahko odloči, da takih informacij ne boste prejeli. Pravico imate izvedeti, kaj se je dogajalo na obravnavi, ki se je niste mogli udeležiti. O tem morate biti obveščeni najpozneje pred vašim pričanjem na sodišču.

Ali je moj odvetnik lahko navzoč na vseh obravnavah v zadevi?

Vaš odvetnik je lahko navzoč na vseh obravnavah v zadevi. To velja tudi za obravnave, na katerih sodišče odloči, ali bo odobrilo prisluškovanje v prostoru ali prisluškovanje telefonskim pogovorom, preiskave ali druge intruzivne ukrepe, za katere je potrebna predhodna odobritev sodišča.

Ali je moj odvetnik lahko navzoč pri policijski preiskavi?

Vaš odvetnik mora biti obveščen o preiskavi in ima pravico biti navzoč pri tistih delih preiskave, ki jih je v zadevi mogoče uporabiti kot dokaz zoper vas. Primeri so prepoznavne vrste, rekonstrukcije itd.

Ali lahko moj odvetnik opravi samostojno preiskavo?

Običajno bo vaš odvetnik od policije zahteval nadaljnje preiskave, če menite, da ji ni uspelo pridobiti informacij, ki bi vam pomagale pri zagovoru zadeve. Če policija take nadaljnje preiskave zavrne, je zadevo mogoče predložiti sodišču, in to lahko policiji odredi, naj opravi ustrezne preiskave.

Vaš odvetnik se lahko odloči tudi za samostojno preiskavo. Vendar se to v praksi redko zgodi. Če vaš odvetnik primer samostojno preiskuje, ne sme ovirati policijske preiskave, poleg tega pa mora pri samostojni preiskavi spoštovati kodeks etičnega ravnanja, ki velja za odvetnike.

Ali lahko moj odvetnik pozove priče na pričanje pred sodišče?

Vaš odvetnik lahko zahteva, naj bodo nekatere priče pozvane na pričanje pred sodišče. Če bo tožilstvo nasprotovalo zaslišanju teh prič, bo sodišče odločilo, ali je zaslišanje zadevnih prič pomembno ali ne.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuDanski zakon o pravosodju

Povezava se odpre v novem oknuDanski zakon o vzpostavitvi osrednjega registra DNK

Povezava se odpre v novem oknuVodja javnega tožilstva

Povezava se odpre v novem oknuDanski zakon o izročitvi

Zadnja posodobitev: 13/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 – Moje pravice na sodišču

Kje bo potekala glavna obravnava?

Glavna obravnava bo potekala na lokalnem mestnem sodišču in bo odprta za javnost. Če ste priznali, da ste storili kaznivo dejanje ali kazniva dejanja, za katera ste obtoženi, bo tožilstvo zahtevalo postopek na podlagi priznanja krivde. V tem primeru bo sodišče sestavljal samo en poklicni sodnik. Enako velja, če je globa edina kazen, ki se zahteva.

Če krivde niste priznali, bodo vaš primer obravnavali tudi sodniki laiki, tako da bo sodišče sestavljeno iz enega poklicnega sodnika in dveh sodnikov laikov.

Če tožilec zahteva štiriletno ali daljšo zaporno kazen, bo primer obravnavala porota. V tem primeru bo sodišče sestavljeno iz treh poklicnih sodnikov in šestih porotnikov. Izjema so primeri kaznivih dejanj, povezanih z drogami in gospodarskim kriminalom, ki jih obravnavajo poklicni sodniki in sodniki laiki, ne glede na zahtevano kazen.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Če gre za primer obravnave po priznanju krivde, je obtožbo mogoče prilagoditi, tako da ustreza kaznivemu dejanju, za katero lahko priznate krivdo.

Takoj ko se glavna obravnava zoper vas začne, je mogoče spremeniti le manjše elemente obtožbe. Obtožbe ni mogoče razširiti brez vašega soglasja.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Navzoči morate biti med celotno glavno obravnavo. Sodišče vam lahko dovoli, da po svojem pričanju obravnavo zapustite.

Če ste bili o obravnavi obveščeni, pa na sodišče niste prišli brez utemeljenega opravičila, se lahko sodišče odloči, da bo priče zaslišalo ob vaši odsotnosti. Sodišče lahko odloči v vaši odsotnosti, če je tožilstvo zahtevalo zaporno kazen do šestih mesecev, vi pa ste se strinjali, da se glavna obravnava lahko konča. Če se vam izreče nepogojna kazen do treh mesecev zapora, je mogoče primer končati brez vašega soglasja.

Od 1. novembra 2009 je mogoče v pravnem postopku sodelovati po videopovezavi, če je najvišja zahtevana kazen globa ali zapor do enega leta. Vendar vsa sodišča še niso namestila potrebne opreme za zagotovitev te možnosti.

Če ne govorite in razumete jezika sodišča, imate pravico do tolmača med celotno glavno obravnavo. Ta vam bo tudi pomagal, če boste želeli med obravnavo govoriti s svojim odvetnikom.

Če še nimate odvetnika, vam ga bo dodelilo sodišče, če zanikate kaznivo dejanje in je zahtevana kazen več kot globa. Če v primeru, v katerem je tožilstvo zahtevalo zaporno kazen, priznate krivdo, vam bo sodišče dodelilo odvetnika, če ga boste zahtevali. Če se s svojim odvetnikom ne boste strinjali ali boste iz katerega drugega razloga želeli novega odvetnika, bo vaši želji običajno ugodeno.

Med glavno obravnavo vam ni treba odgovarjati na vprašanja ali govoriti resnice. Za neresnično pričanje med glavno obravnavo vas ni mogoče kaznovati. Odvetnik vam lahko svetuje, ali je za vas najbolje, da daste izjavo.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Uporaba pisnih dokazov med glavno obravnavo je podrobno zakonsko urejena. Razen tega pa ni skoraj nobenih drugih pravil, tako da lahko predložite kakršne koli dokaze. Z odvetnikom lahko izpodbijate dopustnost prič ali dokazov, predvsem če niso pomembni za vaš primer ali če so bili dokazi pridobljeni nezakonito. Sodišče bo odločilo, ali bo pripustilo priče ali dokaze, ki ste jih izpodbijali. V večini primerov bodo nezakonito pridobljeni dokazi na sodišču razglašeni za nedopustne. Sodišče bo pomembnost zadevnih dokazov preučilo po tem, ko bo obravnavalo druge dokaze.

Zaprosite lahko, naj se na obravnavi k pričanju pozovejo določene priče ali predložijo določeni dokazi v podporo vašemu primeru. To bi na primer lahko bil seznam potnikov, ki kaže, da vas ni bilo na kraju kaznivega dejanja, ko je bilo to storjeno. Če se tožilstvo ne strinja glede pomembnosti določenih dokazov, o zadevi odloči sodišče.

Stran, ki je neko pričo pozvala, jo bo zaslišala prva. Potem bo imela priložnost za navzkrižno zaslišanje še druga stran. Sodišče bo pri razsojanju ocenilo gotovost in zanesljivost izjav, ki so jih priče dale med glavno obravnavo.

Bodo upoštevani tudi podatki o meni, ki izhajajo iz kazenske evidence?

Informacije o prejšnjih obsodbah bodo upoštevane, če je iz opisa kaznivega dejanja razvidno, da gre za ponovitev dejanja. V redkih primerih je mogoče informacije o načinu delovanja v prejšnjem primeru uporabiti za utemeljitev krivde ali nedolžnosti v obravnavanem primeru. Če ste že bili obsojeni za podobno kaznivo dejanje ali ste storili kaznivo dejanje med preskusnim obdobjem po pogojni obsodbi ali med pogojnim odpustom, bo to običajno vplivalo na dolžino vaše kazni.

Sicer pa navadno ne bo poizvedb glede kakršnih koli predhodnih obsodb v drugih državah članicah.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Primer se konča z odločitvijo sodišča. Rezultat je lahko:

  • oprostilna sodba;
  • globa;
  • pogojna obsodba, ki je lahko tudi odredba o zdravljenju ali delu v korist skupnosti;
  • nepogojna zaporna kazen.

V primeru pogojne obsodbe bo sodišče običajno določilo zaporno kazen, ki pa vam je ne bo treba odslužiti, če med preskusnim obdobjem (običajno eno- ali dvoletnim) ne boste storili drugega kaznivega dejanja. Sodišče lahko kot pogoj za preskusno obdobje od vas zahteva, da ostanete pod nadzorom svetovalca za pogojni odpust, se zdravite zaradi zlorabe alkohola ali drugih vrst zlorab prepovedanih snovi, sodelujete pri psihiatričnem zdravljenju in/ali opravite določeno število ur neplačanega dela v korist skupnosti, ki jih določi sodišče.

Za mladoletne prestopnike (mlajše od 18 let) se uporabljajo posebne sankcije.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Žrtev velja za pričo, tako kot vse druge priče. Vendar ima v nekaterih primerih žrtev pravico do odvetnika, ki ga posebej imenuje sodišče, in/ali dodelitve odškodnine med glavno obravnavo, če je odškodninski zahtevek preprost in dobro dokumentiran, tako da dodelitev odškodnine sodišču ne povzroči materialnih neprijetnosti.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuDanski zakon o pravosodju

Zadnja posodobitev: 13/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 – Kakšne so moje pravice, ko sodišče izreče sodbo

Se lahko pritožim?

Sodišče odločitev izreče na obravnavi. Zoper odločitev, razsodbo ali kazen se lahko pritožite na višje sodišče. Zaprosite lahko za oprostilno sodbo ali zmanjšanje kazni. Če menite, da so bile med glavno obravnavo v vašem primeru na okrožnem sodišču storjene hude napake, lahko zahtevate vrnitev primera na okrožno sodišče zaradi ponovnega sojenja z novimi sodniki.

Zoper obsodbo, razsodbo ali kazen se lahko ustno pritožite na obravnavi, na kateri je izrečena odločitev. Na okrožno sodišče ali tožilstvo se lahko pritožite tudi pisno. Pritožbo je treba vložiti v dveh tednih. Če imate odvetnika, bo običajno sam poskrbel za vse potrebno v zvezi z vašo pritožbo. Če ste kaznovani z globo v znesku 3 000 DKK ali manj, boste za pritožbo zoper odločitev potrebovali dovoljenje danskega odbora za dopustitev pritožb. Temu odboru je treba vlogo predložiti v dveh tednih po odločitvi sodišča.

Kaj se bo zgodilo, če se bom pritožil?

Če se boste pritožili zoper odločitev sodišča, bo primer obravnavalo višje sodišče. Tudi ta obravnava bo odprta za javnost. Višje sodišče nima roka, do katerega bi moralo obravnavati primer.

Če ste pridržani v priporu, mora višje sodišče vaš primer obravnavati pred vsemi drugimi primeri. Odločiti mora tudi, ali morate do začetka pritožbenega postopka in med njim ostati v priporu.

Če v pritožbi zahtevate oprostilno sodbo, bo višje sodišče vaš primer znova obravnavalo. V tem primeru imate pravico do predložitve novih dokazov. Z odvetnikom se morate čim prej pogovoriti, katere nove dokaze bi bilo treba predložiti v pritožbenem postopku. Ko bo tožilstvo razkrilo dokaze, na katere se bo opiralo med postopkom na višjem sodišču, bo imel vaš odvetnik običajno 14 dni, da razkrije vaše dokaze. Morda vam bo lahko odobreno izvzetje iz 14-dnevnega roka.

Če se boste pritožili le zaradi zmanjšanja kazni, bo višje sodišče preučilo le kazen. V takih primerih stranki v postopku višjemu sodišču ne bosta predložili nobenih dokazov, vaš odvetnik pa bo lahko zaprosil sodišče, naj pridobi dodatne informacije o vaših osebnih okoliščinah, ki so pomembne za določitev kazni ali odločitev o izročitvi.

 

Kaj se bo dogajalo med pritožbeno obravnavo?

Če ste se pritožili, da bi dosegli oprostilno sodbo, bo višje sodišče primer znova obravnavalo. V praksi bo pogosto začelo z branjem izjav, ki ste jih skupaj s pričami dali med postopkom na okrožnem sodišču. Če pa se z odvetnikom ne strinjate s tem postopkom, je treba izjave dati na novo.

Če ste se pritožili, da bi dosegli zmanjšanje kazni, bo višje sodišče upoštevalo dokaze, predložene na okrožnem sodišču, in na tej podlagi odločilo o kazni.

Višje sodišče bo odločitev izreklo na obravnavi. Odloči se lahko, da potrdi sodbo okrožnega sodišča, poveča ali zmanjša kazen oziroma vas oprosti. Če vas oprosti ali zmanjša kazen, bodo stroški pritožbe poravnani iz javnih sredstev. Enako velja, če se tožilstvo pritoži zoper sodbo in jo višje sodišče le potrdi. V vseh drugih okoliščinah vam bo verjetno naloženo plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Kaj se bo zgodilo, če bo pritožbi ugodeno/ji ne bo ugodeno?

Sodba višjega sodišča bo nadomestila sodbo okrožnega sodišča, na splošno pa bo končna in neizpodbojna. V izjemnem primeru je zadevo mogoče predložiti vrhovnemu sodišču, za kar je potrebno dovoljenje odbora za dopustitev pritožb. Tako dovoljenje se običajno izda le, če gre za načelni in zato preskusni primer ali iz drugih posebnih razlogov. Odbor le za redke kazenske zadeve dopusti, da jih obravnava vrhovno sodišče. Odvetnik vam lahko svetuje o možnostih za pridobitev takega dovoljenja.

Če ste oproščeni in so bili med preiskavo uporabljeni intruzivni ukrepi, kot so prijetje, pridržanje ali preiskava, lahko zahtevate odškodnino. Zahtevek morate pisno vložiti pri regionalnem državnem tožilstvu najpozneje dva meseca po odločbi sodišča. Običajno bo vaš odvetnik poskrbel za vse potrebno glede vložitve zahtevka. Odvetnika ne pozabite obvestiti o tem, kje ste dosegljivi v vaši domovini.

Sem državljan druge države članice. Sem lahko po glavni obravnavi poslan v domovino?

Običajno ste lahko poslani na prestajanje kazni v drugo državo članico. To se bo običajno zgodilo le, če zaprosite, da bi bili poslani na prestajanje kazni v domovino. Prošnjo za prestajanje kazni v domovini morate poslati na dansko ministrstvo za pravosodje.

Če bom obsojen, ali se mi lahko znova sodi za isto kaznivo dejanje?

Na Danskem ne morete biti dvakrat obsojeni za isto kaznivo dejanje. Enako načelo velja v drugih evropskih državah. Ker pa se lahko kazenske določbe od države do države razlikujejo, morate o tem vprašati v državi, v kateri bi lahko prav tako preganjali to kaznivo dejanje.

Informacije o obtožbi/obsodbi

Takoj ko bo o primeru odločeno, bo odločitev sporočena v osrednji register kaznivih dejanj. Odločitve o kršitvah danskega kazenskega zakonika bodo vpisane v del registra, namenjen odločitvam sodišč. Odločitve glede kršitev druge zakonodaje bodo evidentirane, če vam bo izrečena zaporna kazen ali diskvalifikacijska kazen (kazen, s katero se vam odvzame pravica). Odločitev bo evidentirana ob podrobni navedbi imena sodišča, ki je izreklo sodbo, datuma sodbe, kršenih zakonskih določb in kazni.

Obstajajo omejitve, katere odločitve bodo vključene v kazensko evidenco, ki jo je mogoče izdati za vašo osebno uporabo. Podatki se shranjujejo elektronsko, njihov izbris pa je odvisen od resnosti sankcije. Zaradi napak pri vpisu ali izbrisu se lahko pritožite, zaradi dejanskega evidentiranja odločitve sodišča pa ne. Pritožbe zaradi evidentiranja se predložijo uradu nacionalnega komisarja danske policije, ki je pristojni organ za obravnavo podatkov, povezanih s kazensko evidenco.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuDanski zakon o pravosodju

Povezava se odpre v novem oknuOdredba o obdelavi osebnih podatkov v osrednjem registru kaznivih dejanj

Zadnja posodobitev: 13/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 – Prekrški

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

Če vas ustavi prometna policija, ki se ukvarja z izvajanjem zakonov o cestnem prometu, lahko krivdo priznate ali zanikate. Policija vas mora obdolžiti za prekršek, ki ste ga po njenem mnenju storili. Imate pravice obdolženca in vam ni treba dati izjave za policijo.

Kazen za prekršek v cestnem prometu je običajno globa. Prekrški v cestnem prometu so obravnavani enako kot drugi prekrški, za katere je zahtevana kazen globa. Policija vam bo poslala račun za plačilo globe. Če ta račun plačate, pomeni, da ste obtožbo priznali. Če računa ne plačate, bo primer poslan na sodišče. Pozvani boste na obravnavo, na kateri je mogoče predstaviti dokaze v zvezi s prekrškom.

Vodja državnega tožilstva je izdal Povezava se odpre v novem oknukatalog kazni za prekrške v cestnem prometu, v katerem lahko preverite, ali vaša globa ustreza globam, ki so običajno naložene za tip prekrška v cestnem prometu, ki ste ga zagrešili.

Povezava se odpre v novem oknuZakon o cestnem prometu omogoča policiji, da vam zaseže vozilo, če je vaše stalno prebivališče zunaj Danske in če je vaš avto registriran v drugi državi, ne na Danskem. Vozilo lahko ostane zaseženo, dokler ne plačate globe oziroma zagotovite jamstva za plačilo globe. Če se ne strinjate s tem, da ste storili prekršek v cestnem prometu, boste tako morali v nekaterih primerih zagotoviti jamstvo za plačilo globe in zahtevati, naj zadevo obravnava sodišče. Policija pogosto izkoristi pravico do zasega vozil.

Za vozila in voznike iz drugih skandinavskih držav se uporabljajo posebna pravila.

Kako so obravnavani prekrški zaradi nepravilnega parkiranja vozil?

Omejitve parkiranja običajno nadzirajo prometni redarji, ki delajo za lokalni organ ali zasebno podjetje (torej ne policija). Če parkirate na nedovoljenem mestu, boste prejeli globo za nepravilno parkiranje. Ta globa bo pritrjena na vaše vozilo.

Če redarja srečate, preden evidentira prekršek zaradi nepravilnega parkiranja, lahko ugovarjate neposredno njemu. Morda se bo odločil, da prekrška ne bo evidentiral, ali pa bo zapisal vaš ugovor. Če prejmete globo za nepravilno parkiranje, ji morajo biti priložena navodila, kako se je nanjo mogoče pritožiti. Za obravnavanje pritožb zaradi glob ni nobenega osrednjega organa.

Globe za nepravilno parkiranje se pobirajo enako kot druge civilne terjatve. To pomeni, da bo v primeru neplačila terjatev poslana agenciji za izterjavo dolgov v državi vašega prebivališča.

Bodo podatki o teh prekrških zapisani v kazenski evidenci?

Vaša kazenska evidenca običajno ne bo vključevala podatkov o globah. Vanjo pa bodo vključene globe za kazniva dejanja.

Globe za napačno parkiranje niso kazenska sankcija, zato ne bodo vključene v vašo kazensko evidenco.

Zadnja posodobitev: 13/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Nemčija

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen kaznivega dejanja.

Informacije o prekrških v cestnem prometu, za katere se po navadi izrekajo mandatne kazni, kot so globe, najdete v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 6.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, so izčrpne informacije o vaših pravicah na voljo tukaj.

Kratek opis kazenskega postopka

Sledi kratek opis običajnih faz kazenskega postopka.

Kazenski postopek je razdeljen na tri faze: postopek preiskave, vmesni postopek in glavni postopek (vključno s pravnimi sredstvi in postopkom izvrševanja kazni).

  • Postopek preiskave: Organi pregona (državno tožilstvo ali policijski organi) začnejo postopek preiskave zoper vas, če ste osumljeni kaznivega dejanja. Pri tem je treba razjasniti, ali je sum zoper vas utemeljen ali ne. V ta namen se lahko izvedejo različni preiskovalni ukrepi, na primer hišna preiskava. Po zaključku preiskave se državno tožilstvo odloči, ali se postopek zaradi nezadostnega suma storitve kaznivega dejanja ustavi ali pa se zoper vas vloži obtožnica.
  • Povezava se odpre v novem oknuVmesni postopek: V vmesnem postopku sodišče preizkusi obtožnico in presodi, ali naj se postopek zaključi ali nadaljuje. Če sodišče meni, da je obsodba zaradi pridobljenih dokazov verjetna, začne glavni postopek.
  • Glavni postopek: V glavnem postopku sodišče pripravi in izvede glavno obravnavo. Obtožba se preizkusi na ustni obravnavi na podlagi dokazov, ki so na voljo (priče, dokumenti itd.). Tudi vi imate možnost, da izrazite svoje stališče o obtožbi oziroma podate pripombe nanjo. Če je obtožba potrjena, boste obsojeni in izrečena vam bo kazen. Če obtožba ni potrjena, boste oproščeni. V predpisanih rokih lahko vložite pravno sredstvo zoper obsodbo. V pritožbenem postopku višje sodišče ponovi glavno obravnavo. V revizijskem postopku se sodba presoja samo glede napačne uporabe prava.

Ti postopki lahko potekajo tudi drugače.Najpomembnejša odstopanja pomenijo Povezava se odpre v novem oknupostopek za izdajo kaznovalnega naloga, Povezava se odpre v novem oknuustavitev postopka in Povezava se odpre v novem oknupospešeni postopki.

V informativnih listih lahko najdete podrobne informacije o vseh fazah kazenskega postopka in vaših pravicah. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, temveč so zgolj koristni napotki.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih držav članic, zato vam v primeru pritožbe ne more pomagati.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 – Pojasnila

Povezava se odpre v novem oknu2 – Kako do pravnega svetovanja

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

  • Zaslišanje obdolženca
  • Odvzem osebnih in biometričnih podatkov / telesni pregled
  • Preiskava/zaseg/prisluškovanje
  • Pridržanje
  • Pripor
  • Obtožba

Povezava se odpre v novem oknu4 – Moje pravice v postopku pred sodiščem

Povezava se odpre v novem oknu5 – Moje pravice po glavni obravnavi

Povezava se odpre v novem oknu6 – Prekrški v cestnem prometu

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku (Povezava se odpre v novem oknuangleška različica)

Zadnja posodobitev: 30/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Ustavitev postopka (1)

Ustavitev postopka lahko v vseh fazah postopka izvede ali državno tožilstvo ali – po vložitvi obtožnice – sodišče. Obstajajo številne možnosti za ustavitev postopka. Najpomembnejše v praksi so:

Ustavitev je lahko začasna, ker ste na primer dlje časa odsotni. Ustavitev je mogoča tudi, če med preiskavo ni bila pridobljena zadostna podlaga za vložitev obtožnice. Vendar lahko državno tožilstvo v tem primeru kadar koli (do zastaranja) ponovno začne preiskavo, če se morda pojavijo novi dokazi.

Postopek se lahko ustavi tudi dokončno. To je mogoče, če je stopnja krivde nizka in pregon ni v javnem interesu. Ustavitev je lahko odvisna tudi od izpolnitve kake zahteve, na primer plačila denarja, ali kakega navodila, na primer udeležbe na tečaju varne vožnje.

Postopek za izdajo kaznovalnega naloga (2)

Državno tožilstvo lahko za manjša kazniva dejanja na koncu preiskave namesto vložitve obtožnice sodišču pisno predlaga, naj izda kaznovalni nalog. Če sodišče meni, da so dokazi na podlagi dokumentov iz spisa zadostni, izda kaznovalni nalog. V njem je na kratko opisano kaznivo dejanje in izrečena določena kazen. Če zoper kaznovalni nalog ne vložite ugovora, ima enak učinek kot pravnomočna sodba.

Pravne posledice, ki se lahko odredijo s kaznovalnim nalogom, so omejene. Večinoma se izrekajo denarne kazni. Lahko se izreče tudi prepoved vožnje. Če imate odvetnika, se lahko izreče tudi pogojna obsodba z določeno kaznijo zapora, ki pa ne sme biti daljša od enega leta.

Če vložite ugovor, imate dve možnosti:

Če je bila v kaznovalnem nalogu določena denarna kazen, lahko ugovor omejite na višino dnevnega zneska. Sodišče lahko z vašim soglasjem in soglasjem državnega tožilstva o tem pisno odloči brez glavne obravnave.

Če pa ugovora ne omejite, se razpiše glavna obravnava. Obravnave se vam ni treba udeležiti osebno, temveč vas lahko zastopa odvetnik. Tudi pričam ni treba priti osebno. Zapisniki o zaslišanju prič se z vašim soglasjem smejo prebrati, če ste navzoči na glavni obravnavi.

Na koncu odloči sodišče s sodbo. Pri tem ni vezano na kazen v kaznovalnem nalogu. V okviru zakonsko določenega razpona sme izreči tudi strožjo kazen.

Pospešeni postopek (3)

Pri enostavnem dejanskem stanju in jasnih dokazih lahko državno tožilstvo sodišču predlaga tudi pospešeni postopek. Taki postopki se izvajajo na primer, če v Nemčiji nimate stalnega prebivališča in obstaja bojazen, da pozneje ne boste prišli na sojenje.

Če državno tožilstvo da tak predlog, bo sodišče zoper vas takoj ali v kratkem roku izvedlo glavno obravnavo. Odločitev o začetku postopka v glavni stvari – drugače kot pri obtožnici – v tem primeru ni potrebna. Pri pospešenem postopku ni vmesnega postopka.

V pospešenem postopku se lahko zavrnejo predlogi za izvedbo dokazov pod poenostavljenimi pogoji.

Poleg tega je višina kazni, ki naj bi se izrekla, omejena. Sodišče lahko obsodi samo na denarno kazen ali zaporno kazen do največ enega leta. Poleg tega vam lahko odvzame vozniško dovoljenje.

Obvezno zastopanje (4)

Če ste osumljeni storitve hujšega kaznivega dejanja, če vam v primeru obsodbe grozi več kot enoletna zaporna kazen, če ste v priporu ali se iz drugih razlogov ne morete zagovarjati sami, obstaja obveznost, da vam sodišče dodeli zagovornika, če ga še nimate. V Povezava se odpre v novem oknupospešenem postopku se vam dodeli zagovornik po uradni dolžnosti, če vam grozi zaporna kazen najmanj šest mesecev. Obveznost dodelitve zagovornika ni odvisna od vaših finančnih razmer.

Sodišče odloči, katerega zagovornika po uradni dolžnosti vam bo dodelilo. Vendar vam mora biti dana možnost, da si za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti sami izberete odvetnika in ga navedete sodišču. Če ne imenujete nobenega odvetnika, vam ga bo izbralo sodišče.

Zamenjava zagovornika po uradni dolžnosti je mogoča samo izjemoma. Lahko pa po svoji izbiri pooblastite drugega odvetnika; v takem primeru se potem redno umakne dodelitev zagovornika po uradni dolžnosti. Izbranega zagovornika morate potem plačati sami, razen če mora v primeru oprostilne sodbe stroške plačati država.

Podatki o preiskavah/obtožbah/obsodbah (5)

Kateri podatki se shranjujejo?

Policijski organi shranjujejo podatke o preiskovalnih postopkih v svojih podatkovnih zbirkah.

Med preiskovalnim postopkom in po njegovem zaključku se podatki shranjujejo tudi pri državnem tožilstvu. Poleg tega se podatki o preiskovalnem postopku shranjujejo v centralnem postopkovnem registru državnega tožilstva. Veljajo določeni roki za izbris, ki so urejeni z zakonom.

V Povezava se odpre v novem oknuzvezni centralni register za kazenske zadeve se vnesejo pravnomočne obsodbe. Vnos ni odvisen od vaše privolitve. Po določenem času se obsodbe izbrišejo, če ni nobene nove obsodbe. Roki se določijo glede na višino obsodbe.

Kateri podatki se v kazenskem postopku vzamejo in kdaj?

Policijski organi in državno tožilstvo lahko kadar koli dostopajo do svojih podatkovnih zbirk. Nimajo pa svojega dostopa do Povezava se odpre v novem oknuzveznega centralnega registra. Za pripravo glavne obravnave sodišče zahteva izpisek iz registra.

Kakšen je pomen podatkov v preiskovalnem postopku?

Če so zajeti podatki o prejšnjih preiskovalnih postopkih, mora državno tožilstvo to okoliščino upoštevati na primer pri preizkusu možnosti ustavitve postopka na podlagi členov 153 in 153a Zakona o kazenskem postopku (Strafprozessordnung – StPO).

Kakšen je pomen podatkov pri obsodbi?

Zakon določa, da se na glavni obravnavi lahko ugotovijo prejšnje obsodbe, ki so v zveznem centralnem registru. Če se ugotovi predkaznovanost, to lahko negativno vpliva na višino kazni. Podatki, ki so shranjeni samo pri državnem tožilstvu in policijskih organih, se v primeru obsodbe ne smejo upoštevati pri odmeri kazni.

Kako lahko izvem, kateri podatki o meni se hranijo, in kako lahko ukrepam proti hrambi podatkov?

Kateri podatki o vas se hranijo, izveste, če od uradov, ki zbirajo podatke, zahtevate informacije.

Pri uradu, ki je shranil podatke, lahko zahtevate izbris podatkov. Če vam izbris zavrnejo, se lahko obrnete na sodišče za preizkus te odločitve.

Dodatne informacije

Določbe o zveznem centralnem registru so v Povezava se odpre v novem oknuZakonu o zveznem centralnem registru, shranjevanje podatkov s strani državnega tožilstva je urejeno v členu 483 in naslednjih členih Zakona o kazenskem postopku, centralni postopkovni register državnega tožilstva je urejen v členu 492(1) Povezava se odpre v novem oknuZakona o kazenskem postopku in podrobneje določen v Povezava se odpre v novem oknuuredbi, določbe o policijskih datotekah so v Povezava se odpre v novem oknuZakonu o zveznem kriminalističnem uradu in različnih zakonih zveznih dežel o policiji.

Pravna sredstva v preiskovalnem postopku (6)

Proti ukrepom v preiskovalnem postopku imate pravico ukrepati. Mogoča pravna sredstva so pritožba na višjo stopnjo ali zahteva za sodno odločanje.

Zoper odločbo sodišča lahko vložite pritožbo.

Če sta policija ali državno tožilstvo izvedla ukrep brez sodne odredbe, se lahko naknadno obrnete na sodišče, da ukrep preizkusi. Če ugovarjate zasegu, bo zadeva predložena sodniku brez vaše izrecne zahteve.

Zadnja posodobitev: 30/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

2 – Kako do pravnega svetovanja?

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno pravno svetovanje. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah ste upravičeni, da vas zastopa odvetnik. V tem informativnem listu boste izvedeli, kako poiskati odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev.

Kako lahko poiščem odvetnika?

Ko izveste, da je bila zoper vas sprožena preiskava zaradi suma kaznivega dejanja, lahko na primer na spletu poiščete odvetnike, ki so specializirani za kazensko pravo. Kot zagovornik lahko nastopi vsak odvetnik, ki ima v Nemčiji dovoljenje. Če se mudi, ker vam grozi prijetje ali preiskava, je v večini nemških regij 24 ur na dan na voljo zagovornik prek Povezava se odpre v novem oknuštevilke za klic zagovornika v sili. Če je za vas pomembno znanje tujega jezika ali bližina bivališča, se lahko pri Povezava se odpre v novem oknuiskanju zagovornika obrnete na Delovno združenje kazenskega prava nemškega združenja odvetnikov ali obiščete strani za iskanje odvetnikov regionalnih odvetniških zbornic. Od 1. 1. 2010 se po regijah sestavljajo seznami odvetnikov, ki so pripravljeni prevzeti Povezava se odpre v novem oknuobvezna zastopanja. Kje in kako je mogoče dostopati do teh seznamov, lahko povprašate pri krajevni odvetniški zbornici (med drugim Povezava se odpre v novem oknutukaj).

Če ste bili prijeti ali ste v Povezava se odpre v novem oknupriporu, nimate možnosti za tovrsten dostop do informacij. Policija vam mora na vašo zahtevo izročiti seznam odvetnikov ali telefonski imenik. Policija ima tudi Povezava se odpre v novem oknuštevilke za klic v sili. Če vam policija ne omogoči stika z odvetnikom, morate o tem obvezno obvestiti sodišče, ko vas privedejo tja. Sodišča imajo na voljo sezname odvetnikov, ki so pripravljeni prevzeti Povezava se odpre v novem oknuobvezno zastopanje.

Kdo bo poravnal stroške odvetnika?

Če ste oproščeni, mora stroške odvetnika poravnati država. Če se postopek v preiskovalnem postopku Povezava se odpre v novem oknuustavi ali če vas obsodijo, morate stroške poravnati sami.

Tudi če imate zelo nizek prihodek ali ga sploh nimate, za kazenski postopek načeloma ne boste prejeli državne finančne pomoči. Samo za prvi posvetovalni razgovor lahko pri okrajnem sodišču (Amtsgericht), pristojnem na območju vašega stalnega prebivališča, zaprosite za Povezava se odpre v novem oknupravno pomoč.

Pri plačilu za Povezava se odpre v novem oknuobvezno zastopanje veljajo posebnosti. V tem primeru stroške odvetnika najprej poravna država, seveda pa je zakonsko predpisano plačilo odvetnika kot zagovornika po uradni dolžnosti manjše od plačila, ki ga lahko zahteva odvetnik v primerih neobveznega zastopanja. Upoštevati morate, da se stroški obveznega zastopanja v primeru obsodbe po končanem postopku zaračunajo vam. Tedaj morate državi povrniti stroške odvetnika, odvetniku pa razliko do stroškov, ki bi jih lahko zahteval v primerih neobveznega zastopanja, če ste za to sposobni.

Zadnja posodobitev: 30/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

3 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

V tem informativnem listu boste našli informacije o postopku preiskave, ki se začne z uvodnimi preiskavami organov pregona in zaključi z vložitvijo obtožnice ali ustavitvijo postopka s strani državnega tožilstva.

Katere so faze kazenske preiskave?

Organi pregona (državno tožilstvo ali policijski organi) začnejo postopek preiskave zoper vas, če je podan konkreten sum, da ste storili kaznivo dejanje. V postopku preiskave je treba razjasniti, ali je sum zoper vas utemeljen ali ne. Zato je treba preiskati tudi okoliščine, ki vas razbremenjujejo. Če državno tožilstvo meni, da je sum utemeljen, vloži obtožnico (ali predlaga Povezava se odpre v novem oknuizdajo kaznovalnega naloga).

Policijski organi in državno tožilstvo lahko izvedejo različne preiskovalne ukrepe. Od posameznega primera je odvisno, kateri ukrep bo uporabljen v določenem trenutku. Pridržanje posameznika lahko sledi neposredno kaznivemu dejanju. Pridržanju lahko sledi pripor.

Preiskovalne ukrepe, ki vam škodujejo, lahko izpodbijate – tudi naknadno – pred sodiščem.

Po potrebi se pridobijo tudi podatki o prejšnjih postopkih preiskave in obsodbah. Podrobnosti v zvezi s tem so pojasnjene Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Moje pravice med preiskavo

Med celotnim postopkom preiskave imate pravico do pomoči odvetnika. Informacije, kako lahko poiščete odvetnika, in o stroških najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj. Če ne govorite nemškega jezika, vam bo za pogovore z vašim zagovornikom na zahtevo dodeljen tolmač.

Pravice do vpogleda v kazenski spis nimate. Vendar lahko pridobite podatke iz spisa, če s tem ni ogrožena preiskava ali če temu ne nasprotujejo pravice tretjih oseb. Po zaključku preiskave se vašemu zagovorniku omogoči vpogled v kazenski spis. Prej je to mogoče le, če s tem ni ogrožen namen preiskave.

Informacije o vaših pravicah, če se zoper vas izvaja eden izmed naslednjih preiskovalnih ukrepov, najdete v prilogah:

Kako poteka postopek preiskave, če sem državljan druge države?

Med postopkom kazenske preiskave, ki že poteka, načeloma lahko zapustite Nemčijo. Drugačno pravilo velja le, če vam je bila odvzeta prostost ali če vam je bilo na primer ob odložitvi izvršitve naloga za pripor naročeno, da kraja, v katerem prebivate, ne smete zapustiti brez dovoljenja sodišča.

Če veste, da zoper vas poteka postopek preiskave, morate zagotoviti, da ste po pošti dosegljivi za državno tožilstvo in sodišče.

Med postopkom preiskave se lahko kadar koli obrnete na konzularno predstavništvo vaše države.

Zaslišanje obdolženca (1)

Če ste osumljeni kaznivega dejanja, vas bodo policijski organi ali državno tožilstvo zaslišali glede očitanega dejanja, da se vam zagotovi pravica do izjave. V nekaterih primerih vas lahko na zahtevo državnega tožilstva zasliši tudi sodnik.

Kaj moram storiti, če sem povabljen na zaslišanje?

Če vas državno tožilstvo ali sodišče povabi na zaslišanje, se morate zglasiti pri zadevnem organu. Če se na vabilo ne odzovete, vas lahko ustrezni organi prisilno privedejo. Na vabilo policijskih organov na zaslišanje se vam ni treba odzvati.

Katere informacije bom dobil pred začetkom zaslišanja?

Pred začetkom zaslišanja vam mora biti pojasnjeno, katerega dejanja ste osumljeni in katere določbe kazenskega prava ste kršili. Poučiti vas morajo tudi, da imate pravico molčati, da se lahko že pred zaslišanjem posvetujete z zagovornikom in da lahko v svojo razbremenitev zahtevate predložitev posameznih dokazov.

Ali mi bo dodeljen tolmač, če ne znam lokalnega jezika?

Če nemškega jezika ne govorite dovolj dobro, se najame tolmač; to za vas ne pomeni nobenih dodatnih stroškov. Tolmač je navzoč med celotnim zaslišanjem, prevede pa vprašanja, vaše odgovore in pisni zapisnik zaslišanja.

Ali lahko govorim z odvetnikom?

Kot osumljena oseba se imate pravico kadar koli, tudi pred zaslišanjem, na samem ali v navzočnosti tolmača pogovoriti s svojim Povezava se odpre v novem oknuzagovornikom. Če vas zaslišuje državno tožilstvo ali sodnik, je vaš zagovornik lahko prisoten, njegova prisotnost pa ni dovoljena, če vas zaslišujejo policijski organi.

Ali mi bodo postavljena vprašanja? Ali moram preiskovalnemu organu dati informacije?

Najpozneje pred zaključkom preiskave vas morajo policijski organi ali državno tožilstvo zaslišati, razen če se postopek ustavi. V enostavnih primerih vam lahko vprašanja zastavijo tudi pisno.

Pri (tudi pisnem) zaslišanju ste dolžni navesti osebne podatke. Sem spadajo ime in priimek ter dekliški priimek, kraj in datum rojstva, zakonski stan, poklic, naslov prebivališča in državljanstvo.

Vendar niste dolžni izreči se o obtožbi niti dati informacij o zadevi, ki se preiskuje. O tem, ali se izrečete in kako obsežna je vaša izjava, odločate sami, po potrebi po posvetovanju z vašim zagovornikom.

Kaj se bo zgodilo, če bom izjavil kaj takega, kar bo škodilo mojemu primeru?

Vse, kar izrečete med zaslišanjem, se vnese v zapisnik. Če izrečete kaj takega, kar vam bo škodilo, bo s tem seznanjeno tudi sodišče, ki bo po vložitvi obtožnice presojalo o vašem kaznivem dejanju. Četudi boste pozneje molčali ali preklicali svojo prvotno izjavo, lahko sodišče pri presoji uporabi vaše prejšnje navedbe.

Ali bom na zaslišanju seznanjen s potekom preiskave?

Organi pregona lahko svobodno presodijo, kaj vam bodo sporočili v zvezi s potekom preiskave. Vendar vas ne smejo zavajati.

Katerih metod ni dovoljeno uporabiti?

Pri zaslišanju vas ne smejo trpinčiti ali kakor koli s telesno zlorabo vplivati na vas. Ne smejo vam groziti niti obljubiti zakonsko nedovoljene ugodnosti. Izjava, ki je bila dana ob kršitvi teh prepovedi, se ne sme uveljavljati, četudi jo potrdite.

Dodatne informacije

Pravila glede zaslišanja so določena v členih 136, 136a, 163a Povezava se odpre v novem oknuZakona o kazenskem postopku.

Odvzem osebnih in biometričnih podatkov / telesni pregled / odvzem krvi itd. (2)

Napotke glede pravnih sredstev zoper te ukrepe najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Kaj pomeni odvzem osebnih in biometričnih podatkov (erkennungsdienstliche Behandlung – ED-Behandlung)? Kdaj bo to opravljeno pri meni?

Odvzem osebnih in biometričnih podatkov najprej zajema identifikacijske ukrepe, s katerimi se v kazenskem postopku, ki poteka, dokaže vaša krivda ali nedolžnost. V ta namen vas lahko fotografirajo, vam odvzamejo prstne odtise ali odtise dlani ali pa zabeležijo posebne telesne znake, na primer tetovaže.

Odvzem osebnih in biometričnih podatkov lahko za namene kazenskega postopka odredijo sodišče, državno tožilstvo ali policijski organi. Praviloma ga izvedejo policijski organi.

Odvzem osebnih in biometričnih podatkov se lahko opravi prisilno. Policijski organi vas lahko držijo ter vam iztegnejo roke in prste, da vam odvzamejo prstne odtise.

Ali se lahko odvzem osebnih in biometričnih podatkov izvede tudi, če to trenutno ni potrebno (na primer, ker je že nedvoumno jasno, da sem jaz storilec dejanja)?

Odvzem osebnih in biometričnih podatkov je dopusten tudi za namene prihodnjih kazenskih postopkov; v tem primeru ni namenjen dokazovanju vaše krivde v kazenskem postopku, ki poteka, temveč preventivni zagotovitvi identifikacijskih znamenj za razjasnitev v drugih, prihodnjih kazenskih postopkih. Za to morajo biti podani indici, da se bodo zoper vas predvidoma tudi v prihodnje vodili kazenski postopki.

Ali se lahko opravi telesni pregled?

Z namenom ugotovitve dejstev, ki so kot dokazi pomembna za kazenski postopek, se lahko odredi telesni pregled.

Pri enostavnem telesnem pregledu, ki ga opravijo policijski organi, se preveri stanje vašega telesa oziroma ali so v naravnih odprtinah vašega telesa kakšni tujki. Če bi zaradi pregleda trpeli zaradi občutka sramu, ga opravi oseba istega spola ali zdravnik oziroma zdravnica. Pred pregledom vas morajo seznaniti s tem, da se na zahtevo omogoči prisotnost osebi, ki ji zaupate, in da imate ob upravičenem interesu pravico do izbire, katerega spola naj bo oseba, ki opravlja pregled. Pregled morate dopustiti, ne smejo pa vas prisiliti, da bi pri tem dejavno sodelovali.

Ali mi lahko odvzamejo kri, druge telesne tekočine ali vzorce DNK (na primer lase ali slino)?

Odvzamejo vam lahko tudi kri ali drugo telesno tkivo, na primer kot dokaz o vsebnosti alkohola v krvi ali za molekularnogenetsko preiskavo za primerjavo vašega identifikacijskega vzorca DNK s sledmi na kraju zločina. Te posege sme opraviti le zdravnik, ne pa policijski organi. Odvzete vzorce je treba uničiti, če niso več potrebni za kazenski postopek. Vendar je dovoljeno vaš identifikacijski vzorec DNK shraniti v datoteko, če je upravičena domneva, da se bodo zoper vas tudi v prihodnje vodili kazenski postopki zaradi pomembnega kaznivega dejanja.

Če ne privolite v telesni pregled ali analizo DNK, mora to odrediti sodišče. Če je čakanje povezano z nevarnostjo, torej če se mudi, sta za to pristojna tudi državno tožilstvo in policija. Nalog za pregled se lahko uveljavi tudi s prisilo.

Dodatne informacije

Odvzem osebnih in biometričnih podatkov je urejen v členu 81b, telesni pregled in odvzem krvi v členih 81a in 81d, analiza DNK pa v členih 81e, 81f in 81g Zakona o kazenskem postopku (StPO).

Preiskava/zaseg/prisluškovanje (3)

Napotke glede pravnih sredstev zoper te ukrepe najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, poslovnih prostorov, avtomobila itd.?

Če ste osumljeni kaznivega dejanja, lahko državno tožilstvo in policijski organi opravijo preiskavo vašega doma in drugih prostorov ter vašega avtomobila, če se domneva, da tam obstajajo dokazi, ali če vas je treba prijeti.

Načeloma mora preiskavo odrediti sodišče. Če je čakanje povezano z nevarnostjo, torej če se mudi, jo smeta odrediti tudi državno tožilstvo in policija sama.

Pri preiskavi ste lahko navzoči. Tudi svojemu zagovorniku lahko dovolite, da je navzoč. Če pri preiskavi ni navzoč sodnik ali državni tožilec, naj se, če je le mogoče, vzameta dva občinska uradnika kot priči. Vendar se lahko odrečete njuni navzočnosti. Po zaključku preiskave vam je treba na zahtevo izročiti dokument, v katerem sta navedena razlog preiskave in kaznivo dejanje, ki se vam očita.

Ali se lahko zasežejo stvari, ki mi pripadajo?

Organi pregona lahko začasno odvzamejo predmete, ki pomenijo pomembne dokaze. Če teh predmetov ne izročite prostovoljno, jih zadevni organi lahko zasežejo. Zaseg mora načeloma odrediti sodišče. Če je čakanje povezano z nevarnostjo, torej če se mudi, ga smeta odrediti tudi državno tožilstvo ali policija. To odreditev lahko kadar koli izpodbijate pred sodiščem, torej tudi po zaključku preiskave.

Če se pri preiskavi začasno odvzamejo ali zasežejo posamezni predmeti, vam je treba na zahtevo izročiti seznam teh predmetov.

Ali se lahko zaseže tudi vozniško dovoljenje?

Začasno se vam lahko (izključno s strani sodišča) odvzame vozniško dovoljenje, če so podani nujni razlogi za domnevo, da vam bo sodišče v naknadni sodbi zaradi kaznivega dejanja zoper varnost prometa dejansko odvzelo vozniško dovoljenje. To praviloma velja, če ste storili kaznivo dejanje v povezavi z vožnjo motornega vozila, s čimer ste pokazali, da niste primerni za voznika motornih vozil. Začasen odvzem vozniškega dovoljenja s strani sodišča pomeni potrditev zasega vozniškega dovoljenja s strani sodišča. Če je čakanje povezano z nevarnostjo, vam smeta policija ali državno tožilstvo zaseči vozniško dovoljenje, če so podani nujni razlogi za to, da se vam vozniško dovoljenje odvzame.

Ali se mi lahko prisluškuje?

Vaši telekomunikacijski kontakti (na primer po telefonu) in pogovori, ki potekajo v vašem domu, se smejo pod strogimi zakonskimi pogoji nadzorovati in snemati; pri tem pa se predpostavlja sum hudih oziroma zelo hudih kaznivih dejanj. Oba ukrepa mora odrediti sodišče. Če je čakanje povezano z nevarnostjo, torej če se mudi, sme nadzor telekomunikacijskih kontaktov odrediti tudi državno tožilstvo. Naknadno morate biti obveščeni o ukrepih nadzora.

Dodatne informacije

Preiskava in zaseg sta urejena v členu 102 in naslednjih členih ter členu 94 in naslednjih členih, začasen odvzem vozniškega dovoljenja (zaseg vozniškega dovoljenja) v členu 111a, prisluškovanje pa v členu 100a in naslednjih členih Povezava se odpre v novem oknuZakona o kazenskem postopkuPovezava se odpre v novem oknu.

Pridržanje (4)

Državno tožilstvo in policija vas smeta začasno pridržati, če se po kaznivem dejanju predate še na kraju zločina ali vas zasledujejo, pri tem pa ste begosumni. Tudi če je čakanje povezano z nevarnostjo, torej ko se mudi, vas smeta državno tožilstvo in policija začasno pridržati, če so izpolnjeni pogoji za nalog za pripor. To velja, če ste utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja in je podan konkreten razlog za pripor. Ob pridržanju je lahko nalog za pripor že izdan ali pa ga mora na predlog državnega tožilstva sodnik še izdati.

Pridržanje pride v poštev tudi, če je treba posamezne preiskovalne ukrepe prisilno izvajati, na primer zaslišanje ali telesni pregled.

Ali bom izvedel, zakaj sem bil pridržan?

Da, v vsakem primeru. Če je bil zoper vas izdan nalog za pripor, vam morajo ob odvzemu prostosti izročiti kopijo.

Kako dolgo sem lahko pridržan?

Če je razlog za pridržanje nalog za pripor, ki je bil že izdan ali pa ga je treba še predlagati, veljajo ti roki.

Če ste bili pridržani, da bi se preiskovalni ukrepi izvedli prisilno, morajo biti ti izvedeni brez večjih zakasnitev, vas pa morajo nato izpustiti. Dopusten časovni okvir je odvisen od posameznega primera. Vendar pridržanje nikoli ne sme trajati dlje kot do konca dneva, ki sledi dnevu pridržanja.

Če se po pridržanju izkaže, da še niste prestali zaporne kazni, izrečene zoper vas, vas lahko po pridržanju pošljejo v zapor.

Ali lahko s komer koli vzpostavim kontakt?

Če ste bili pridržani, imate pravico, da se kadar koli posvetujete s svojim izbranim zagovornikom. O pridržanju lahko obvestite svoje bližnje ali osebo, ki ji zaupate, če se s tem ne ogrozi namen preiskave. Zahtevate lahko tudi, da se s tem seznani konzularno predstavništvo vaše države in da se mu pošljejo sporočila.

Ali lahko dobim zdravniško pomoč, če jo potrebujem?

Imate pravico zahtevati pregled, ki ga opravi zdravnik po vaši izbiri.

Kaj je evropski nalog za prijetje in kakšne pravice imam, če sem priprt na podlagi evropskega naloga za prijetje?

Evropski nalog za prijetje je namenjen pridržanju in predaji osebe, iskane po vsej EU, da se lahko izvaja kazenski pregon ali izvrši zaporna kazen ali ukrep z odvzemom prostosti za zagotavljanje varnosti. Če je bil zoper vas izdan evropski nalog za prijetje, vas lahko posledično pridržijo v posamezni državi članici in predajo odreditveni državi članici.

Po pridržanju v Nemčiji na podlagi evropskega naloga za prijetje vas bodo najprej zaslišali na najbližjem okrajnem sodišču (Amtsgericht) v zvezi z osebnimi razmerami in morebitnimi ugovori zoper izročitev. O vaših ugovorih odloča višje deželno sodišče (Oberlandesgericht).

V kateri koli fazi postopka imate pravico do pravnega svetovanja.

Če soglašate z izročitvijo, se ta izvede nemudoma (tako imenovana poenostavljena izročitev). Poleg tega vas bodo poučili, kaj pomeni odpovedati se pravici do pravila specialnosti. Če se tej pravici odpoveste, vas lahko v odreditveni državi članici kazensko preganjajo tudi zaradi drugih kazenskih postopkov, ki se tam vodijo zoper vas in niso predmet evropskega naloga za prijetje. Soglasje s poenostavljeno izročitvijo in/ali odpovedjo pravici do pravila specialnosti je nepreklicno.

Če soglasja ne daste, odloči višje deželno sodišče o dopustnosti in odobritvi izročitve v roku 60 dni. Zoper to odločitev ni pravnih sredstev.

Podrobnejše informacije najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj in Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Pripor (5)

Kdaj moram biti seznanjen z nalogom za pripor?

Če ste bili pridržani na podlagi naloga za pripor, vam ga morajo izročiti ob odvzemu prostosti. Če so vas pridržali začasno, vas morajo najpozneje na dan, ki sledi dnevu pridržanja, privesti na sodišče. Če sodišče zoper vas izda nalog za pripor, vas bo z njim tudi seznanilo. Če sodišče ne izda naloga za pripor, vas morajo izpustiti.

Kdaj bom priprt?

Pripor se lahko odredi, če ste utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja in je podan razlog za pripor. Razlogi za pripor so lahko zelo huda kazniva dejanja, beg, nevarnost pobega, nevarnost ponovitve kaznivega dejanja in bojazen, da boste ovirali preiskavo kaznivega dejanja, na primer z odstranitvijo dokazov ali poskusom vplivanja na priče. Obstoj nevarnosti pobega se lahko domneva, če nimate stalnega prebivališča niti stalnega delovnega mesta niti tesnih socialnih vezi.

Kakšne pravice imam, če sem priprt na podlagi naloga za pripor?

Zoper nalog za pripor lahko vložite pritožbo, o kateri odloča sodišče na naslednji stopnji. Namesto pritožbe lahko zahtevate preizkus razlogov za pripor. Opravi ga sodišče, ki je izdalo nalog za pripor. Pritožba poleg zahteve za preizkus razlogov za pripor pa je nedopustna.

Kako dolgo moram ostati v priporu?

Pripor lahko traja do konca kazenskega postopka. Zaključi se lahko tudi prej, če se nalog za pripor razveljavi ali če se vam skrajša čas trajanja pripora. Izpust na prostost je lahko med drugim odvisen od pogoja, da plačate varščino v določenem denarnem znesku ali se redno javljate policijskim organom.

Več kot šest mesecev sme pripor trajati le pod določenimi pogoji, ki jih preverita državno tožilstvo in sodišče po uradni dolžnosti (posebne težave, izreden obseg preiskave ali drug pomemben razlog).

Katere informacije bom dobil, če mi bo odvzeta prostost?

Če vam je bila odvzeta prostost, vas morajo v jeziku, ki ga razumete, poučiti, da:

  • vas morajo nemudoma, najpozneje na dan, ki sledi dnevu pridržanja, privesti na sodišče;
  • imate pravico, da se izrečete o obtožbi, in pravico do molka;
  • lahko v svojo razbremenitev zahtevate predložitev posameznih dokazov in da imate pravico do molka;
  • se lahko kadar koli, tudi že pred zaslišanjem, posvetujete s svojim izbranim zagovornikom;
  • imate pravico zahtevati pregled, ki ga opravi zdravnik po vaši izbiri, in
  • da lahko o pridržanju obvestite svoje bližnje ali osebo, ki ji zaupate, če se s tem ne ogrozi namen preiskave.

Opozoriti vas morajo, da lahko zahtevate brezplačnega tolmača in seznanitev konzularnega predstavništva vaše države, ki mu lahko tudi pošljete sporočila. Poleg tega vas morajo pri zaslišanju na sodišču opozoriti na obremenilne okoliščine. Dati vam morajo tudi priložnost, da ovržete razloge za sum in pripor ter uveljavite dejstva, ki govorijo vam v prid. Končno vas morajo poučiti o vaši pravici do pritožbe zoper odreditev pripora in do zahteve za preizkus razlogov za pripor.

Ali lahko v priporu sprejemam obiske, prejemam pošto, nosim svojo obleko itd.?

V priporu načeloma lahko sprejemate obiske in prejemate pošto. Vendar se lahko uvedejo omejitve. Tako se lahko odredi, da je treba za sprejem obiskov in telekomunikacijske kontakte pridobiti dovoljenje. Odredi se lahko, da je treba nadzirati obiske, telekomunikacijske kontakte, dopisovanje in pošiljanje paketov oziroma pridobiti dovoljenje za predajo predmetov ob obiskih. Zoper te odločitve lahko vložite pritožbo. Po drugi strani je pisna in ustna komunikacija z vašim zagovornikom načeloma dovoljena brez omejitev. Poleg tega veljajo v posameznih zveznih deželah različni zakoni o izvrševanju pripora.

Obtožba (6)

Če preiskava nudi zadostno podlago za vložitev obtožnice zoper vas, državno tožilstvo vloži obtožnico ali predlaga Povezava se odpre v novem oknuizdajo kaznovalnega naloga pri pristojnem sodišču. V nasprotnem primeru ustavi postopek. V obtožnici državno tožilstvo povzame, katero dejanje se vam očita, kateri kazenski zakon ste kršili in kateri dokazi so bili za to podani.

Kaj pomeni, če mi sodišče pošlje obtožnico?

Sodišče v vmesnem postopku preuči, ali bo zoper vas začelo glavni postopek. V ta namen vas seznani z obtožnico. Hkrati vas pozove, da v določenem roku pojasnite, ali je še treba predložiti razbremenilne dokaze oziroma ali želite podati ugovore zoper začetek glavnega postopka.

V pospešenem postopku se obtožnica obravnava drugače, zato si v zvezi s tem preberite Povezava se odpre v novem oknuto.

Kaj lahko storim, če ne razumem obtožbe, ker ne znam nemškega jezika?

Če prejmete obtožnico v jeziku, ki ga ne razumete, lahko zahtevate, da vam brezplačno prevedejo obtožnico in vam jo ponovno vročijo.

Kaj lahko storim, če menim, da je obtožba zmotna?

V roku, ki ga določi sodišče, lahko sporočite, iz katerih razlogov menite, da je obtožba neustrezna. Lahko tudi zahtevate, naj se predložijo dokazi, za katere menite, da vas razbremenjujejo.

Ali lahko sodišče tudi zavrne obtožbo?

Če sodišče meni, da na podlagi obtožnice verjetno ne boste obsojeni, ker na primer meni, da dokazi niso zadostni, zavrne začetek glavnega postopka. Zoper to lahko državno tožilstvo vloži takojšnjo pritožbo.

Ali se lahko obtožba spremeni pred glavno obravnavo?

Dokler sodišče ne odloči o izvedbi glavne obravnave, lahko državno tožilstvo obtožbo umakne in spremeni. Nove dokaze pa lahko predloži kadar koli med kazenskim postopkom.

Ali me lahko obtožijo za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila v drugi državi članici zoper mene že vložena obtožnica?

Vložitev obtožnice v drugi državi članici ne izključuje obtožbe v Nemčiji. Le obsodba zaradi istega kaznivega dejanja izključuje ponovni kazenski pregon.

Ali lahko dobim informacije o pričah, ki pričajo zoper mene, in o dokazih, predloženih zoper mene?

Državno tožilstvo v obtožnici navede dokaze, ki naj bi dokazali očitano dejanje. Najpozneje po zaključku preiskave in pred vložitvijo obtožnice ima vaš zagovornik možnost vpogleda v spis. Vi sami lahko pridobite podatke iz spisa in posamezne kopije.

Zadnja posodobitev: 30/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 – Moje pravice v postopku pred sodiščem

Državno tožilstvo pošlje obtožnico sodišču in sodišče v vmesnem postopku odloči, ali uvede glavni postopek, torej ali izvede obravnavo ali ne.

Če sodišče dopusti obravnavo obtožbe, se glavni postopek začne z glavno obravnavo. Glavna obravnava lahko poteka en dan ali več dni. Obstaja tudi možnost, da se obtožba obravnava v Povezava se odpre v novem oknupospešenem postopku, za katerega veljajo posebna pravila.

Kako poteka glavna obravnava?

Na začetku se ugotovi, kdo je prisoten (državni tožilec, vi in po potrebi vaš zagovornik, priče, izvedenci). Nato morajo priče počakati zunaj sodne dvorane.

Vprašali vas bodo o osebnih podatkih. Povedati morate ime, naslov, kraj in datum rojstva, državljanstvo, zakonski stan in poklic. Ni vam treba povedati, koliko zaslužite.

Nato bo prebrana obtožnica.

Dobili boste možnost, da izrazite mnenje o očitanem. Tega vam ni treba storiti, lahko tudi molčite. Sodišče zaradi vašega molka ne sme sklepati v vašo škodo. Nato se uporabijo dokazna sredstva, tj. zaslišijo priče in izvedenci in/ali preberejo listine.

Na koncu državni tožilec in zagovornik, če ga imate, drug za drugim ocenita rezultate dokaznega postopka in predlagata obsodbo ali oprostitev.

Vi imate zadnjo besedo.

Sodišče izreče sodbo in jo obrazloži.

Kje bo potekala glavna obravnava?

Glavna obravnava poteka tam, kjer je državno tožilstvo vložilo obtožnico; za to obstajajo zakonski predpisi. Pogosto glavna obravnava poteka pred sodiščem v kraju, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Ali glavno obravnavo vodi okrajno, deželno ali višje deželno sodišče, je odvisno od tega, katera kazen se pričakuje za dejanje. Če se kot kazen pričakuje le denarna kazen ali zaporna kazen do dveh let, odloča sodnik okrajnega sodišča. Če se pričakuje zaporna kazen od dveh do štirih let, odločajo trije sodniki okrajnega sodišča v sestavi poklicnega sodnika in dveh sodnikov laikov (porotnikov). Če se pričakuje zaporna kazen, daljša od štirih let, odloča deželno sodišče z dvema ali tremi poklicnimi sodniki in dvema sodnikoma laikoma. V zadevah v zvezi z državno varnostjo je pristojno višje deželno sodišče s tremi poklicnimi sodniki.

Ali je glavna obravnava javna?

Glavna obravnava je javna. Javnost je izključena samo v izjemnih primerih, na primer za zaščito prič.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Očitki obtožbe se lahko po napotku sodišča nekoliko spremenijo. Novi očitki se lahko med glavno obravnavo dodajo samo z dodatno obtožbo. O takšni razširitvi očitkov obtožbe pa se lahko dogovarja samo, če se s tem strinjate vi in sodišče.

Kaj se bo zgodilo, če se med glavno obravnavo izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih točk obtožnice?

Priznanje ne zaključi postopka. Lahko pa se zgodi, da se sodišče odpove izvedbi določenih dokazov, ker meni, da je vaše priznanje verodostojno, npr. ker je podprto z že izvedenimi dokazi. Sodišče zaradi priznanja ne sme zmanjšati kazni. Pod določenimi pogoji je lahko vaše priznanje del tako imenovanega Povezava se odpre v novem oknudogovora med obrambo in tožilstvom. Ta dogovor se nanaša na višino kazni, ne pa na to, ali boste spoznani za krivega ali ne.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Načeloma se morate glavne obravnave udeležiti. Če niste oproščeni obvezne prisotnosti in se je kljub temu ne udeležite, se glavna obravnava prekine in zoper vas se lahko izda nalog za prijetje. Izjema velja pri glavni obravnavi v Povezava se odpre v novem oknupostopku za izdajo kaznovalnega naloga.

Če jezika ne obvladate dovolj, sodišče naroči tolmača, ki vam bo med glavno obravnavo prevedel vse pomembne postopke in izjave.

Lahko vas zastopa odvetnik. V nekaterih primerih vas mora zastopati odvetnik. Če v teh primerih ne izberete odvetnika, vam Povezava se odpre v novem oknuzagovornika po uradni dolžnosti dodeli sodišče.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Po izvedbi dokaza lahko v zvezi s tem podate izjavo. Lahko ugovarjate izvedbi in preučitvi dokazov, za katere menite, da so nezakoniti.

Lahko zahtevate, da se izvedejo dodatni dokazi. Dokaze lahko preskrbite tudi sami, pri čemer pa nimate pristojnosti policije. Ne smete, na primer, prisluškovati telefonom in kot dokaz predložiti tonski posnetek.

Priče lahko prosite, da podajo izjavo o tem, kar vedo, in jih lahko tudi pripeljete na sodišče. Vendar morate upoštevati, da so priče zavezane, da pred sodiščem govorijo resnico.

Priče najprej zaslišita sodišče in državno tožilstvo. Nato jim lahko postavljata vprašanja vaš odvetnik in vi.

Praviloma se prebere izvleček iz vašega Povezava se odpre v novem oknukazenskega registra. Če ste že bili obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki je podobno sedaj obravnavanemu, se lahko prebere tudi prejšnja obsodba. Prejšnje obsodbe v drugih državah članicah v kazenski evidenci niso navedene. Če pa je sodišče po drugačni poti izvedelo za prejšnje obsodbe, lahko takšne podatke upošteva tudi na glavni obravnavi.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Glavna obravnava se lahko konča z izrekom sodbe ali Povezava se odpre v novem oknuustavitvijo postopka.

V večini primerov se glavna obravnava konča s sodbo. Glede na dokaze vas lahko sodišče obsodi ali oprosti. Možni kazni sta denarna kazen in kazen zapora. Poleg tega se lahko v nekaterih zakonsko določenih primerih odredi ukrep, kot na primer napotitev v psihiatrično bolnišnico, zavod za zdravljenje zasvojenosti ali varnostni ukrep z odvzemom prostosti (Sicherungsverwahrung). Sem spada tudi odvzem vozniškega dovoljenja. Kot tako imenovano stransko kazen lahko sodišče izreče prepoved vožnje.

Povezava se odpre v novem oknuDenarna kazen se izreče kot število dnevnih zneskov (na primer 50 dnevnih zneskov v višini po 15 EUR). En dnevni znesek vedno znaša tridesetino mesečnega prihodka. Denarno kazen je mogoče odplačati tudi z delom. Če denarne kazni ne plačate in je ne odplačate z delom, boste za vsak dnevni znesek en dan v zaporu. Pri denarni kazni do 180 dnevnih zneskov je lahko kazen pod določenimi pogoji tudi pogojna. Tedaj boste opomnjeni in boste morali kazen plačati samo, če boste po obsodbi storili novo kaznivo dejanje ali če boste prekršili navodila, ki so vam bila dana.

Zaporne kazni do dveh let so lahko pogojne. Če ne izpolnite pogojev, se kazen lahko izvrši.

Poleg glavne kazni se lahko naložijo varnostni ukrepi in stranske kazni.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

V večini primerov je žrtev pomembna priča in se kot takšna zasliši.

Žrtev nekaterih kaznivih dejanj lahko tudi aktivno sodeluje v glavni obravnavi, če ima pravico do zasebne tožbe. Kot zasebni tožilec sme žrtev sama postavljati vprašanja in podati dokazne predloge ali – če se poslužuje pomoči odvetnika – pusti, da jih postavi oziroma poda njen odvetnik. Ob koncu glavne obravnave sme žrtev ali njen odvetnik dati sklepno izjavo s predlogom kazni.

Dodatne informacije

Glavna obravnava je urejena v Povezava se odpre v novem oknuZakonu o kazenskem postopku in Povezava se odpre v novem oknuZakonu o sodnem sistemu.

Zadnja posodobitev: 30/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 – Moje pravice po glavni obravnavi

Če vas sodišče obsodi, lahko zoper sodbo vložite pravno sredstvo. Pravnega sredstva ne morete vložiti, če ste bili oproščeni, tudi če se ne strinjate z obrazložitvijo. Sodišče vas mora poučiti o pravnih sredstvih.

Pri sodbah okrajnega sodišča (Amtsgericht) lahko izbirate med dvema pravnima sredstvoma: pritožbo (Berufung) in revizijo (Revision). Zoper sodbe deželnega sodišča je mogoča le revizija.

Ali lahko vložim pravno sredstvo?

Vi sami ali vaš odvetnik lahko takoj po razglasitvi sodbe vnesete v zapisnik, da vlagate pravno sredstvo. Vložite ga lahko tudi po poteku enega tedna po razglasitvi sodbe. Pravno sredstvo lahko vložite pisno ali na zapisnik v vložišču sodišča. Tudi če je pred obsodbo prišlo do dogovora med obrambo in tožilstvom (Verständigung), lahko vložite pravno sredstvo.

Pravna sredstva lahko vložite zoper obsodbo kot tako ali samo zoper višino kazni.

Če vložite pritožbo, se odločite po lastni presoji, ali jo boste obrazložili.

Revizijo morate obrazložiti najpozneje en mesec po prejeti pisni obrazložitvi sodbe. Pri tem potrebujete odvetnika, ker revizije ne smete obrazložiti sami.

Kaj se bo zgodilo, če bom vložil pravno sredstvo?

Če boste vložili pravno sredstvo zoper obsodbo, sodba začasno ne bo postala pravnomočna in ne bo izvršena. To pomeni, da vam še ni treba plačati izrečene denarne kazni ali začeti služiti zaporne kazni. Vendar vas tudi ne bodo izpustili na prostost, če ste v priporu. Za izpust iz pripora mora sodišče razveljaviti priporni nalog ali vas oprostiti pripora.

Roki za odločanje o pravnem sredstvu niso določeni. Vendar velja splošna zapoved hitrega odločanja, torej zapoved, da se kazenski postopek izvede čim hitreje.

V primeru pritožbe se pri v tej fazi pristojnem deželnem sodišču ponovno izvede glavna obravnava. Pritožbeno sodišče odloči, kateri dokazi so po njegovem mnenju pomembni. Ti dokazi so lahko isti kot dokazi pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, lahko pa so tudi drugi. Tudi vi sami lahko podate nove dokazne predloge.

V postopku revizije se ne izvedejo nobeni novi dokazi. Preverja se samo, ali je pri obravnavani sodbi in v postopku prišlo do napačne uporabe prava.

Kaj se bo dogajalo med obravnavo pravnih sredstev?

Pritožbena obravnava pri deželnem sodišču poteka po enakem postopku kot obravnava pred okrajnim sodiščem. Sodišče sestavi lastno sodbo. Drugače je samo, če se boste pritožili zgolj zoper višino kazni. Potem sodišče izvede samo dokaze, ki so pomembni za določitev kazni, na primer o vaših motivih in osebnih razmerjih.

O reviziji je mogoče odločiti tudi brez ustne obravnave.

Kaj se bo zgodilo, če bo pravnemu sredstvu ugodeno / mu ne bo ugodeno?

Če boste s pritožbo uspeli, boste po zaključeni pritožbeni obravnavi oproščeni ali obsojeni na nižjo kazen. Če ne boste oproščeni, lahko zoper sodbo v pritožbenem postopku vložite revizijo.

Če boste z revizijo uspeli, obstajata dve možnosti: po eni strani lahko revizijsko sodišče pod določenimi pogoji sprejme lastno odločitev, da vas na primer oprosti. V določenih primerih pa mora revizijsko sodišče razveljaviti sodbo, zoper katero ste vložili revizijo, in zadevo vrniti nižjestopenjskemu sodišču.

Razveljavljena obsodba se ne sme vnesti v kazenski register.

Sodba je pravnomočna, če nobeden od udeležencev – ne vi ne državno tožilstvo niti morebitni zasebni tožilec – v roku za vložitev pravnih sredstev ni vložil pravnega sredstva.

Sem državljan druge države članice. Me lahko po glavni obravnavi vrnejo v domovino?

Kot državljana Evropske unije vas lahko izženejo iz Nemčije samo pod strogimi pogoji. Podrobnosti so urejene z Zakonom o prostem gibanju državljanov Evropske unije. Če vas skrbi, da boste izgnani, se lahko posvetujete z odvetnikom.

Če bom obsojen, ali mi lahko ponovno sodijo za isto kaznivo dejanje?

Načeloma se vam zaradi istega kaznivega dejanja ne sme soditi dvakrat. Ali se obsodba dejansko nanaša na isto kaznivo dejanje, je zapleteno pravno vprašanje razmejitve.

Zadnja posodobitev: 30/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

6 – Prekrški v cestnem prometu

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

Manjše prekrške v cestnem prometu, kot je prekoračitev predpisane hitrosti, preganjajo upravni organi. To niso kazniva dejanja, temveč prekrški. Pri posebno hudih prometnih prekrških, zlasti takih, pri katerih so ogrožene ali poškodovane druge osebe, pa gre večinoma za kazniva dejanja.

Postopke preiskave zaradi manjših prometnih prekrškov vodijo upravni organi. Svoja stališča lahko med postopkom predstavite pisno. Za neznatne prometne prekrške (npr. kršitve pravil parkiranja) boste najprej opozorjeni in ponujeno vam bo plačilo mandatne kazni, ki lahko znaša do 35 EUR. Če plačate, se s tem postopek konča, če pa ne plačate in vas upravni organ spozna za krivega, lahko zoper vas izda upravno odločbo, s katero vam naloži plačilo globe. V postopku o naložitvi globe se lahko izreče tudi prepoved vožnje. Višina globe in trajanje prepovedi vožnje zaradi kršitve prometnih predpisov sta določena v Povezava se odpre v novem oknukatalogu.

Zoper odločbo o plačilu globe lahko vložite ugovor. Postopek se tedaj prek državnega tožilstva preda sodišču. Tam se načeloma izvede glavni postopek, kot je opisano v Povezava se odpre v novem oknuinformativnem listu 4. Toda sodišče lahko odloči tudi s sklepom, če meni, da glavna obravnava ni potrebna, ter če vi in državno tožilstvo temu postopku ne nasprotujete. Zoper sodbo ali sklep v takem postopku lahko vložite pravno sredstvo, o katerem bo odločalo višje deželno sodišče. Sicer pa je to pravno sredstvo le omejeno dopustno, na primer če vam je bila izrečena globa nad 250 EUR ali če je zadeva pomembna za sodno prakso.

Ali se taki prekrški kaznujejo tudi pri državljanih drugih držav članic? Kako?

Taki prekrški se kaznujejo tudi pri državljanih drugih držav članic. Če vas zalotijo pri storitvi prometnega prekrška, se lahko na kraju samem izreče mandatna kazen ali pridrži varščina. Varščina se na koncu postopka poračuna z globo, ki vam je naložena. Če vas ne zalotijo pri storitvi prekrška, je pregon mogoč, če vaša država Nemčiji posreduje podatke o lastniku vozila. Nemčija se bo predvidoma jeseni 2010 pridružila izvrševanju denarnih kazni po vsej EU. To pomeni, da se bodo v vaši državi lahko izterjale globe, izrečene v Nemčiji.

Ali bodo prekrški zapisani v moji kazenski evidenci?

Manjši prometni prekrški se ne shranjujejo v Povezava se odpre v novem oknuzveznem centralnem registru za kazniva dejanja, temveč v Povezava se odpre v novem oknuprometnem centralnem registru. V prometnem centralnem registru se shranjujejo podatki o vseh osebah, ki z nemškim ali tujim vozniškim dovoljenjem vzbudijo pozornost v cestnem prometu v Nemčiji. Shranjujejo se prometni prekrški, za katere je bila izrečena globa 40 EUR ali več. Glede na težo prekrška se shrani tudi določeno število Povezava se odpre v novem oknutočk. Od 18 točk dalje se odvzame nemško vozniško dovoljenje, pri tujih vozniških dovoljenjih pa preneha pravica vožnje po Nemčiji.

Dodatne informacije

Prekrške v cestnem prometu in ustrezne postopke urejajo Povezava se odpre v novem oknuZakon o cestnem prometu (Straßenverkehrsgesetz), Povezava se odpre v novem oknuPrometni zakon (Straßenverkehrsordnung) in Zakon o prekrških.

Zadnja posodobitev: 30/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Estonija

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če ste osumljeni ali obtoženi kaznivega dejanja, ki se obravnava na sodišču. Informacije o prekrških v cestnem prometu, za katere se po navadi izrekajo globe, najdete v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko izčrpne informacije o svojih pravicah najdete tukaj.

Kratek opis kazenskega postopka

V nadaljevanju so na kratko opisane običajne faze kazenskega postopka.

  • Začetek kazenskega postopka
  • Predkazenski postopek ali preiskava
  • Vpogled v kazenski spis in obravnava zahtev
  • Obtožba zaradi kaznivega dejanja
  • Predkazenski postopek na sodišču
  • Obravnava na sodišču
  • Sodba
  • Pritožbeni postopek (na sodiščih druge in tretje stopnje)
  • Izvršitev sodbe

V informativnih listih so na voljo podrobnosti o teh fazah postopka in vaših pravicah. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, temveč so zgolj napotki.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih držav članic, zato vam v primeru pritožbe ne more pomagati. V teh informativnih listih je navedeno, kako in pri kom se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 – Kako do pravnega svetovanja?

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

  • Začetek kazenskega postopka
  • Pridržanje in pripor
  • Zaslišanje in zbiranje dokazov
  • Vpogled v kazenski spis, obravnava zahtev in vložitev obtožbe
  • Dodatne informacije za nerezidente

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice na sodišču

Povezava se odpre v novem oknu4 – Kakšne so moje pravice, ko sodišče izreče sodbo?

Povezava se odpre v novem oknu5 – Prekrški v cestnem prometu

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPregled estonskega kazenskega postopka v angleščini

Zadnja posodobitev: 08/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

1 – Kako do pravnega svetovanja?

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno pravno svetovanje. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah ste upravičeni, da vas zastopa odvetnik. Izvedeli boste tudi, kaj bo odvetnik storil za vas. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako poiskati odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila pravnega svetovanja.

Ali moram imeti odvetnika?

Odvetnika v predkazenskem postopku morate imeti od takrat, ko imate priložnost pregledati kazenski spis (glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 2). Pred to fazo morate odvetnika imeti v naslednjih primerih:

  • če ste bili mladoletna oseba, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno;
  • če se zaradi telesne ali duševne nezmožnosti ne morete braniti sami ali je zaradi take nezmožnosti obramba za vas zapletena;
  • če ste osumljeni kaznivega dejanja, za katero je zagrožena dosmrtna zaporna kazen;
  • če se vaša zadeva prekriva z zadevo druge osebe, ki ima zagovornika;
  • če ste bili v priporu vsaj šest mesecev;
  • če se zadeva obravnava po hitrem postopku.

Odvetnika morate imeti med glavno obravnavo, kjer je njegovo sodelovanje obvezno.

Kako lahko poiščem odvetnika?

Pravico imate izbrati svojega odvetnika, ki v zastopanje privoli na podlagi pogodbe. Imena in kontaktni podatki odvetnikov so na voljo na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuestonske odvetniške zbornice.

Če nimate pogodbenega odvetnika ali vas vaš odvetnik ne more zastopati, imate pravico zaprositi za dodelitev odvetnika. V takem primeru vam estonska odvetniška zbornica dodeli odvetnika, ki vas bo zastopal.

Vaša pravica, da vam estonska odvetniška zbornica dodeli odvetnika, ni odvisna od vašega ekonomskega položaja. Ko zaprosite za odvetnika, vam ni treba razkriti podatkov o svojem finančnem položaju.

Če želite, da vam estonska odvetniška zbornica dodeli odvetnika, morate pri preiskovalnem organu, tožilstvu ali sodišču vložiti prošnjo.

V nekaterih postopkih je odvetnikovo sodelovanje obvezno. Če si v takem postopku niste sami izbrali odvetnika, vam ga bo dodelil preiskovalni organ, tožilstvo ali sodišče in vam zanj ni treba zaprositi.

Kdo bo poravnal stroške odvetnika?

Stroške odvetnika, ki ste ga izbrali, morate poravnati sami. Nagrada za odvetnika in pogoji plačila so del pogodbe s stranko.

Če odvetnika ne želite najeti sami, imate pravico do odvetnika, ki ga zagotovi država. Stroške odvetnika, ki ga dodeli estonska odvetniška zbornica, poravna država, vam pa odvetnika ni treba plačati. Če vas bo sodišče spoznalo za krivega, boste morali državi povrniti stroške nagrad za odvetnika.

Ali lahko odvetnika zamenjam?

Pravico imate zamenjati odvetnika, ki ste ga izbrali. Če vam je bil odvetnik dodeljen, ga imate pravico zamenjati, če se s tem strinjata prvotni in novi odvetnik. Če je bil vaš dodeljeni odvetnik nesposoben ali malomaren, imate pravico pri sodišču vložiti zahtevo, naj se ta odvetnik razreši in naj vam estonska odvetniška zbornica dodeli novega.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuEstonska odvetniška zbornica

Zadnja posodobitev: 08/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

Kazenski postopek ima dve fazi: predkazenski postopek ali preiskavo in glavno obravnavo. Konča se lahko tudi brez predložitve zadeve sodišču (na primer, če je med preiskavo ugotovljeno, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno). Za krivega kaznivega dejanja ste lahko spoznani samo na sodišču.

Kaj je namen kazenske preiskave?

Namen kazenske preiskave je ugotoviti, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno in kakšne so bile okoliščine kaznivega dejanja. Med preiskavo bodo zbrani dokazi o domnevnem kaznivem dejanju, ugotovljene bodo okoliščine in sprejeta bo odločitev, ali dokazi zadostujejo, da ste obtoženi kaznivega dejanja.

Katere so faze kazenske preiskave?

Začetek kazenskega postopka

Kazenski postopek začne preiskovalni organ (policija ali drug za to pristojen državni organ) ali tožilstvo. Kazenski postopek se začne, ko policija ali tožilstvo prejme informacije o domnevnem kaznivem dejanju.

Pridržanje in pripor

Če ima preiskovalni organ utemeljene razloge za sum, da ste storili kaznivo dejanje, vas lahko za največ 48 ur pridrži kot osumljeno osebo. Če ste pridržani, vas mora preiskovalni organ nemudoma zaslišati.

Če se med preiskavo izkaže, da vaše pridržanje ni utemeljeno, morate biti nemudoma izpuščeni. Če je tožilstvo prepričano, da je treba vaše pridržanje podaljšati, da se ne bi izognili preiskavi ali storili novih kaznivih dejanj, mora sodišče zaprositi za nalog za vaš pripor.

V takem primeru boste v 48 urah od začetka pridržanja privedeni pred sodnika. Sodnik odloči o primernosti pripora. Če ugotovi, da ni utemeljen, boste nemudoma izpuščeni.

Zaslišanje in zbiranje dokazov

Namen preiskave je zbrati dokaze, s katerimi bodo potrjene okoliščine kaznivega dejanja. V ta namen bodo zaslišane osumljena oseba, žrtev in priče, zbrani bodo dokazi, opravljena bo forenzična analiza, izvajale pa se bodo tudi nadzorne dejavnosti. Vse ukrepe, sprejete za zbiranje dokazov, je treba dokumentirati v skladu z zakonom. Za obtožbo se lahko uporabijo samo dokazi, ki so določeni z zakonom in so bili zbrani zakonito.

Vpogled v kazenski spis, obravnava zahtev in vložitev obtožbe

Ustvarjen bo kazenski spis, ki bo vseboval podrobnosti o kazenski preiskavi in dokaze. Ko je kazenska preiskava končana, tožilstvo izroči kopijo kazenskega spisa zagovorniku. Vaš odvetnik vas bo seznanil z zbranimi dokazi in podlago za obtožbo zoper vas.

Vi in vaš zagovornik imate pravico, da tožilstvu predložite zahteve (na primer za vključitev dodatnih dokazov v spis, končanje kazenskega postopka itd.), o katerih mora odločiti tožilstvo. Če tožilstvo zahtevi ne ugodi, lahko enako zahtevo znova predložite med glavno obravnavo na sodišču.

Če tožilstvo, potem ko vam je bil spis izročen in je bilo odločeno o vseh zahtevah, ugotovi, da je dovolj dokazov za začetek postopka zoper vas, bo pripravilo obtožnico.

Obtožnica je dokument, ki vsebuje dejstva in dokaze, na katerih temelji obtožba. Tožilstvo izroči obtožnico zagovorniku in jo pošlje na sodišče. To bo na podlagi obtožnice začelo sojenje.

Moje pravice med preiskavo

Začetek kazenskega postopka (1)

Zakaj se začne kazenski postopek?

Kazenski postopek se začne, ker je preiskovalni organ prejel informacije, ki kažejo na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Te informacije lahko temeljijo na pritožbi, ki jo je vložila oseba, ali odkritju dejstva, ki kaže na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Namen kazenskega postopka je ugotoviti, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno, in če je bilo, ali dokazi zadostujejo za obtožbo osumljene osebe zaradi kaznivega dejanja.

Kdo izvaja kazensko preiskavo?

Kazenski postopek vodi Povezava se odpre v novem oknutožilstvo, kazensko preiskavo pa izvaja preiskovalni organ v skladu z navodili tožilstva. Preiskavo običajno izvaja Povezava se odpre v novem oknupolicija, lahko pa jo izvajajo tudi Povezava se odpre v novem oknuslužba za notranjo varnost, Povezava se odpre v novem oknudavčna in carinska uprava, Povezava se odpre v novem oknuokoljski inšpektorat, Povezava se odpre v novem oknuslužba za zapore pri ministrstvu za pravosodje, vojaška policija in Povezava se odpre v novem oknuorgan za konkurenco.

Preiskovalni organi lahko nekatera procesna dejanja izvedejo samo z dovoljenjem tožilstva ali sodišča

Kako bom izvedel, da se je začel kazenski postopek?

Kazenski postopek se začne s prvim procesnim dejanjem. Če ste osumljeni storitve kaznivega dejanja, boste za začetek kazenskega postopka izvedeli tako, da boste pridržani kot osumljena oseba ali pozvani pred preiskovalca in zaslišani.

Zakaj bi bil lahko osumljen storitve kaznivega dejanja?

Kot osumljenca vas je mogoče obravnavati, če ima preiskovalni organ zadostne razloge za mnenje, da ste storili kaznivo dejanje. Ti razlogi so lahko utemeljeni z različnimi dejstvi, na primer:

  • zasačeni ste bili pri storitvi kaznivega dejanja ali takoj po tem;
  • priča kaznivega dejanja ali žrtev vas prepozna kot osebo, ki je storila kaznivo dejanje;
  • dokazi kaznivega dejanja ali druge informacije kažejo, da ste oseba, ki je storila kaznivo dejanje.

Kakšne pravice imam kot osumljena oseba?

Glavne pravice, ki jih imate kot osumljena oseba, so:

  • pravica, da ste obveščeni, česa ste osumljeni, da daste izjave v zvezi s sumom ali da zavrnete dajanje izjav;
  • pravica, da ste seznanjeni z dejstvom, da se vaše izjave lahko uporabijo zoper vas;
  • pravica do pomoči tolmača;
  • pravica do pomoči zagovornika;
  • pravica do zasebnega srečanja z zagovornikom;
  • pravica do zaslišanja v navzočnosti vašega zagovornika;
  • pravica do udeležbe na obravnavi sodišča v zvezi z zahtevo za vaš pripor;
  • pravica do predložitve dokazov;
  • pravica do predložitve zahtev in pritožb;
  • pravica do vpogleda v zapisnik v zvezi s procesnim dejanjem in do izjav v zvezi s pogoji, potekom in izidom procesnega dejanja ter v zvezi z zapisnikom, pri čemer se tudi te izjave vpišejo v zapisnik; pravica do strinjanja s predlogom za postopek poravnave, do sodelovanja pri pogajanjih v okviru postopka poravnave, do predlogov v zvezi z vrsto in višino kazni, ki bo uporabljena, in do sklenitve ali zavrnitve sklenitve sporazuma o poravnavi.

Kakšne so moje obveznosti?

Morate:

  • se zglasiti, ko vam to ukažejo preiskovalni organ, tožilstvo ali sodišče;
  • sodelovati pri procesnih dejanjih in izpolnjevati ukaze preiskovalnega organa, tožilstva in sodišča.

Katere informacije bom dobil o postopkih, ki potekajo?

Če ste osumljenec, vam mora preiskovalni organ pojasniti vaše pravice in obveznosti. V podpis boste dobili zapisnik razgovora, s podpisom pa boste potrdili, da so vam bile vaše pravice in obveznosti pojasnjene.

Nato boste izvedeli, česa ste osumljeni. To pomeni, da vam bo na kratko opisano dejanje, storitve katerega ste osumljeni. Izvedeli boste tudi podrobnosti o zakonu, v katerem je dejanje opredeljeno kot kaznivo dejanje. Niti za preiskovalni organ niti za tožilstvo pa pred koncem predkazenskega postopka ni nujno, da vam zagotovita več informacij.

Kdaj bom lahko govoril s svojim odvetnikom?

Takoj ko postanete osumljena oseba, zoper katero je uveden kazenski postopek, se imate pravico sestati in pogovoriti s svojim odvetnikom. Z njim imate pravico govoriti, preden vas preiskovalni organ začne zasliševati.

Pridržanje in pripor (2)

V katerih okoliščinah me lahko pridržijo?

Kot osumljena oseba ste lahko pridržani, če:

  • ste zasačeni pri storitvi kaznivega dejanja ali takoj po tem;
  • vas priča kaznivega dejanja ali žrtev prepozna kot osebo, ki je storila kaznivo dejanje;
  • dokazi v zvezi s kaznivim dejanjem kažejo, da ste ga morda storili.

Pridržani ste lahko tudi, če ima preiskovalni organ druge informacije, zaradi katerih vas šteje za osumljeno osebo, in:

  • poskušate pobegniti;
  • vaša istovetnost ni bila ugotovljena;
  • preiskovalni organ meni, da bi lahko zagrešili še kakšno kaznivo dejanje, se izognili kazenskemu postopku ali ga drugače ovirali.

Pridržani in priprti ste lahko zaradi predaje ali izročitve drugi državi (glej Povezava se odpre v novem oknuZaslišanje in zbiranje dokazov (3)).

Kdo me lahko pridrži?

Pravico pridržati vas ima preiskovalni organ. Če ste zasačeni pri storitvi kaznivega dejanja ali takoj po tem ali če poskušate pobegniti, vas lahko na policijo za pridržanje pripelje kdor koli.

Kako bom izvedel, zakaj sem bil pridržan, in kaj se bo zgodilo pozneje?

Ob pridržanju vas mora uradnik preiskovalnega organa seznaniti z razlogom za vaše pridržanje ter vam pojasniti vaše pravice in obveznosti. Uradnik sestavi dokument o pridržanju, ki vsebuje pravno podlago za vaše pridržanje in okoliščine kaznivega dejanja, ki ste ga osumljeni. Pravico imate, da predložite zahteve in da se te vključijo v dokument o pridržanju.

Ne znam lokalnega jezika. Kako bom razumel, kaj se dogaja?

Preiskovalni organ vas mora nemudoma v jeziku, ki ga razumete, in na razumljiv način seznaniti z razlogom za vaše pridržanje in vašimi pravicami. Po potrebi vam mora zagotoviti tolmača. Zagotovljeno je samo tolmačenje (pisno prevajanje pa ne).

Ali lahko o pridržanju obvestim svoje bližnje?

Pravico imate obvestiti vsaj enega bližnjega po svoji izbiri. Obvestitev poteka prek preiskovalnega organa. To pomeni, da imate pravico zahtevati, naj se obvestilo posreduje osebi, ki ste jo izbrali, to pa stori preiskovalni organ.

Če preiskovalni organ meni, da bi obvestitev osebe, ki ste jo izbrali, o vašem pridržanju lahko škodovala kazenskemu postopku, jo lahko zavrne. Dovoljenje za tako zavrnitev mora dati tožilstvo.

Kako dolgo sem lahko pridržan?

Pridržani ste lahko največ 48 ur. Če sodišče v 48 urah od začetka vašega pridržanja ne izda naloga za vaš pripor, vas mora preiskovalni organ nemudoma izpustiti.

V katerih okoliščinah sem lahko priprt?

Priprti ste lahko na zahtevo tožilstva, če obstaja utemeljen razlog za mnenje, da bi se lahko izognili kazenskemu postopku ali storili novo kaznivo dejanje. Dovoljenje za pripor lahko da samo sodnik.

Kako bo sprejeta odločitev o mojem priporu?

Preiskovalni organ vas privede pred sodnika, da bi ta izdal nalog za vaš pripor. K sodniku sta pozvana tudi tožilec in, če želite, vaš odvetnik. Sodnik prebere spis vaše kazenske zadeve in vas zasliši, da bi preveril razloge za vaš pripor. Sodišče po zaslišanju strank v zadevi pripor odobri ali zavrne. Če je pripor zavrnjen, morate biti nemudoma izpuščeni.

Kako dolgo lahko traja moj pripor?

V predkazenskem postopku ne smete biti priprti več kot šest mesecev. Ta rok se lahko v izjemnih primerih podaljša. Vsaka dva meseca imate pravico zahtevati, naj sodišče znova preuči razloge za vaš pripor, nato pa mora to v petih dneh odločiti, ali je nadaljnji pripor upravičen ali ne. Če ugotovi, da pripor ni več upravičen, morate biti nemudoma izpuščeni.

Ali sem lahko izpuščen ob plačilu varščine?

Pravico imate zahtevati, naj se vam namesto pripora naloži plačilo varščine. Za to morate vložiti prošnjo na sodišče. Privedeni boste pred sodnika, in ta bo odločil o prošnji za varščino, pri čemer mora slišati vaše mnenje in mnenje vašega odvetnika.

Če bo sodišče prošnji ugodilo, boste iz pripora izpuščeni, ko bo varščina nakazana na račun sodišča.

Ali se imam pravico pritožiti zoper nalog za pripor?

Pravico se imate pritožiti zoper nalog za pripor. Za to morate sami ali prek svojega odvetnika vložiti pisno pritožbo pri okrožnem sodišču prek sodišča, ki je izdalo prvotni nalog za pripor. Pritožbo morate vložiti v desetih dneh od prejetja informacij o nalogu za pripor.

Zaslišanje in zbiranje dokazov (3)

Kakšen je namen zaslišanja in zbiranja dokazov?

Namen zaslišanja in zbiranja dokazov je ugotoviti okoliščine domnevnega kaznivega dejanja in sestaviti zapisnik o njih, da bi jih bilo mogoče preveriti na sodišču. Preiskovalni organ in tožilstvo morata zbrati tako informacije, ki kažejo na vašo vpletenost v kaznivo dejanje, kot informacije, ki so vam v prid. Vaše nedolžnosti vam ni treba dokazovati.

Ali bodo od mene zahtevane informacije?

Če ste osumljena oseba, vas mora preiskovalni organ takoj zaslišati.

Ali moram preiskovalnemu organu dati informacije?

Preiskovalnemu organu vam ni treba dati informacij ali odgovoriti na vprašanja, ki vam jih postavi. Pravico imate molčati. Molk se ne sme v nobenem primeru razlagati kot priznanje krivde. Ne smete biti prisiljeni k pričanju zoper sebe ali vaše bližnje.

Kako poteka zaslišanje?

Na začetku zaslišanja morate biti poučeni, da imate pravico zavrniti izjavo in da se vaša izjava lahko uporabi zoper vas. Najprej boste vprašani, ali ste storili kaznivo dejanje, ki ste ga osumljeni.

Priložnost imate povedati, kar veste o kaznivem dejanju, ki se preiskuje. Poleg tega vam bodo postavljena vprašanja. Sestavi se zapisnik zaslišanja. Preden ga podpišete, ga imate pravico prebrati. Pravico imate, da se v zapisnik vključijo vaše pripombe.

Kaj se bo zgodilo, če bom izjavil kaj takega, kar bo škodilo mojemu primeru?

Izjava, ki jo daste, se lahko uporabi kot dokaz zoper vas.

Ali se lahko izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih obtožb pred glavno obravnavo?

Med zaslišanjem se lahko izrečete za krivega glede vseh ali nekaterih obtožb. To imate pravico storiti tudi kadar koli po zaslišanju, tudi če ste se med zaslišanjem izrekli za nedolžnega.

Kazenski postopek se s priznanjem krivde ne konča. Preiskovalni organ mora še vedno ugotoviti okoliščine kaznivega dejanja in ga dokazati. Za kaznivo dejanje ne morete biti obsojeni samo na podlagi svojega priznanja.

Ali imam pravico priznanje pozneje umakniti?

Če ste priznali krivdo, imate pravico preklicati svojo prvotno izjavo in zanikati krivdo pozneje v kazenskem postopku ali tudi na sodišču. Vendar se lahko v takem primeru vaše prvotno priznanje predstavi na sodišču in uporabi kot dokaz zoper vas. Če je vaša krivda potrjena z drugimi dokazi, se dejstvo, da ste umaknili priznanje, ne bo upoštevalo, ker je nezanesljivo.

Ali lahko dobim informacije o pričah, ki pričajo zoper mene?

Preiskovalnemu organu med kazensko preiskavo ni treba dati informacij o tem, katere priče so pričale zoper vas in kaj so izjavile. Za priče in njihovo pričanje boste izvedeli šele po koncu preiskave, ko boste dobili vpogled v kazenski spis (glej Povezava se odpre v novem oknuVpogled v kazenski spis, obravnava zahtev in vložitev obtožbe (4)).

Ali bom vprašan o mojih prejšnjih kaznivih dejanjih?

Lahko ste vprašani o vaših prejšnjih kaznivih dejanjih, vendar pa vam teh informacij ni treba dati. Preiskovalni organ ima pravico, da z vpogledom v različne registre ugotovi, ali ste že kdaj storili kakršno koli kaznivo dejanje. Vsa prejšnja kazniva dejanja bodo navedena v obtožnici.

Ali se lahko opravi telesni pregled?

Preiskovalni organ ima pravico opraviti telesni pregled, da bi odkril sledi kaznivega dejanja, vaše posebne telesne značilnosti in druge informacije, ki so pomembne za kazensko preiskavo.

Ali bom moral dati prstne odtise in vzorce DNK (na primer lase, slino) ali druge telesne tekočine?

Preiskovalni organ vam ima pravico odvzeti dokaze in vzorce, vključno s prstnimi odtisi in biološkim materialom za analizo DNK.

Če odvzem vzorcev zavrnete, vas ima preiskovalni organ pravico prisiliti k zagotovitvi vzorcev. Če odvzem vzorcev zavrnete ali če bi se z odvzemom posegalo v vašo telesno integriteto, pa se lahko vzorci odvzamejo le na podlagi sklepa preiskovalnega organa. Pravico imate do seznanitve s sklepom.

Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, poslovnih prostorov, avtomobila itd.?

Preiskava vašega doma, poslovnih prostorov ali avtomobila itd. se lahko opravi zaradi iskanja dokazov kaznivega dejanja ali drugih predmetov, potrebnih za rešitev kaznivega dejanja. Tožilstvo ali sodišče mora izdati nalog za preiskavo. Če je preiskava nujna, se lahko dovoli tudi na podlagi naloga preiskovalnega organa.

Osebi, na lastnini katere se izvaja preiskava, je treba pokazati nalog za preiskavo in zahtevati, naj preda predmet, naveden v nalogu. Če oseba predmeta ne preda, bodo uradniki preiskovalnega organa opravili preiskavo.

Ali lahko vložim pritožbo, če so moje pravice kršene?

Če so vaše pravice kršene, se imate pravico pritožiti glede dejavnosti preiskovalnega organa in vložiti pritožbo pri Povezava se odpre v novem oknutožilstvu. Če se pritožba nanaša na dejavnost tožilstva, se lahko vloži pri Povezava se odpre v novem oknudržavnem tožilstvu. O pritožbi bo odločeno v 30 dneh, potem pa boste prejeli kopijo odločitve. Če se z odločitvijo državnega tožilstva ne strinjate, imate pravico v desetih dneh vložiti pritožbo pri sodišču.

Vpogled v kazenski spis, obravnava zahtev in vložitev obtožbe (4)

Kakšen je namen vpogleda v kazenski spis?

V kazenski spis se dodajo vsi dokazi, zbrani med kazensko preiskavo, in povzetek predkazenskega postopka, v katerem so opisane okoliščine kaznivega dejanja. Kot osumljeni osebi vam je treba omogočiti vpogled v kazenski spis, da se seznanite z obtožbami zoper vas in njihovo utemeljitvijo.

Kdaj mi bo kazenski spis na voljo za vpogled?

Če ste osumljena oseba, vam bo kazenski spis na voljo po končani kazenski preiskavi.

Kako poteka vpogled v kazenski spis?

Od trenutka, ko vam je kazenski spis na voljo, morate imeti odvetnika (glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 1). Tožilstvo izroči kopijo kazenskega spisa vašemu odvetniku in ta vas seznani z vsebino kazenskega spisa.

Koliko časa imam za pregled kazenskega spisa?

Za pregled kazenskega spisa ni določenega roka. Tožilstvo ga lahko določi, če meni, da se s pregledom kazenskega spisa zavlačuje. Zagotoviti mora dovolj časa, da lahko dejansko uresničite svojo pravico do obrambe.

Kakšen je namen predložitve zahtev?

Ko pregledate kazenski spis, imate vi in vaš odvetnik pravico predložiti zahteve tožilstvu. Namen tega je zagotoviti, da je kazenska preiskava opravljena temeljito in pošteno.

Pravico imate zahtevati, naj:

  • se izvedejo dodatni preiskovalni postopki;
  • se v spis vključijo novi dokazi, ki ste jih predložili;
  • se iz spisa odstrani gradivo, ki ni upoštevno za zadevo, itd.

Pravico imate tudi zahtevati, naj tožilstvo konča kazenski postopek, če menite, da ni razlogov za njegovo nadaljevanje. Poleg tega imate pravico zahtevati, naj se zadeva obravnava po poenostavljenem postopku, določenem z zakonom (na primer po postopku dogovora), brez popolne glavne obravnave.

Kako se predložijo zahteve?

Zahteve se v pisni obliki predložijo tožilstvu. Predložiti jih je treba v desetih dneh od pregleda kazenskega spisa. Če je kazenska zadeva obsežna in zapletena, lahko tožilstvo ta rok podaljša na 15 dni (člen 225 zakona o kazenskem postopku, ki je začel veljati 1. septembra 2011).

Kako se odloča o zahtevah?

Tožilstvo zahtevo obravnava v desetih dneh. Če ji ne ugodi, se sestavi sklep, vam pa pošlje kopija tega sklepa. Če je vaša zahteva na tej stopnji zavrnjena, jo lahko znova vložite na glavni obravnavi.

Kdaj se vloži obtožba?

Ko pregledate kazenski spis in tožilstvo odloči o vaših zahtevah, bo zoper vas vložena obtožba, če je tožilstvo prepričano, da je dovolj dokazov za začetek sojenja zoper vas.

Kako se vloži obtožba?

Tožilstvo pripravi obtožnico. Obtožnica je dokument, ki vsebuje dejstva, na katerih temeljijo obtožbe, in dokaze, s katerimi so potrjene. Tožilstvo izroči obtožnico vam in vašemu odvetniku ter jo pošlje na sodišče.

Ali se lahko obtožba pred glavno obravnavo spremeni?

Sodišče lahko zadevo obravnava samo na podlagi obtožnice. Tožilstvo lahko obtožbo spremeni ali dopolni, vendar je treba v takem primeru vložiti novo obtožnico.

Zaradi istih obtožb se mi je že sodilo v drugi državi. Kaj se bo zgodilo?

Če ste bili v drugi državi spoznani za krivega zaradi istih obtožb ali je bil kazenski postopek v zvezi z obtožbami končan, ne morete biti znova obtoženi istega kaznivega dejanja. Če se je v takem primeru zoper vas v Estoniji začel kazenski postopek, ga je treba končati, ne da bi bili obtoženi kaznivega dejanja.

Ali se lahko moja zadeva reši z dogovorom?

Ko pregledate kazenski spis, imate pravico zahtevati, naj tožilstvo začne postopek s pogajanji. Če se tožilstvo strinja, se bodo z vami in vašim odvetnikom začela pogajanja o pravni opredelitvi dejanja, ki ste ga obtoženi, in kazni zanj.

Če s pogajanji dosežete dogovor, bo ta zapisan in predložen sodišču v potrditev. Če ga sodišče potrdi, boste za kaznivo dejanje obsojeni na podlagi sklenjenega dogovora.

Dodatne informacije za nerezidente (5)

Kaj je evropski nalog za prijetje?

Evropski nalog za prijetje je zahteva organa države članice Evropske unije za drugo državo članico Evropske unije za pridržanje, prijetje ali predajo neke osebe odreditveni državi, da bi ta država lahko nadaljevala kazenski postopek ali zaprla zadevno osebo.

Kakšne pravice imam, če sem priprt na podlagi evropskega naloga za prijetje?

Če ste priprti, vam mora biti pojasnjena podlaga za vaš pripor, poleg tega pa morate biti poučeni, da se lahko strinjate s predajo drugi državi članici. Če se s predajo strinjate, svoje odločitve pozneje ne morete spremeniti. Od trenutka, ko ste bili priprti, imate pravico do brezplačne pravne pomoči in pomoči tolmača.

Kako se sprejme odločitev o moji predaji drugi državi članici?

O predaji ali zavrnitvi predaje odloči sodišče. Vi, vaš odvetnik in tožilstvo boste navzoči na obravnavi na sodišču. Sodišče mora slišati vaše mnenje o predaji. Nato bo izdalo sklep, s katerim bo vaša predaja odobrena ali zavrnjena. Zoper ta sklep se lahko v treh dneh od njegovega prejema pritožite na okrožno sodišče. Okrožno sodišče mora o pritožbi odločiti v desetih dneh, njegova odločitev pa je dokončna.

Kako hitro se sprejme odločitev o moji predaji drugi državi članici?

Če ste se s predajo strinjali, mora biti odločitev sprejeta v desetih dneh. Če se s predajo niste strinjali, mora biti dokončna odločitev o predaji ali zavrnitvi predaje sprejeta v 60 dneh po vašem prijetju. Ta rok se lahko v izjemnih primerih podaljša za 30 dni. Če je sklep sodišča o vaši predaji postal pravnomočen, morate biti v desetih dneh poslani v odreditveno državo. Če v tem roku niste izročeni, morate biti izpuščeni.

V katerih okoliščinah sem lahko izročen drugi državi?

Če je druga država začela kazenski postopek in izdala nalog za prijetje ali če vas je sodišče v navedeni državi obsodilo na zaporno kazen, lahko ta država zaprosi za vašo izročitev. Če je Estonija prejela prošnjo druge države za izročitev ali zahtevo za prijetje prek Interpola, ste lahko pridržani in priprti toliko časa, kolikor traja izročitveni postopek. Med izročitvenim postopkom ste lahko v priporu največ eno leto. O izročitvi odloči sodišče.

Ali se lahko ob prijetju obrnem na veleposlaništvo svoje države?

Če ste državljan tuje države, se kopija naloga za prijetje pošlje na Povezava se odpre v novem oknuministrstvo za zunanje zadeve. To obvesti veleposlaništvo ali konzularnega predstavnika vaše države o vašem prijetju. Pravico imate zaprositi za srečanje s konzularnim uradnikom vaše države.

Ali mi bo dodeljen tolmač, če ne znam lokalnega jezika?

Preiskovalni organ in tožilstvo vam morata zagotoviti tolmača. Ta mora biti navzoč pri vseh procesnih dejanjih, pri katerih sodelujete. Njegova dolžnost je, da točno in v celoti prevede vse, kar je povezano s procesnimi dejanji. Zagotovljeno je samo tolmačenje (pisno prevajanje pa ne).

Zaprosite lahko za pisni prevod obtožnice v vaš materni jezik ali jezik, ki ga znate. Drugi dokumenti, ki so del kazenskega postopka, se ne prevajajo pisno.

Ali moram biti med kazenskim postopkom v državi? Ali lahko zapustim državo?

Med kazenskim postopkom vam ni treba biti v državi, temveč jo lahko zapustite, vendar pa se morate zglasiti pri preiskovalnem organu, kadar je to potrebno, da lahko ta izvede procesno dejanje. Preiskovalni organ vam lahko prepove, da kraj prebivališča zapustite brez njegovega dovoljenja.

Če želite kraj prebivališča zapustiti za več kot 24 ur, potrebujete predhodno dovoljenje preiskovalnega organa. Če se pri preiskovalnem organu ne zglasite, ko je to potrebno, ali kršite prepoved zapustitve kraja prebivališča, ste lahko priprti.

Ali sem lahko s telekomunikacijskimi sredstvi, npr. po videopovezavi, zaslišan iz druge države?

Preiskovalni organ lahko po videopovezavi v živo opravi zaslišanje v drugi državi. Tako zaslišanje se lahko opravi le, če se strinjate.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Zadnja posodobitev: 08/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

3 – Moje pravice na sodišču

Kje bo potekala glavna obravnava?

Vse kazenske zadeve se obravnavajo na Povezava se odpre v novem oknuokrajnih sodiščih. Navadno odločitev sprejme sodnik posameznik. Kazenske zadeve, ki vključujejo kaznivo dejanje prve stopnje, obravnava sodišče v sestavi predsednika sodišča in dveh sodnikov porotnikov.

Ali je glavna obravnava javna?

Glavna obravnava je javna.

Sodišče lahko odloči, da bo glavna obravnava delno ali v celoti zaprta za javnost:

  • da zaščiti državne ali poslovne skrivnosti;
  • da zaščiti moralo, družinsko ali zasebno življenje;
  • zaradi interesov mladoletne osebe;
  • zaradi interesov sojenja, vključno v zadevah, v katerih lahko javna glavna obravnava ogrozi varnost sodišča, strank v postopku ali prič.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Tožilstvo lahko pred koncem obravnave na sodišču spremeni obtožbo ali doda obtožbe zoper vas. V takem primeru bo sestavilo novo obtožnico. Tega ne bo storilo, če bo obtožba spremenjena v vašo korist. Če je obtožba spremenjena, imate vi in vaš odvetnik pravico zahtevati odložitev glavne obravnave, da bi lahko pripravili obrambo.

Kaj se bo zgodilo, če se med glavno obravnavo izrečem za krivega glede nekaterih ali vseh obtožb?

Vaše priznanje se obravnava kot dokaz kaznivega dejanja. Če se izrečete za krivega, mora tožilstvo vašo krivdo še vedno dokazati z drugimi dokazi.

Ali moram biti navzoč na glavni obravnavi? Ali lahko poteka v moji odsotnosti?

Udeležba obtožene osebe na glavni obravnavi je obvezna. Izjemoma lahko glavna obravnava poteka v vaši odsotnosti v naslednjih primerih:

  • če ste na glavni obravnavi povzročali nemir in niste upoštevali sodnikovih ukazov, zaradi česar ste bili odstranjeni iz sodne dvorane;
  • če niste v Republiki Estoniji in se niste zglasili na sodišču ter je mogoče zadevo obravnavati v vaši odsotnosti;
  • če ste po zaslišanju na sodišču v takem stanju, da ne morete več sodelovati na glavni obravnavi in je mogoče zadevo obravnavati v vaši odsotnosti.

Ali lahko sodelujem po videopovezavi, če živim v drugi državi?

Sodišče ima pravico, da vam omogoči sodelovanje na glavni obravnavi po videopovezavi, če se ne morete zglasiti na sodišču. To je mogoče le z vašim soglasjem.

Ali mi bo zagotovljeno prevajanje, če ne bom razumel, kaj se dogaja?

Če ne znate jezika glavne obravnave, vam mora sodišče za glavno obravnavo zagotoviti tolmača. Zagotovljeno je samo tolmačenje (pisno prevajanje pa ne).

Ali moram imeti odvetnika? Ali mi bo odvetnik dodeljen?

Odvetnika morate imeti. Če ga niste izbrali sami, vam ga bo dodelila estonska odvetniška zbornica (glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 1).

Ali na glavni obravnavi lahko dajem izjave? Ali na glavni obravnavi moram dajati izjave?

Na glavni obravnavi imate pravico dajati izjave in izraziti svoje mnenje o vseh okoliščinah vaše zadeve. Na glavni obravnavi vam ni treba dajati izjav in imate pravico do molka.

Kaj se bo zgodilo, če na glavni obravnavi ne bom govoril resnice?

Obtoženi osebi na glavni obravnavi ni treba govoriti resnice. Če ne govorite resnice, ne morete biti kaznovani. Če je med glavno obravnavo dokazano, da ste na sodišču lagali, se lahko celotno vaše pričanje (vključno z resničnim delom) šteje za nezanesljivo. V takem primeru se vaše pričanje ne šteje za dokaz.

Ali lahko izpodbijam dokaze, predložene zoper mene?

Pravico imate vložiti ugovor zoper dokaze, ki so bili zoper vas predloženi sodišču. Dokazi ne bodo smeli biti uporabljeni na sodišču, če so bili pridobljeni s temeljno kršitvijo prava. Pravico imate izpodbijati zanesljivost in pravno dopustnost dokazov.

Vi in vaš odvetnik lahko ustno in pisno izpodbijate dokaze v vsaki fazi postopka do konca glavne obravnave.

Kakšne dokaze lahko predložim v svojo obrambo?

Pravico imate na sodišču predložiti vse dokaze, ki so upoštevni za zadevo in so bili pridobljeni zakonito.

Kakšni pogoji veljajo za moje dokaze?

Na splošno je treba za predložitev novih dokazov vložiti zahtevo po pregledu kazenskega spisa ali vsaj tri delovne dni pred predhodno obravnavo. Vendar pa je nove dokaze mogoče predložiti tudi na glavni obravnavi, če jih iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče predložiti prej.

Ali lahko za zbiranje dokazov najamem zasebnega detektiva?

Za pridobivanje dokazov lahko uporabite zasebnega detektiva. Dokazi, ki jih zbere zasebni detektiv, so dopustni na sodišču, če jih je pridobil zakonito.

Ali lahko zahtevam priče, ki bodo pričale v mojo korist?

Pravico imate zahtevati, naj bodo osebe, ki imajo pomembne informacije, potrebne za rešitev vaše zadeve, povabljene na sodišče.

Ali lahko sam ali prek svojega odvetnika postavljam vprašanja drugim pričam v moji zadevi? Ali lahko sam ali prek svojega odvetnika izpodbijam njihove izjave?

Vi in vaš odvetnik imate pravico postavljati vprašanja vsem pričam. Pravico imate izraziti mnenje o upoštevnosti in resničnosti izjav priče. Pravico imate predložiti dokaze, da so izjave priče napačne ali da obstaja dvom o njihovi zanesljivosti.

Bodo upoštevani podatki o mojih prejšnjih kaznivih dejanjih?

Upoštevajo se lahko samo podatki o vaših prejšnjih kaznivih dejanjih, ki so evidentirana v Povezava se odpre v novem oknukazenskem registru in niso bila izbrisana iz vaše kazenske evidence (kaznivo dejanje se iz kazenske evidence izbriše eno leto do petnajst let po prestani kazni, odvisno od resnosti kaznivega dejanja).

Upoštevajo se lahko tudi podatki, ki jih o vaših prejšnjih kaznivih dejanjih hranijo druge države. Kazniva dejanja, ki se bodo upoštevala na sodišču, morajo biti navedena v obtožnici. Pri nekaterih kaznivih dejanjih se lahko zaradi storitve podobnega prejšnjega kaznivega dejanja naloži strožja kazen.

Kakšni so mogoči izidi glavne obravnave?

Sodišče vas po obravnavi bodisi oprosti bodisi obsodi. Oproščeni boste, če na glavni obravnavi ni dokazano, da je bilo kaznivo dejanje storjeno ali da ste ga storili vi. Oproščeni boste tudi, če tožilstvo umakne obtožbo. Obsojeni boste, če bo na sodišču dokazano, da ste storili kaznivo dejanje.

Če boste spoznani za krivega, vam bo sodišče naložilo kazen v skladu z zakonom. Mogoče kazni so:

  • globa, ki je lahko od 30- do 500-kratnik vašega povprečnega dnevnega dohodka;
  • zaporna kazen od 30 dni do 20 let ali dosmrtna zaporna kazen.

Če se strinjate, vam lahko sodišče namesto zaporne kazni odredi družbeno koristno delo.

V nekaterih okoliščinah vam lahko sodišče odobri tudi pogojno kazen. V takem primeru vam ne bo treba prestajati prvotne kazni ali boste morali prestati samo del te kazni, razen če boste v preizkusni dobi storili novo kaznivo dejanje. Preizkusna doba je od tri do pet let.

Sodišče lahko poleg glavne kazni naloži dodatne kazni, kot je prepoved opravljanja nekaterih dejavnosti ali izgon iz Estonije. Prav tako se lahko zaseže vsa lastnina, povezana s kaznivim dejanjem.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Žrtev ima pravico sodelovati na glavni obravnavi, dajati izjave in predložiti dokaze, zahtevati odškodnino za škodo, utrpelo zaradi kaznivega dejanja, in izraziti mnenje o kazni, ki jo je predlagalo tožilstvo.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Zadnja posodobitev: 08/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

4 – Kakšne so moje pravice, ko sodišče izreče sodbo?

Ali se lahko pritožim zoper sodbo?

Pravico imate do pritožbe zoper sodbo. Pritožite se lahko zoper obsodbo in kazen. Pravico se imate pritožiti zoper celotno sodbo ali njen del.

Kako se pritožim?

Sodišče, ki vas je obsodilo, morate obvestiti, da želite vložiti pritožbo. To morate storiti pisno v sedmih dneh od objave odločitve sodišča. To lahko storite tudi po telefaksu.

Pritožba se predloži sodišču, ki je izreklo sodbo, v 15 dneh od datuma, ko ste imeli sodbo prvič priložnost pregledati. Pritožba se sestavi pisno in pošlje sodišču po pošti ali telefaksu. Pritožbe, ki jih pripravita tožilstvo in pravni svetovalec, se sodišču pošljejo po elektronski pošti.

Sodišče, ki je izreklo sodbo, pošlje pritožbo in kazenski spis Povezava se odpre v novem oknuokrožnemu sodišču.

Kaj se bo zgodilo, če se bom pritožil?

Če se boste pritožili, prvotna sodba ne bo izvršena, dokler okrožno sodišče ne bo sprejelo odločitve. Če ste priprti, preden je sodba izrečena ali po tem, na podlagi pritožbe ne boste izpuščeni. V priporu lahko ostanete, dokler se ne sprejme odločitev o pritožbi. Za obravnavo pritožbe ni zakonsko določenega roka, vendar pa je treba odločitev sprejeti v razumnem času.

Ali lahko za namene pritožbe predložim nove dokaze? Kateri pogoji se uporabljajo?

Pri pritožbi imate pravico predložiti nove dokaze, če imate utemeljen razlog, da jih niste predložili prej.

Kaj se bo dogajalo med obravnavo na pritožbenem sodišču?

Med obravnavo na okrožnem sodišču bodo obravnavani argumenti, navedeni v pritožbi. Če se ne zglasite na sodišču, lahko okrožno sodišče pritožbo obravnava brez vašega sodelovanja. Okrožno sodišče, ki obravnava pritožbo, lahko:

  • pritožbo zavrne;
  • spremeni sodbo sodišča prve stopnje ali izreče novo sodbo;
  • razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in konča kazenski postopek;
  • razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne v ponovno obravnavo.

Ali je mogoča nadaljnja pritožba, če prvi pritožbi ni ugodeno?

Zoper odločitev okrožnega sodišča se lahko vloži „kasacijska pritožba“ na Povezava se odpre v novem oknuvrhovno sodišče. „Kasacijska pritožba“ se lahko vloži samo prek odvetnika.

Če želite vložiti „kasacijsko pritožbo“, morate v sedmih dneh od objave odločitve o pritožbi o tem obvestiti okrožno sodišče.

„Kasacijsko pritožbo“ je treba vložiti v 30 dneh od dneva, ko ste imeli prvič priložnost pregledati odločitev okrožnega sodišča. „Kasacijska pritožba“ se vloži na vrhovno sodišče prek okrožnega sodišča, ki je sprejelo odločitev o pritožbi.

Vrhovno sodišče ima pravico odločiti, ali bo obravnavalo „kasacijsko pritožbo“ ali ne. Za zavrnitev „kasacijskega postopka“ ne navede razlogov.

Kdaj obsodba postane pravnomočna?

Obsodba postane pravnomočna, ko postane pravnomočna sodba. To se zgodi, ko se izteče rok za vložitev pritožbe ali kasacijske pritožbe. V primeru kasacijske pritožbe sodba postane pravnomočna, ko vrhovno sodišče bodisi zavrne kasacijski postopek bodisi sprejme odločitev v zadevi.

Če bo moji pritožbi ugodeno, ali bo obsodba evidentirana?

Vaša obsodba bo v kazenskem registru evidentirana samo, če se izvrši. Če vrhovno sodišče razveljavi odločitev sodišča, ki vas je obsodilo, se obsodba ne evidentira v kazenskem registru.

Ali bom dobil odškodnino, če je bila prva razsodba napačna?

Pravico imate do nadomestila za škodo, ki vam je bila povzročena, če vam je bila prostost odvzeta brez razloga. Za odškodnino lahko pisno zaprosite pri Povezava se odpre v novem oknuministrstvu za finance v šestih mesecih od pravnomočnosti vaše oprostitve ali sklepa, s katerim je kazenski postopek končan.

Znesek odškodnine je določen in je enak 7-kratniku minimalne dnevne plače v Estoniji za vsak dan, preživet v priporu. Poleg tega imate pravico zahtevati, naj država povrne stroške, ki ste jih imeli za odvetnika.

Sem iz druge države. Sem lahko po glavni obravnavi poslan v domovino?

Če ste tuji državljan, ki zakonito živi v Estoniji, in ste bili obsojeni zaradi namernega kaznivega dejanja ter vam je bila izrečena zaporna kazen, vam lahko sodišče naloži dodatno kazen izgona iz Estonije in 10-letne prepovedi vstopa v Estonijo. Ker je izgon iz Estonije prav tako kazen, se imate pravico pritožiti.

Če nimate pravice živeti v Estoniji, se izgon iz Estonije opravi samodejno brez odločitve sodišča. Izgon imate pravico izpodbijati z vložitvijo pritožbe pri Povezava se odpre v novem oknuupravnem sodišču. Z izpodbijanjem izgona se ta ne preloži za čas trajanja postopka na sodišču.

Bil sem obsojen. Ali se mi lahko znova sodi zaradi istih obtožb?

Če ste bili obsojeni, se vam ne more znova soditi zaradi istih obtožb.

Ali bodo podatki o moji obsodbi evidentirani in kako bodo shranjeni?

Podatki o vaši obsodbi se vpišejo v Povezava se odpre v novem oknukazenski register. Register vodi Povezava se odpre v novem oknuministrstvo za pravosodje, upravlja pa ga Povezava se odpre v novem oknucenter za registre in informacijske sisteme. Podatki v registru so javni, razen v zakonsko določenih primerih.

Podatki se lahko posredujejo državnim organom drugih držav, če to dovoljujejo mednarodni sporazumi. Podatki o vaši kazni se hranijo brez vašega soglasja. Izbrišejo se po poteku zakonsko določenega obdobja (eno do petnajst let po prestani kazni, odvisno od teže kaznivega dejanja).

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem registru

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem registru v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Povezava se odpre v novem oknuZakon o nadomestilu za škodo, ki jo je osebi povzročila država z neupravičenim odvzemom prostosti

Povezava se odpre v novem oknuZakon o nadomestilu za škodo, ki jo je osebi povzročila država z neupravičenim odvzemom prostosti, v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Povezava se odpre v novem oknuZakon o obveznosti zapustitve države in prepovedi vstopa vanjo

Povezava se odpre v novem oknuZakon o obveznosti zapustitve države in prepovedi vstopa vanjo v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Zadnja posodobitev: 08/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

5 – Prekrški v cestnem prometu

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

Kazni za prekoračitev omejitve hitrosti ter kršitve pravil o parkiranju in drugih prometnih predpisov se naložijo v prekrškovnih postopkih.

Prekrškovni postopek opravi Povezava se odpre v novem oknupolicija bodisi na kraju, na katerem je bil prekršek ugotovljen, bodisi na policijski postaji.

Obveznost kaznovanja na kraju samem ni določena. Namesto tega se vam lahko izda opozorilo ali naloži opozorilna globa (do 15 EUR). Možna je tudi hitra odločitev na kraju samem, pri kateri se naloži globa do 400 EUR. Postopek na kraju samem se lahko izvede le z vašim soglasjem. Izjave osebe o kaznivem dejanju se lahko zabeležijo na avdio ali video posnetkih.

Če prekoračite omejitev hitrosti vožnje in vas posname hitrostna kamera, se lahko lastniku ali registriranemu uporabniku vozila naloži opozorilna globa. Opozorilna globa lahko znaša največ 190 EUR. Obvestilo o globi prejmete po pošti. Če se z njim ne strinjate, imate pravico do ugovora v 30 dneh od prejema. Pritožbo je treba poslati na policijsko postajo, ki vam je poslala obvestilo o globi. Če fizična oseba, ki je odgovorna za motorno vozilo, nasprotuje naložitvi globe, ker je vozilo uporabljal nekdo drug, mora v pritožbi navesti ime in priimek osebe, ki je uporabljala vozilo ob času, navedenem v obvestilu, poleg tega pa tudi njen naslov, številko vozniškega dovoljenja, datum rojstva in številko osebne izkaznice.

Če se ne strinjate z mnenjem policije o domnevnem prekršku, imate pravico do ugovora zoper postopek na kraju samem. V takem primeru bo policija na kraju samem pripravila dokumente o prekršku, vendar kazen ne bo naložena takoj.

Dokumenti bodo posredovani policijski postaji, katere uradniki morajo zbrati dokaze o prekršku. Če ste zaslišani, imate pravico do molka. Pravico imate do odvetnika in tolmača. Pravico imate pregledati material, zbran med prekrškovnim postopkom, in ugovarjati obtožbam.

Ugovore lahko vložite v 15 dneh od prejema poročila o prekršku. Seznanijo vas s tem, kdaj lahko od policijske postaje dobite kopijo odločbe o prekršku. Za pridobitev kopije se morate vi ali vaš odvetnik zglasiti na policijski postaji. Kopije vam namreč ne pošljejo po pošti.

Prekrški v cestnem prometu se lahko kaznujejo z globo do največ 1 200 EUR. Za hujše prekrške v cestnem prometu se vam lahko izreče do 30-dnevna zaporna kazen. Odločitev o tej kazni lahko sprejme samo sodišče. Prav tako se vam lahko izreče prepoved vožnje za največ dve leti.

Če se ne strinjate z odločitvijo policije, imate pravico vložiti pritožbo pri Povezava se odpre v novem oknuokrajnem sodišču. Pritožbo morate vložiti v 15 dneh od datuma, ko je bila odločitev prvič na voljo.

Državljani drugih držav članic Evropske unije so prav tako lahko kaznovani za prekrške v cestnem prometu.

Ali se prekrški zapišejo v kazenski register?

V kazenski register se vpišejo kazni za prekrške v cestnem prometu, ne pa tudi podatki o opozorilnih globah. Podatek o prekršku se izbriše iz registra in hrani v arhivu eno leto po plačilu globe, naložene zaradi prekrška, odsluženi zaporni kazni, opravljenem družbenokoristnem delu ali naložitvi prepovedi vožnje kot glavne kazni.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o cestnem prometu

Povezava se odpre v novem oknuZakon o cestnem prometu v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o prekrškovnem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o prekrškovnem postopku v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Zadnja posodobitev: 08/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Irska

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obtožen kaznivega dejanja, ki se obravnava v sodnem postopku. Informacije o prekrških v cestnem prometu, za katere se po navadi izrekajo globe, najdete v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko izčrpne informacije o svojih pravicah najdete tukaj.

Kratek opis kazenskega postopka

  • Povezava se odpre v novem oknuIrska nacionalna policija (An Garda Siochána) ima številne pristojnosti, da lahko ustavi in preišče posameznika ter ga tudi prime, če meni, da je storil kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen, ali da tako kaznivo dejanje ravno izvaja.
  • Ko ste v policijskem priporu, vam bo pripadnik policije razložil vaše pravice, ki vključujejo pravico do pogovora z odvetnikom in zdravnikom ter pravico do tolmača, če ga potrebujete. Obstajajo posebne določbe za otroke v priporu, v skladu s katerimi mora biti na razgovorih navzoča ustrezna odrasla oseba.
  • V tej fazi ste lahko zaprošeni za soglasje za odvzem vzorcev za analizo DNK, odvzem prstnih odtisov, fotografiranje in/ali sodelovanje v prepoznavni vrsti.
  • Med preiskavo lahko pripadnik policije zoper vas vloži obtožbo zaradi kaznivega dejanja. To lahko stori z obtožnico ali pa vam izroči pisni poziv, da se na določen datum zglasite na sodišču. Policija (Gardaí) bo poslala kazenski spis s podrobnostmi o preiskavi Povezava se odpre v novem oknudirektorju državnega tožilstva, in ta bo odločil, ali bo zadevo kazensko preganjal v imenu države.
  • Lahko ste nemudoma izpuščeni proti plačilu varščine na policiji, pri čemer se od vas zahteva, da se zglasite na sodišču, ali pa morate za varščino zaprositi pozneje na Povezava se odpre v novem oknuokrajnem sodišču.
  • Manjša kazniva dejanja oziroma prekrški se obravnavajo na okrajnem sodišču. Hujša kazniva dejanja se obravnavajo pred sodnikom in poroto.
  • V kazenskem postopku se vedno domneva, da ste nedolžni, dokler se vam ne dokaže krivda.
  • Pravico imate do pravnega svetovanja. Če nimate zadostnih sredstev, da bi plačali zastopnika, lahko zaprosite za Povezava se odpre v novem oknupravno pomoč.
  • Če ste obsojeni, ste bili spoznani za krivega kaznivega dejanja onkraj razumnega dvoma. Če ste bili obsojeni na okrajnem sodišču, se imate pravico pritožiti zoper obsodbo ali kazen. Če ste oproščeni, je s tem zadeva zaključena, nadaljnji ukrepi zoper vas pa se ne morejo uvesti.
  • Če vas je porota obsodila za kaznivo dejanje, nimate samodejne pravice do pritožbe, zato se v tem primeru o nadaljnjih korakih posvetujte s svojimi pravniki.

V informativnih listih so na voljo podrobnosti o vseh teh fazah postopka in vaših pravicah. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, temveč so zgolj napotki.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih držav članic, zato vam v primeru pritožbe ne more pomagati. V teh informativnih listih je navedeno, kako in pri kom se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 - Kako do pravnega svetovanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Moje pravice med preiskavo kaznivega dejanja

  • Prijetje
  • Zaslišanje in policijska preiskava
  • Preiskave
  • Prva obravnava pred sodiščem
  • Priprava zadeve za glavno obravnavo ali priznanje krivde pred glavno obravnavo

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice med glavno obravnavo

Povezava se odpre v novem oknu4 - Moje pravice po glavni obravnavi

Povezava se odpre v novem oknu5 - Prekrški v cestnem prometu

Zadnja posodobitev: 29/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

1 – Kako do pravnega svetovanja

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je neodvisno pravno svetovanje zelo pomembno. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik. Izvedeli boste tudi, kaj bo storil za vas. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako poiskati odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev.

Kako lahko poiščem odvetnika

Če ste v priporu in potrebujete odvetnika, ima policija (Gardaí) seznam pravnih svetovalcev (solicitors), ki bodo pripravljeni takoj priti k vam in vam svetovati. Na seznamu so odvetniki, za katere se ve, da lahko na policijsko postajo pridejo 24 ur na dan.

Če niste v priporu, vendar potrebujete svetovanje odvetnika s področja kazenskega prava, se lahko obrnete na Povezava se odpre v novem oknuzdruženje društev odvetnikov Irske, in to vam bo posredovalo imena pravnih svetovalcev, ki se ukvarjajo s tem področjem. Ne sme pa vam priporočiti nobene odvetniške pisarne.

Še bolje je, da odvetnika, ki se je specializiral na tem področju, poiščete na podlagi priporočil, če poznate ljudi, ki so že bili v podobnem položaju. Lahko pa poskusite tudi prek spleta, saj ima veliko odvetniških pisarn spletne strani, na katerih predstavljajo področja, na katerih so najuspešnejše.

Kdo bo poravnal stroške odvetnika

Na Irskem obstaja sistem pravne pomoči, ki lahko v določenih okoliščinah zagotovi brezplačne odvetniške storitve osebi, osumljeni ali obtoženi kaznivega dejanja.

Če ste v priporu na policijski postaji zaradi zaslišanja v zvezi s kaznivim dejanjem in niste zaposleni ali imate nizke dohodke, ste verjetno upravičeni do brezplačnih storitev pravnega svetovalca v skladu s Povezava se odpre v novem oknusistemom pravnega svetovanja na policijskih postajah. Za vašega pravnega svetovalca morate podpisati obrazec, ki vključuje izjavo, da vaši prihodki ne dosegajo dovoljene meje 20 316,00 EUR ali da prejemate socialno pomoč. Izpolnjevanje drugih obrazcev ni potrebno.

Če ste obtoženi kaznivega dejanja, imate pravico zaprositi sodnika na sodišču, na katerem se zglasite, za pravno pomoč. To se imenuje Povezava se odpre v novem oknupotrdilo za brezplačno pravno pomoč. Vaš pravni svetovalec vam bo pomagal vložiti prošnjo na sodišče. Če ga nimate, vam bo sodnik ponudil pravno pomoč in izbral pravnega svetovalca. Če ste obtoženi hujšega kaznivega dejanja in niste zaposleni, boste verjetno dobili brezplačno pravno pomoč. Če ste zaposleni, boste morda morali izpolniti obrazec, v katerem boste navedli svoje dohodke in odhodke.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPravna pomoč v kazenskih zadevahPovezava se odpre v novem oknuhttp://www.legalaid.ie/

Povezava se odpre v novem oknuZdruženje društev odvetnikov Irske

Zadnja posodobitev: 29/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 – Moje pravice med preiskavo kaznivega dejanja

Kakšen je namen preiskave kaznivega dejanja?

Namen preiskave kaznivega dejanja je odzvati se na kazensko ovadbo, ki jo poda posameznik, ali sum policije (Gardaí), da je bila kršena kazenska zakonodaja, ter odkriti storilca(-e). Običajen postopek je, da posameznik prijavi dogodek, na kar se policija odzove tako, da začne preiskavo, da bi ugotovila, ali je bila kazenska zakonodaja dejansko kršena, in če je bila, začne zadevo dodatno preiskovati.

Kdo izvaja preiskavo?

V skoraj vseh primerih je za preiskovanje kaznivih dejanj pristojna irska policija, ki se imenuje Povezava se odpre v novem oknuAn Garda Síochána. Pri vodenju preiskave ji lahko daje pravne smernice vrhovno državno tožilstvo (Chief Prosecution Solicitors Office) (direktor državnega tožilstva) – pravniki, ki opravijo večino kazenskih pregonov v imenu irske države.

Katere so faze preiskave kaznivega dejanja?

Prva faza preiskave kaznivega dejanja je, ko posameznik vloži ovadbo ali policist (pripadnik irske policije) odkrije domnevno kaznivo dejanje. Policija nato preveri, ali je prijavljeni dogodek kaznivo dejanje, in če je, ga začne preiskovati.

V tej fazi policija odloči, ali se domnevno kaznivo dejanje šteje za „hujše“ ali ne. Izraz „hujše“ pomeni katero koli kaznivo dejanje, ki bi se teoretično lahko kaznovalo z zaporno kaznijo vsaj petih let. Če kaznivo dejanje spada v to kategorijo, lahko policija pri njegovi preiskavi uporabi svoja pooblastila, da vas prime in pridrži na policijski postaji ter med pridržanjem zasliši. Pravice med prijetjem, pridržanjem in zaslišanjem so predstavljene v nadaljevanju tega informativnega lista.

Če kaznivo dejanje ni hujše, so pooblastila policije bolj omejena. Običajno je policija pooblaščena za preiskovanje domnevnega kaznivega dejanja, za vaše prijetje in pridržanje za namene zaslišanja pa ne. Pridrži vas lahko le zato, da zoper vas vloži obtožbo zaradi domnevnega kaznivega dejanja. Če zaradi kaznivega dejanja, ki ni hujše, niste bili prijeti, boste običajno pozvani na sodišče, kjer se bo začel sodni postopek.

Tretja faza preiskave je zbiranje informacij, ki se lahko pozneje uporabijo kot dokazi na glavni obravnavi. Informacije se lahko zbirajo na različne načine, pravice policije glede zbiranja teh informacij pa so odvisne od narave domnevnega kaznivega dejanja. Pooblastilo policije, da vas prime in zasliši, vključuje tudi omejena pooblastila, da od vas zbere forenzične in druge oblike morebitnih dokazov, kar je podrobneje predstavljeno v tem informativnem listu.

Policija se bodisi sama bodisi na podlagi smernicPovezava se odpre v novem oknu DPP odloči, ali bo zoper vas vložila obtožbo in česa vas bo obtožila. Pogosto sprejme odločitev o kazenskem pregonu hujših kaznivih dejanj in kaznivih dejanj, ki ne spadajo med hujša. Če je kaznivo dejanje neobičajno ali očitno hujše ali zahteva pomoč DPP pri kazenskem pregonu, policija običajno zaprosi DPP za svetovanje.

Moje pravice med preiskavo

Za več informacij o vaših pravicah med fazami preiskave kliknite na spodnje povezave.

Moje pravice ob prijetju (1)

Če gre za hujše kaznivo dejanje, ima policija pooblastila, da vasPovezava se odpre v novem oknu prime in pridrži za namene zaslišanja. To pomeni, da ste odvedeni v policijski pripor in da ga nimate pravice zapustiti, dokler se zakoniti pripor ne izteče.

Ali policija potrebuje nalog za moje prijetje?

Ne. Policija ne potrebuje nujno naloga za prijetje, če sumi, da ste storili kaznivo dejanje, ki ga preiskuje.

Kje me lahko policija prime?

Policija vas lahko prime na vašem domu ali na javnem mestu. Da vas lahko prime, mora le imeti utemeljen sum, da ste storili kaznivo dejanje.

Ali moram izvedeti za razlog za prijetje?

Da. Policija vam mora povedati razlog za prijetje.

Ali lahko policija uporabi silo ob prijetju?

Da. Za prijetje lahko uporabi razumno silo.

Po prijetju –

boste privedeni na policijsko postajo za zaslišanje ali vložitev obtožbe. Ko ste na policijski postaji, so vaše pravice zakonsko zagotovljene, za njihovo uresničevanje pa je odgovoren odgovorni policist na policijski postaji. Trajanje pridržanja na policijski postaji je odvisno od zakonskega pooblastila, na podlagi katerega vas je policija pridržala. Več informacij o svojih pravicah lahko najdete na spletni straniPovezava se odpre v novem oknu irskega sveta za državljanske svoboščine (Irish Council for Civil Liberties, ICCL).

Zaslišanje in policijska preiskava (2)

Ali bom obveščen o mojih pravicah?

Da. Ko boste pridržani na podlagi enega od zgoraj navedenih zakonskih pooblastil, boste obveščeni o vaših pravicah med priporom. Obvestilo je pisno in mora biti prevedeno v vaš jezik, če ne razumete angleškega jezika.

Ali lahko obvestim svoje veleposlaništvo?

Da. Če niste irski državljan, lahko o prijetju obvestite svoje veleposlaništvo ali konzulat.

Živim v drugi državi. Ali moram biti med preiskavo na Irskem?

Ni nujno. Če po končanem priporu niste obtoženi, lahko svobodno odidete in potujete. Če vas želi irska država obtožiti pozneje, se lahko prostovoljno vrnete ali pa svojo izročitev izpodbijate v domovini. Če ste obtoženi po končanem priporu, morate biti privedeni pred pristojno sodišče. Sodnik nato odloči, ali se vam lahko odobri varščina.

Ali se lahko pogovorim s pravnim svetovalcem?

Da. Pravico imate, da se na samem pogovorite s pravnim svetovalcem. Če ne poznate nobenega, vam ga bo odgovorni policist pomagal poiskati na seznamu, ki ga imajo na policijski postaji (glej tudi Povezava se odpre v novem oknuinformativni list 2).

Kdaj se lahko pogovorim s pravnim svetovalcem?

Če želite govoriti s pravnim svetovalcem (solicitor), ne smete biti zaslišani do njegovega prihoda, dostop do njega pa vam mora biti nemudoma omogočen.

Ali je lahko moj pravni svetovalec navzoč na zaslišanju?

Ne. Vendar pa imate pravico zaprositi za dodatno pravno svetovanje med zaslišanjem, če ste v zvezi s čim negotovi.

Kaj se zgodi, če si ne morem privoščiti pravnega svetovalca?

Če nimate zadostnih sredstev, ste lahko upravičeni do plačila pravnega svetovanja v skladu z irskim sistemom brezplačne pravne pomoči (glej Povezava se odpre v novem oknuinformativni list 1). Vendar je vedno priporočljivo, da zaprosite za pravno svetovanje, o finančnih sredstvih pa se lahko pogovorite s pravnim svetovalcem pozneje med postopkom.

Kako dolgo lahko traja zaslišanje med pridržanjem in kako bom zaslišan?

Zaslišanje lahko traja do štiri ure naenkrat. Pogovor z vami mora biti opravljen pravično. Zaslišanje mora biti posneto z videokamero, razen če to ni izvedljivo. Kopijo posnetka imate pravico dobiti le, če ste v postopku kazenskega pregona in sodišče odredi, naj se posnetek izroči vašemu svetovalcu za pravno področje. Na zaslišanju sta lahko naenkrat navzoča le dva policista.

Ali moram odgovarjati na vprašanja?

Ne. Pravico imatePovezava se odpre v novem oknu molčati med celotnim zaslišanjem, vendar se morate zavedati, da se lahko vaš molk v nekaterih okoliščinah pozneje uporabi kot dokaz zoper vas na glavni obravnavi. Če zavrnete odgovarjanje na nekatera vprašanja, se lahko ta zavrnitev uporabi skupaj z drugimi dokazi zoper vas kot dokaz vaše krivde.

Ali moram predložiti informacije, če sem zaprošen zanje?

Obvezno morate dati svoje osebne podatke, da vas policija lahko identificira. Preden se odločite dati kakršne koli druge informacije, bi morali zaprositi za pravno svetovanje. Če ste v priporu za namene zaslišanja, ste osumljeni hudega kaznivega dejanja, zato se lahko vse informacije, ki jih predložite, uporabijo kot dokazi zoper vas na morebitni glavni obravnavi.

Kaj se zgodi, če izjavim kaj, kar škodi moji zadevi?

Imate pravico, da ne pričate zoper sebe. Če vaši odgovori škodijo vaši zadevi, vam bodo vaši svetovalci za pravno področje svetovali glede posledic, te pa so običajno, da se to, kar izjavite, uporabi kot dokaz zoper vas.

Ali moram dati prstne odtise in dovoliti, da me fotografirajo?

Da. Lahko ste prisiljeni dati prstne odtise in pustiti, da vas fotografirajo, če ste pridržani na podlagi zakonskih pooblastil. Oviranje jemanja prstnih odtisov ali fotografiranja je kaznivo dejanje.

Ali lahko policija za vedno shrani moje prstne odtise?

Da. Vendar pa lahko vi ali vaš svetovalec za pravno področje pošljete dopis policiji s prošnjo, naj uniči odvzeti material, če ne bo kazenskega pregona ali ste bili na glavni obravnavi oproščeni.

Ali moram dati vzorce DNK ali druge intimnejše telesne vzorce?

Če ste pridržani na podlagi zakonskih pooblastil, policija potrebuje odobritev višjega uradnika, da lahko odvzame intimne vzorce, kot so DNK, slina, koščki nohta, delci pod nohtom ali bris iz ust. Policija brez dovoljenja ne sme odvzeti odtisa stopala, vzorca iz genitalnega predela ali telesnih odprtin, razen če se strinjate.

Ali se lahko preiščejo moje stanovanje, poslovni prostori, avtomobil ali drugo premoženje?

Da. Povezava se odpre v novem oknuIrska ustava in Povezava se odpre v novem oknuEvropska konvencija o človekovih pravicah določata, da je treba spoštovati telesno celovitost in zasebnost, vendar so te pravice omejene. Policija lahko preišče vaš dom z vašo privolitvijo ali brez nje, če ima nalog za preiskavo ali če vstopi na vašo posest, da bi vas našla in prijela. Za več informacij o preiskavah glej Preiskave (3).

Ali se lahko pritožim zoper kršitev mojih pravic?

O kakršnih koli kršitvah pravic obvestite svoje svetovalce za pravno področje, in ti vam bodo svetovali, kako in kdaj se pritožiti zoper take kršitve.

Kdo je odgovorni policist?

Odgovorni policist je pripadnik policije (Gardaí), ki je odgovoren za vaše dobro počutje in varstvo vaših pravic. Na vsaki policijski postaji mora biti en odgovorni policist. Če imate kakršne koli težave v času, ko ste v priporu, morate zaprositi za pogovor z odgovornim policistom.

Ali lahko govorim s svojo družino?

Pravico imate, da je vaš sorodnik obveščen o vašem pridržanju, nimate pa vedno pravice govoriti z njim.

Kaj pa, če se ne počutim dobro, in kako je z mojo pravico do počitka in okrepčila?

Med pridržanjem imate pravico do zdravniške oskrbe, če jo potrebujete, ter do primernih obdobij počitka in okrepčila.

Ali bo shranjen zapisnik o mojem priporu?

Policija bo hranila zapisnik o vašem priporu, vi ali vaš svetovalec za pravno področje pa boste imeli pravico do kopije zapisnika.

Kaj pa, če ne govorim ali razumem angleško?

Pravico imate do tolmača, ki bo prevajal v vašem imenu. Vi ali vaš svetovalec za pravno področje morate vztrajati, naj kakršnega koli zasebnega posvetovanja med vami in vašim pravnim svetovalcem ne tolmači isti tolmač, kot tolmači vaše zaslišanje na policiji. Tolmač mora biti na voljo vedno, kadar se želi pravni svetovalec ali policija pogovoriti z vami.

Kako dolgo sem lahko pridržan?

To je odvisno od pooblastila, na podlagi katerega ste pridržani. Pridržanje v skladu z irsko zakonodajo traja največ sedem dni.

Preiskave (3)

Ali mi mora policija povedati, zakaj se moje premoženje preiskuje?

Pravico imate vprašati in izvedeti, zakaj se opravlja preiskava in na podlagi katerih pooblastil. Če se preiskuje vaše premoženje, imate pravico pozneje dobiti kopijo naloga za preiskavo.

Kako lahko policija opravi preiskavo?

Policija mora preiskavo opraviti v skladu z vašo pravico, da se z vami ne ravna poniževalno.

Ali lahko policija kar koli odnese s seboj?

Da. Policija lahko zaseže vse predmete, za katere utemeljeno meni, da se lahko uporabijo kot dokazi. Odnese lahko tudi predmete, ki niso navedeni na nobenem nalogu, vendar so lahko dokazi drugega kaznivega dejanja.

Ali sem lahko navzoč, ko policija opravlja preiskavo?

Da. Storiti ne smete nič, kar bi lahko oviralo zakonito preiskavo, lahko pa jo opazujete.

Ali se lahko opravi osebna preiskava?

Da. Če policija utemeljeno sumi, da ste storili kaznivo dejanje, je pooblaščena, da vas preišče brez vaše privolitve.

Ali moram biti najprej prijet?

Ne. Preiskani ste lahko pred prijetjem.

Ali mi mora biti naveden razlog za preiskavo?

Da. Policija vam mora navesti razlog za preiskavo in pooblastilo, na podlagi katerega bo opravila preiskavo.

Ali sem lahko preiskan brez obleke?

Da. Preiskava brez obleke se lahko opravi le, če je to potrebno. Tako preiskavo je treba opraviti v zasebnem delu policijske postaje in na način, ki za vas ne pomeni nadlegovanja. Preiskavo mora po možnosti opraviti zdravnik.

Ali me bo preiskala oseba istega spola?

Če preiskava zajema več kot le preiskavo obleke, vas mora preiskati oseba istega spola.

Prva obravnava pred sodiščem (4)

Ali sem lahko zadržan v priporu ali izpuščen?

V priporu ste lahko zadržani, če ste iz policijskega pripora privedeni na sodišče in vam sodišče ne odobri varščine.

Ali lahko zaprosim za varščino?

V večini primerov lahko Povezava se odpre v novem oknuzaprosite za varščino, ko se prvič pojavite pred Povezava se odpre v novem oknuokrajnim sodiščem (nižje sodišče). V nekaterih okoliščinah (na primer, če ste obtoženi umora) morate za varščino zaprositi pri višjem sodišču, zato boste morali biti do obravnave vaše prošnje nekaj časa v priporu.

Pravico imate do pravnega zastopanja, glede na vaše dohodke pa so lahko stroški zastopanja plačani v okviru sistema brezplačne pravne pomoči.

Ali sem lahko obveščen, zakaj je policija nasprotovala varščini?

Da. Vnaprej morate biti obveščeni o razlogih, zakaj policija nasprotuje odobritvi varščine. Imate pravico do varščine, vendar ta pravica ni absolutna. Varščina se vam lahko zavrne, če se po mnenju sodnika ob odobritvi varščine ne boste zglasili na glavni obravnavi oziroma boste vplivali na priče ali storili druga huda kazniva dejanja.

Ali se mi lahko odobri pogojna varščina?

Da. Varščina se vam lahko odobri pod pogoji, kot so predaja potnega lista, prebivanje na irskem ozemlju do glavne obravnave in redno javljanje na policijski postaji, s čimer se zagotovi, da izpolnjujete te pogoje. Sodišče lahko tudi zahteva, da položite denar, ali odredi zamrznitev irskega bančnega računa vašega družinskega člana ali prijatelja kot zagotovilo, da boste izpolnili pogoje varščine.

 

Priprava zadeve za glavno obravnavo ali priznanje krivde pred glavno obravnavo (5)

Ali lahko pred glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Da. Glavno obravnavo boste imeli le, če se izrečete za nedolžnega. Če priznate krivdo, ne boste imeli glavne obravnave, temveč boste imeli le sodno obravnavo za določitev kazni.

Kakšne so posledice?

Če ne želite glavne obravnave, pomeni, da se strinjate z enim ali več kaznivimi dejanji, za katere ste obtoženi. Pogajanje o priznanju krivde na Irskem nima zakonske podlage, vendar lahko DPP v praksi sprejme priznanje krivde za nekatere obtožbe in se strinja, da druge obtožbe umakne. Če priznate krivdo, vam bo kazen izrečena pozneje, do sodne obravnave za določitev kazni pa ste lahko v priporu ali ne.

Kaj se zgodi na sodni obravnavi za določitev kazni?

Razen v primeru obvezne kazni, kot je dosmrtni zapor v primeru umora, imate pravico do sodne obravnave za določitev kazni ter tega, da vaš pravni svetovalec sodišču pojasni vašo vlogo v kaznivem dejanju in vaše osebne okoliščine.

Ali se lahko obtožba pred glavno obravnavo spremeni?

Da. DPP lahko vloži dodatne obtožbe do datuma glavne obravnave in med njo. Obtožbo lahko do datuma glavne obravnave tudi umakne. DPP ima pravico predložiti dodatne dokaze do datuma glavne obravnave in med njo. Ravnati mora v skladu s poštenostjo postopkov in ne sme zadržati dokazov ali razkriti gradiva, ki ga poseduje ter je pomembno za vas in vaše svetovalce za pravno področje.

Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem že obtožen v drugi državi članici?

Če ste bili v neki državi članici obtoženi za neko kaznivo dejanje in se vam je za to kaznivo dejanje že sodilo, za isto kaznivo dejanje v drugi državi članici ne morete biti obtoženi. Če pa ste bili v neki državi članici obtoženi, vendar je bila obtožba umaknjena, ste lahko za isto kaznivo dejanje obtoženi na Irskem.

Ali bom obveščen o dokazih zoper mene?

Da. Izročena vam mora biti dokumentacija (splošno znana kot „seznam dokazov“), ki vsebuje dokaze zoper vas. Razkriti vam je treba tudi gradivo, ki je pridobljeno na podlagi preiskave kaznivega dejanja, ki ste ga domnevno storili, vendar ga tožilstvo ne namerava uporabiti.

Ali bom obveščen o pričah, ki bodo pričale zoper mene?

Da. Dobite lahko nekaj omejenih informacij o pričah, ki bodo pričale zoper vas. Pravico imate vedeti, ali imajo kazensko evidenco. Pravico imate od njih zahtevati informacije, tako da vaš odvetnik med glavno obravnavo opravi navzkrižno zaslišanje ali da vaši pravni svetovalci opravijo zasebno preiskavo.

Nimate pa pravice do izčrpnega seznama osebnih podatkov o pričah. Nimate pravice vplivati na priče na način, ki se lahko šteje za poskus ustrahovanja ali ki lahko ovira uresničevanje načela pravičnosti. Zaradi takega ravnanja se lahko prekliče vaša izpustitev proti plačilu varščine ali se proti vam vložijo dodatne in naknadne ločene obtožbe.

Kdaj bom prejel Povezava se odpre v novem oknu„seznam dokazov“?

Če se vam bo sodilo na podlagi obtožnice za hujše kaznivo dejanje, vam je treba to dokumentacijo izročiti v 42 dneh od datuma obtožbe. Sodišče lahko po lastni presoji podaljša rok, v katerem vam mora država izročiti to dokumentacijo.

Kaj bom prejel?

Izročen vam bo seznam z dokumentacijo, ki vsebuje podlago za sodni primer proti vam. Seznam ni celotni zapis sodnega primera, tožilstvo pa ima pravico predložiti dodatne dokaze do datuma glavne obravnave in med njo. Dokaze, ki jih mora tožilstvo uporabiti, da bi doseglo obsodilno sodbo, morajo v večini primerov predložiti priče na sodišču ustno pod prisego.

Kako bom prejel „seznam dokazov“?

„Seznam dokazov“ vam bo na sodišču izročil pripadnik policije. Dodatne dokaze vam bo običajno izročil vaš pravni svetovalec v svoji pisarni ali na sodišču.

Bodo zahtevani podatki iz moje kazenske evidence?

Da. Policija ima pravico zahtevati podatke o vašem prejšnjem značaju za namene policijske preiskave in za sprejetje odločitve o tem, ali se vam lahko odobri varščina, če bo proti vam vložena obtožba. Vašo kazensko evidenco lahko preveri tudi, če ste obsojeni, da se sodniku(-om) omogoči določitev ustrezne kazni. Sprejme se lahko tudi evidenca o obsodbah, izrečenih v tujini.

Ali obstajajo kakšne omejitve glede tega, kdaj se lahko preveri moj prejšnji značaj?

Da. Med glavno obravnavo se vaš prejšnji značaj ne more preveriti, razen če ga vaši svetovalci za pravno področje predstavijo pri navzkrižnem zaslišanju ali v predložitvah sodišču.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuVeč podatkov o pooblastilih za preiskavo, prijetje in obtožbo

Povezava se odpre v novem oknuVeč podatkov o vlogi policijePovezava se odpre v novem oknuhttp://www.garda.ie/

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno državno tožilstvo in urad direktorja državnega tožilstvaPovezava se odpre v novem oknuhttp://www.dppireland.ie/

Povezava se odpre v novem oknuVeč podatkov o zakonodaji

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.irishstatutebook.ie/Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku iz leta 1984 (obravnava oseb v priporu na policijskih postajah), predpisi iz leta 1987

Povezava se odpre v novem oknuIrski svet za državljanske svoboščine

Zadnja posodobitev: 29/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 – Moje pravice med glavno obravnavo

Kaj se zgodi, preden moja zadeva pride na glavno obravnavo?

Preden vaša zadeva pride na glavno obravnavo, sodnik odloči, ali se vam lahko odobri varščina. Običajno imate pravico do varščine. Varščina se vam lahko zavrne, če obstaja verjetnost, da se ne boste pojavili na glavni obravnavi, če ste poskusili ali boste poskusili groziti priči ali če obstaja verjetnost, da boste storili drugo hujše kaznivo dejanje.

Če želite na glavni obravnavi uporabiti alibi (tj. koga, ki bo rekel, da ste bili z njim takrat, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje), vam bo sodnik naročil, da obvestitePovezava se odpre v novem oknu tožilstvo, kdo je ta oseba.

Pred glavno obravnavo imate pravico vedeti, česa ste obtoženi. Če zaprosite za seznam dokazov zoper vas, ga morate dobiti.

Kje bo potekala glavna obravnava?

Izvedeli boste naziv in lokacijo sodišča, na katerem bo potekala glavna obravnava. Povezava se odpre v novem oknuIrska sodna služba je odgovorna za vsa sodišča in vam lahko pomaga poiskati sodišče, na katerem bo potekala vaša obravnava.

Manjša kazniva dejanja obravnavajo okrajna sodišča, na katerih sodniki sami odločajo o zadevah. Hujša kazniva dejanja se obravnavajo na okrožnih sodiščih ali osrednjih kazenskih sodiščih, na katerih razsodbo izreče porota.

Sodišča so odprta za javnost. Kadar pa je obtoženec otrok ali ko gre za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, je zadeva zaprta za javnost.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

V večini primerov se obtožba med glavno obravnavo ne more spremeniti. Nekatere obtožbe se lahko spremenijo, če to dopušča zakon. Na primer, obtožba za nevarno vožnjo se lahko spremeni v manj hudo obtožbo za malomarno vožnjo, če sodnik sklene, da ste vozili malomarno, ne pa nevarno.

Če med glavno obravnavo priznate krivdo za vse obtožbe, sodnik odloči, kakšna kazen se naloži. Pri tem upošteva težo kaznivega dejanja in vaše osebne okoliščine. Če priznate krivdo, bi se vam to moralo šteti v dobro.

Krivdo lahko priznate tudi samo za nekatere obtožbe, za druge pa ne. Sodnik ali porota bodo odločali o obtožbah, ki jih izpodbijate. Nato bodo izrekli sodbo za obtožbe, za katere ste priznali krivdo, in obtožbe, za katere ste spoznani za krivega.

Kakšne so moje pravice med glavno obravnavo?

V večini primerov morate biti navzoči na glavni obravnavi. Če ne pridete na sodišče, lahko sodnik odredi vaše prijetje in privedbo pred sodišče iz pripora. Včasih se lahko glavna obravnava nadaljuje brez vas in ste lahko obsojeni v odsotnosti.

Če ne morete priti na sodišče zaradi nesreče ali bolezni, morate obvestiti svojega pravnega svetovalca in mu predložiti zdravniško potrdilo, v katerem je pojasnjen razlog za vašo odsotnost.

Pravico imate do tolmačenja, če ne razumete poteka obravnave. Gluhi imajo pravico do tolmačenja v znakovnem jeziku.

Če želite, se imate pravico sami braniti na glavni obravnavi. Če nimate zadostnih sredstev za pravnega svetovalca, vam je lahko glede na težo obtožbe dodeljen v okviru Povezava se odpre v novem oknusistema pravne pomoči na kazenskem področju. Pravico si imate sami izbrati pravnega svetovalca. Če ne poznate nobenega, vam ga lahko izbere sodnik. Če s pravnim svetovalcem niste zadovoljni, ga lahko zamenjate.

Na glavni obravnavi lahko govorite, če želite, ni pa vam treba. Laganje pod prisego je kaznivo dejanje.

Kakšne so moje pravice v zvezi z dokazi zoper mene?

Dokaze, ki so predloženi zoper vas, lahko izpodbijate, če so bili pridobljeni nezakonito. Na primer, če je policija vstopila v vaše stanovanje brez naloga za preiskavo, so običajno vsi tam pridobljeni dokazi nedopustni.

Dokaze lahko izpodbijate tudi tako, da z zastavljanjem vprašanj pričam dokažete, da lažejo ali se motijo. Priče lahko tudi prosite, naj predložijo dokaze, ki so pomembni za vašo obrambo ali s katerimi tožilstvu dokažete, da priče lažejo ali se motijo.

Najamete lahko zasebnega detektiva, da za vas pridobi dokaze. Ti so dopustni, če so pridobljeni zakonito.

Ali se bodo upoštevali podatki iz moje kazenske evidence?

Dokazi o vaših prejšnjih obsodbah sePovezava se odpre v novem oknu običajno ne morejo upoštevati med glavno obravnavo.

Vendar lahko sodniki pri odločanju o tem, kakšno kazen izreči, upoštevajo vaše prejšnje obsodbe. To lahko vključuje vse prejšnje obsodbe v drugih državah.

Kaj se zgodi po koncu glavne obravnave?

Če niste spoznani za krivega, je glavna obravnava končana in ste svobodni.

Če ste spoznani za krivega ali če priznate krivdo, bo sodnik odločil, kakšna kazen se vam izreče. Morda boste morali plačati denarno kazen ali odslužitiPovezava se odpre v novem oknu zaporno kazen. Sodnik lahko odloži izvršitev kazni, če ne storite drugih kaznivih dejanj.

Sodnik lahko zaprosi Povezava se odpre v novem oknuslužbo za pogojne obsodbe, da o vas sestavi poročilo, preden vam izreče kazen. Uradniki službe za pogojne obsodbe bodo sodniku sporočili, ali ste primerni za nadzor glede na kakršne koli težave, ki povzročajo vaše kaznivo vedenje.

Na zahtevo sodnika mu bodo sporočili tudi, ali ste sposobni opravljati delo v korist skupnosti. Sodnik vam lahko nato namesto zaporne kazni odredi do 240 ur neplačanega dela.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Žrtev kaznivega dejanja ima med glavno obravnavo vlogo priče tožilstva. Predstavila bo dokaze o tem, kaj je videla v zvezi z obtožbo.

Če ste obsojeni ali ste priznali krivdo, bo sodnik upošteval vpliv kaznivega dejanja na žrtev.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPodatkovna zbirka irske zakonodaje

Povezava se odpre v novem oknuPodatkovna zbirka irske in britanske sodne prakse

Zadnja posodobitev: 29/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Ali se lahko pritožim?

Pritožite se lahko zoper vsako obsodbo ali kazen. Povezava se odpre v novem oknuPostopek pritožbe je odvisen od tega, katero sodišče je obravnavalo vašo zadevo. Pritožbe zoper odločitve okrajnega sodišča obravnava okrožno sodišče. Pritožbe zoper odločitve okrožnega sodišča ali Povezava se odpre v novem oknuosrednjega kazenskega sodišča obravnava Povezava se odpre v novem oknukazensko pritožbeno sodišče.

Če se želite pritožiti zoper odločitev okrajnega sodišča, morate tožilcu v 14 dneh izročiti dokument, ki se imenuje „obvestilo o pritožbi“. Prav tako morate to obvestilo in potrdilo o izročitvi v 14 dneh izročiti lokalnemu sodnemu uradniku. Če se želite pritožiti zoper odločitev okrožnega sodišča ali osrednjega kazenskega sodišča, morate v treh dneh od izreka obsodbe zaprositi sodnika prvostopenjskega sodišča za dovoljenje za pritožbo. Nato morate obvestilo o pritožbi izročiti sodnemu tajniku na kazenskem pritožbenem sodišču v sedmih dneh, če je sodnik dovoljenje zavrnil, ali v 14 dneh, če ga je odobril. Običajno bo vse to za vas opravil vaš odvetnik.

Če vlagate pritožbo zoper odločitev okrajnega sodišča, imate pravico do novega sojenja v vaši zadevi. Pravico se imate pritožiti tudi zoper kazen, ki vam je izrečena. Če vlagate pritožbo zoper odločitev okrožnega sodišča ali osrednjega kazenskega sodišča, se lahko pritožite zaradi nepravilne uporabe prava ali če menite, da je bila glavna obravnava nezadovoljiva. Lahko se pritožite tudi zoper kazen, ki vam je bila izrečena.

Kaj se bo zgodilo, če se bom pritožil?

Če se pritožite zoper odločitev okrajnega sodišča, bo izvršitev obsodbe preložena, dokler vaša pritožba ne bo obravnavana. V ta namen boste morali skleniti pisno zavezo, imenovano kavcija, ki lahko zahteva plačilo določenega zneska. Če se zoper odločitev okrajnega sodišča pritožite iz zapora, imate pravico do izpusta, potem ko ste izročili obvestilo o pritožbi in položili kavcijo. Če ste v zaporu in se želite pritožiti, vam bodo pristojni v zaporu zagotovili ustrezne obrazce.

Če se pritožite zoper odločitev okrajnega sodišča, lahko do obravnave pritožbe mine več mesecev. Če se pritožite zoper odločitev okrožnega sodišča ali osrednjega kazenskega sodišča, lahko do obravnave pritožbe mine še veliko več časa.

Če se pritožite zoper odločitev okrajnega sodišča, imate pravico predložiti nove dokaze in drugačne pravne utemeljitve za pritožbo. Če se pritožite zoper odločitev okrožnega sodišča ali osrednjega kazenskega sodišča, običajno ne smete predložiti novih dokazov, razen v izjemnih okoliščinah.

Kaj se bo dogajalo med obravnavo pritožbe?

Če se pritožite zoper odločitev okrajnega sodišča, imate pravico do novega sojenja v vaši zadevi. Če se pritožite zoper odločitev okrožnega sodišča ali osrednjega kazenskega sodišča, lahko vi ali vaš odvetnik sodišču pojasnite, zakaj menite, da je treba spremeniti vašo obsodbo ali da je vaša kazen načeloma neustrezna.

Kaj se bo zgodilo, če bo pritožbi ugodeno/ji ne bo ugodeno?

Če je pritožbi ugodeno, je zadeva končana in v zvezi z njo nimate več nobenih obveznosti. Če pritožbi ni ugodeno, pritožbeno sodišče potrdi obsodbo, ki vam je bila izrečena. Če pritožbeno sodišče meni, da je kazen načeloma neustrezna, lahko prvotno kazen poveča ali zmanjša.

Ko je obravnava vaše pritožbe končana, nimate več pravice do pritožbe. Vendar vam lahko kazensko pritožbeno sodišče dovoli, da se pritožite pri vrhovnem sodišču, če gre za pravno vprašanje izjemnega javnega pomena.

Ne obstajajo splošne določbe, v skladu s katerimi bi bili upravičeni do odškodnine, če je vaši pritožbi ugodeno. Če se zoper obsodbo pritožite pri kazenskem pritožbenem sodišču, ste lahko upravičeni do odškodnine, če ste bili žrtev sodne napake. To se zgodi, kadar kazensko pritožbeno sodišče spremeni obsodbo in dokaže, da nova dejstva kažejo, da je prišlo do sodne napake. To se zgodi zelo redko. Če kazensko pritožbeno sodišče potrdi sodno napako, lahko za odškodnino zaprosite Povezava se odpre v novem oknuministra za pravosodje.

Obsodba se vpiše v vašo kazensko evidenco, ko vas sodnik spozna za krivega storitve kaznivega dejanja.

Obsodba je pravnomočna, ko ste spoznani za krivega ali ko priznate krivdo. Vendar pa se imate še vedno pravico pritožiti. Če je vaši pritožbi ugodeno, se iz vaše kazenske evidence izbrišejo vse obsodbe.

Sem državljan druge države članice. Sem lahko po koncu sojenja vrnjen v domovino?

Če ste obsojeni kaznivega dejanja, vas sodišče ne more vrniti v domovino, vendar pa lahko ministru za pravosodje priporoči vašo deportacijo. Prav tako lahko odloži izvršitev kazni ali dela kazni, če zapustite državo. To ne pomeni, da boste deportirani, vendar boste zaprti, če ne boste zapustili države. Če ste v zaporu, lahko zaprosite ministra za pravosodje, naj vas premesti iz Irske, da lahko preostanek zaporne kazni odslužite v drugi državi članici.

Če bom obsojen, ali se mi lahko znova sodi za isto kaznivo dejanje?

Če ste obsojeni, se vam ne more znova soditi za isto kaznivo dejanje. Če ste obsojeni v drugi državi članici, se vam na Irskem ne more znova soditi za isto kaznivo dejanje.

Informacije o obtožbah/obsodbi

V vašo kazensko evidenco bodo vpisane vse obsodbe, ki so vam izrečene. Če ste odrasla oseba, bo irska nacionalna policija (Gardaí) vodila trajno evidenco o teh informacijah. Policija lahko hrani tudi druge informacije o vas. Pravico imate do popravka ali izbrisa netočnih osebnih podatkov o vas. Za te podatke lahko zaprosite Povezava se odpre v novem oknuosrednjo policijsko enoto za preverjanje. Če vam policija ne dovoli dostopa do teh informacij ali noče popraviti netočnih podatkov, se imate pravico pritožitiPovezava se odpre v novem oknu pooblaščencu za varstvo podatkov.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuIrska sodišča

Povezava se odpre v novem oknuOglasna deska za državljane

Povezava se odpre v novem oknuPooblaščenec za varstvo podatkov

Zadnja posodobitev: 29/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 – Prekrški v cestnem prometu in drugi prekrški

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

Za prekrške, kot so prehitra vožnja, uporaba mobilnega telefona med vožnjo ali nepravilno parkiranje, se običajno izda „plačilni nalog“, v katerem je določen rok za plačilo globe po pošti. Zadeva bo predana sodišču le, če globe ne boste plačali. Včasih se vam plačilni nalog vroči na kraju prekrška, včasih pa pošlje na vaš naslov.

Nekateri plačilni nalogi pa vključujejo tudi „kazenske točke“, ki se vpišejo v vaše vozniško dovoljenje. Če v treh letih dobite skupaj dvanajst kazenskih točk, vam bo izrečena prepoved vožnje na Irskem. Če boste plačali plačilni nalog, boste dobili manj točk, kot če bi bila zadeva predana sodišču in bi bili obsojeni. Evropska unija trenutno izvaja projekt uskladitve evidenc vozniških dovoljenj vseh držav članic.

Prekrške v cestnem prometu skoraj vedno obravnava policija. Zavedati se morate, da morajo imeti vozniki na Irskem vozniško dovoljenje pri sebi in ga na zahtevo izročiti policiji.

Če živite na Irskem in ste državljan druge države članice, boste v postopku obravnavani enako kot irski državljani.

Če bo vaša zadeva predana sodišču, jo bo obravnavalo lokalno okrajno sodišče (najnižje sodišče), odločal pa bo sodnik brez porote. Če niste zadovoljni z odločitvijo, se lahko zoper obsodbo ali kazen pritožite pri višjem sodišču (glej Povezava se odpre v novem oknuinformativni list 4).

Bodo podatki o teh prekrških vpisani v moji kazenski evidenci?

Vse obsodbe zaradi prekrškov v cestnem prometu so vpisane v računalniški evidenci policije. Manjši prekrški, kot je prehitra vožnja, se običajno ne obravnavajo kot kazenske obsodbe. Če pa je proti vam vložena hujša obtožba, kot je obtožba zaradi nevarne vožnje, vožnje pod vplivom alkohola ali vožnje brez zavarovanja, bo obsodba vpisana v vašo kazensko evidenco. Taka kazniva dejanja bodo obravnavana v skladu s postopkom, opisanim v Povezava se odpre v novem oknuinformativnem listu 4. Če ste obtoženi takega kaznivega dejanja, morate takoj poiskati pravno svetovanje.

Kako so obravnavani drugi prekrški?

Najpogostejša prekrška sta prehitra vožnja in uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Različni drugi prekrški, kot je vožnja po avtobusnem pasu, se lahko kaznujejo s „Povezava se odpre v novem oknuplačilnim nalogom“, ne pa tudi s kazenskimi točkami. Vožnja brez razumne obzirnosti do drugih uporabnikov cest, ki vključuje malomarno vožnjo, se kaznuje z globo in kazenskimi točkami.

Na sodišče boste morali le, če ne boste plačali plačilnega naloga. Tudi ti prekrški bodo obravnavani na okrajnem sodišču. Prav tako se lahko vedno pritožite zoper odločitev okrajnega sodišča.

Zadnja posodobitev: 29/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani grščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Grčija

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obtožen kaznivega dejanja, ki se obravnava v sodnem postopku.

Kratek opis kazenskega postopka

Preiskava/sprožitev postopka

Ta del postopka se začne, ko tožilec prejme uradno obvestilo, da je bilo verjetno storjeno kaznivo dejanje. Nadaljuje se s sprožitvijo kazenskega postopka in konča s tem, da mora obtoženec pred sodišče, ali z umikom obtožb.

Cilj te faze je kar najbolj razjasniti zadevo in ugotoviti, ali je na voljo dovolj zanesljivih indicev, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, na podlagi katerih ga je mogoče predati pristojnemu sodišču.

Sodne obravnave

V tej fazi se zadeva obravnava tako dolgo, dokler se ne sprejme in izda sodba.

Pravna sredstva

To so z zakonom zagotovljena sredstva, ki osebam omogočajo izpodbijanje odločitev kazenskega sodišča.

Ta sredstva so:

  • pritožba, katere cilj je sprememba ali razveljavitev odločitve z izpodbijanjem dejanske ali pravne podlage;
  • novo sojenje v zadevi in sprememba sodbe, katere cilj je delna ali popolna razveljavitev odločitve, ki se izpodbija iz pravnih razlogov.

Podrobni podatki o vseh fazah postopka in vaših pravicah so navedeni v informativnih listih. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, temveč so samo splošni napotki.

Informacije o prekrških v cestnem prometu, za katere se po navadi izrekajo mandatne kazni, kot je globa, najdete v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 5.

Vse informacije o pravicah žrtev kaznivih dejanj najdete tukaj.

Vloga Evropske komisije

Opozarjamo vas, da Evropska komisija ne sodeluje v postopkih kazenskega pregona v posameznih državah članicah in vam ne more pomagati pri pritožbi. V teh informativnih listih so informacije, kako in komu se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 – Kako do pravnega svetovanja

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskavo kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

  • Predhodna preučitev/predhodna preiskava kaznivega dejanja/preiskava kaznivega dejanja
  • Prijetje/omejevalni ukrepi/pripor
  • Postopek pred preiskovalnim senatom
  • Preiskave, prstni odtisi in DNK

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice pred sodiščem

Povezava se odpre v novem oknu4 – Kakšne so moje pravice, ko sodišče izda sodbo

Povezava se odpre v novem oknu5 – Prekrški v cestnem prometu in drugi prekrški

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

1 – Kako do pravnega svetovanja

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno pravno svetovanje. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik. Izvedeli boste tudi, kaj bo odvetnik storil za vas. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako najti odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev.

Kako najti odvetnika

Če potrebujete odvetnika in niste v priporu, lahko stopite v stik z Povezava se odpre v novem oknuodvetniško zbornico v Atenah ali regiji, v kateri bo potekalo sojenje (npr. Povezava se odpre v novem oknuodvetniško zbornico v Solunu, Povezava se odpre v novem oknuodvetniško zbornico v Pireju, Povezava se odpre v novem oknuodvetniško zbornico v Iraklionu itd.).

Če potrebujete odvetnika in ste v priporu, lahko zaprosite policijo ali upravo zapora, naj vam pomaga najti odvetnika ali vas napoti na katero od zgoraj navedenih odvetniških zbornic.

Kdo bo poravnal stroške odvetnika

Če imate nizke dohodke, lahko dobite brezplačno pravno pomoč. To pomeni, da vam bo dodeljen odvetnik, ki vas bo zastopal. Imenovani odvetnik vas zastopa do konca glavne obravnave ali postopka pred sodiščem iste stopnje in pri morebitni pritožbi zoper njegovo odločitev.

Odvetnik se vam lahko dodeli:

  • med pripravo in vlaganjem obtožb pri nekaterih posebej opredeljenih kaznivih dejanjih;
  • med preiskavo kaznivega dejanja in obravnavo, kadar gre za hujše kaznivo dejanje;
  • med obravnavo, kadar gre za prekrške v pristojnosti tričlanskega sodišča za prekrške, za katere je zagrožena najmanj šestmesečna zaporna kazen;
  • da vloži pritožbo in vas zastopa na obravnavi v pritožbenem postopku pred sodiščem druge stopnje, če vas je sodišče prve stopnje obsodilo na vsaj šestmesečno zaporno kazen;
  • da vloži pritožbo na pravni podlagi, če ste bili obsojeni na najmanj eno leto zaporne kazni;
  • da zahteva ponovno sojenje, če ste bili obsojeni na najmanj šestmesečno zaporno kazen.

Tudi če nimate zelo nizkih dohodkov, ste upravičeni do brezplačne pravne pomoči, če lahko dokažete, da ne morete plačati sodnih stroškov zaradi razlik med življenjskimi stroški v državi članici, v kateri imate stalno prebivališče, in Grčiji.

Za pridobitev brezplačne pravne pomoči in dodelitev odvetnika, ki vas bo zastopal, morate zaprositi pri sodišču, ki bo sodilo v zadevi, ali pri sodišču, ki bo obravnavalo vašo pritožbo ali zahtevo za ponovno sojenje.

To prošnjo morate vložiti 15 dni pred začetkom glavne obravnave ali postopka, pri katerem potrebujete pravno pomoč. Prošnja mora vsebovati kratek opis predmeta glavne obravnave ali postopka, dokazilo o vaši upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in vso potrebno dokumentacijo v zvezi z vašim finančnim stanjem (za več podrobnosti glej zakon št. 3226/4-2-2004, Uradni list Α’ 24/2004).

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSeznam odvetniških zbornic

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 – Moje pravice med preiskavo kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

Kakšen je namen preiskave kaznivega dejanja?

Namen preiskave je zbrati in zavarovati dokaze ter poiskati morebitne sledi na kraju kaznivega dejanja.

Katere so faze preiskave?

Predhodna preučitev/predhodna preiskava kaznivega dejanja/preiskava kaznivega dejanja:

Tožilec s predhodno preučitvijo ugotovi, ali je obtožba utemeljena in kolikšna je verjetnost, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Predhodna preiskava kaznivega dejanja se opravi predvsem, kadar je osumljenec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja ali kadar bi odlašanje lahko povzročilo neposredno tveganje.

Preiskava kaznivega dejanja se opravi samo v zvezi s hujšimi kaznivimi dejanji.

Prijetje – omejitve – pripor:

Če je osumljenec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja ali je prijet največ en dan po storitvi kaznivega dejanja, za prijetje ni potreben nalog.

Če osumljenec ni bil zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, je za prijetje potreben nalog.

Prijeta oseba se v 24 urah privede pred tožilca.

Omejitve (npr. varščina, obveznost obdolženca, da se redno javlja na policijski postaji, prepoved zapustitve države) se odredijo za preprečitev storitve nadaljnjih kaznivih dejanj in zagotovitev, da se bo obdolženec udeležil razgovora na policiji in prišel pred sodišče.

Pripor: če zgoraj navedene omejitve ne zadoščajo, je v zvezi s hujšimi kaznivimi dejanji obdolžence mogoče zadržati v priporu. Tak pripor lahko traja največ 18 mesecev za hujša kazniva dejanja ali 12 mesecev za manjša kazniva dejanja ter 6 mesecev za večkratni uboj iz malomarnosti. Ta ukrep se prestaja v zaporu.

Postopek pred preiskovalnimi senati

Na preiskovalne senate se lahko obrnete z zahtevo po odpravi omejitev ali pripora ali s pritožbo zaradi nepravilnosti med predobravnavnim postopkom.

Kdo je odgovoren za izvedbo posameznih faz?

Predhodno preučitev opravijo preiskovalci in tožilec.

Predhodno preiskavo kaznivega dejanja opravijo zgoraj navedene osebe, vključno s preiskovalnim sodnikom, preiskavo kaznivega dejanja ali razgovor pa opravi samo preiskovalni sodnik.

Prijetje odredi preiskovalni senat ali preiskovalni sodnik. Zadevni preiskovalci in policisti imajo dolžnost, vsi državljani pa pravico, da primejo osumljenca, ki ga zalotijo pri storitvi kaznivega dejanja. Omejitve osebne svobode in zadržanje v priporu odredita preiskovalni sodnik s soglasjem tožilca in preiskovalni senat.

Postopke pred preiskovalnimi senati vodijo tričlanski sodni sveti v navzočnosti tožilca.

Moje pravice med preiskavo

Za več informacij o vaših pravicah med preiskavo kliknite na spodnje povezave.

Predhodna preučitev, predhodna preiskava kaznivega dejanja, preiskava kaznivega dejanja (1)

Kakšen je namen teh postopkov?

Namen predhodne preučitve je, da tožilec ugotovi, ali je obtožba utemeljena, in se odloči za sprožitev kazenskega postopka.

Predhodna preiskava kaznivega dejanja se opravi, kadar je osumljenec zaloten pri storitvi dejanja ali kadar bi odlašanje lahko povzročilo neposredno tveganje (npr. izbrisa odtisov obuval ali prstnih odtisov itd.).

Preiskava kaznivega dejanja se opravi samo v zvezi s hujšimi kaznivimi dejanji ali hujšimi prekrški. Namen predhodne preiskave kaznivega dejanja in preiskave kaznivega dejanja je najti, zbrati in zavarovati dokaze ter poiskati sledi kaznivega dejanja.

Kdo je odgovoren v tej fazi?

Predhodno preučitev opravijo preiskovalci in tožilec.

Predhodno preiskavo kaznivega dejanja opravijo zgoraj navedene osebe in preiskovalni sodnik.

Preiskavo kaznivega dejanja opravi samo preiskovalni sodnik.

Predhodno preučitev in predhodno preiskavo nadzoruje tožilec sodišča za prekrške, preiskavo kaznivega dejanja pa tožilec pritožbenega sodišča.

Ali veljajo kakšni roki?

Predhodna preučitev traja od štiri do osem mesecev. Preiskava kaznivega dejanja traja največ 18 mesecev. Če se opravi dodatna preiskava, traja od tri do pet mesecev.

V večjih mestih se lahko ti roki podaljšajo. Za neupoštevanje teh rokov sankcije niso predpisane.

Rok za predložitev pojasnil med predhodno preučitvijo ter za predložitev zagovora med predhodno preiskavo in preiskavo je vsaj 48 ur, lahko pa se podaljša.

Za neupoštevanje roka pri prvih dveh postopkih sankcije niso predpisane. Če pa se rok ne upošteva pri preiskavi kaznivega dejanja, ima preiskovalni sodnik pravico do izdaje naloga za prisilno privedbo obdolženca pred sodišče in/ali naloga za prijetje.

Kaj bom izvedel o dogajanju?

Po prejemu poziva k sodelovanju v zgoraj opisanih postopkih imate pravico, da:

  • zaprosite preiskovalca, naj vam na vaše stroške zagotovi fotokopije vseh zadevnih pravnih dokumentov, vključno z opisom obtožb;
  • zaprosite za vsaj 48-urni rok in
  • imenujete odvetnika.

Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Da. Tolmač bo preiskovalcem prevedel vaše pričanje, vam pa njihova vprašanja.

V kateri fazi bom lahko govoril z odvetnikom?

Takoj ko ste pred preiskovalcem, lahko zahtevate, naj obvestijo vašega odvetnika ali vam dovolijo, da ga pokličete. Imate tudi pravico, da do prihoda odvetnika zavrnete pričanje.

Organi vam morajo zagotoviti tolmača samo med vašim zaslišanjem. Če želite, da vam je tolmač na voljo tudi sicer, se morate o tem dogovoriti s svojim odvetnikom.

Ali me mora obvezno zastopati odvetnik? Ali si ga lahko izberem sam?

Odvetnik vas mora zastopati samo pri hujših kaznivih dejanjih. Izberete si ga lahko sami. Če pa v zadevi, povezani s hujšim kaznivim dejanjem, nimate odvetnika, vam ga bo med preiskavo dodelil preiskovalni sodnik.

Ali bodo od mene zahtevane kakšne informacije? Jih moram dati?

Lahko se vam postavijo vprašanja v zvezi z obtožbami. Imate pravico do delnega ali popolnega molka in pravico, da ne pričate zoper sebe. Lahko zavrnete odgovarjanje na vprašanja, če bi vam to lahko škodilo v tej zadevi.

Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?

Imate pravico do telefonskih pogovorov z družino ali prijatelji. Dovoljeni so obiski družinskih članov, izjemoma pa tudi prijateljev.

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Če imate zdravstvene težave, lahko zaprosite za obisk zdravnika.

Ali se lahko obrnem na veleposlaništvo svoje države?

Da, do tega ste upravičeni.

Sem iz druge države. Ali moram biti navzoč med preiskavo?

Ne, ni treba.

Ali lahko sodelujem po videopovezavi?

V Grčiji sodelovanje po videopovezavi ni zakonsko določeno.

Ali sem lahko poslan nazaj v matično državo?

V tej fazi vas ni mogoče izgnati.

V katerih okoliščinah sem lahko zadržan v priporu ali izpuščen?

V priporu boste zadržani, če bodo na voljo zanesljivi indici, da ste storili hujše kaznivo dejanje, in

  • nimate znanega prebivališča v Grčiji,
  • ste poskušali zapustiti državo,
  • ste v preteklosti že bežali pred pravosodnimi organi,
  • ste bili obsojeni zaradi bega iz zapora ali pomoči priprti osebi pri begu ali kršitve omejitev glede stalnega prebivališča, in tudi če
  • obstaja utemeljen sum, da nameravate pobegniti,
  • ste že bili obsojeni, zaradi česar je verjetno, da boste storili nova kazniva dejanja.

Zoper vas se lahko uvedejo tudi omejitveni ukrepi ali pa ste izpuščeni na prostost.

Katere pravice/obveznosti imam?

Upravičeni ste do ustreznega časa za preučitev sodnega spisa in imenovanje največ dveh odvetnikov. Preiskave se morate udeležiti osebno, saj zgolj navzočnost vašega odvetnika ne zadošča.

Če preiskovalni sodnik odloči, da vas je treba začasno zadržati v priporu, se lahko v petih dneh pritožite pri preiskovalnem senatu. Pri preiskovalnem sodniku ali preiskovalnem senatu se lahko tudi pritožite zoper odločitev o vašem priporu in prosite za odpravo pripora ali njegovo nadomestitev z drugimi omejitvami.

Ali lahko med preiskavo zapustim državo?

Lahko, če vam ni bil izrečen ukrep, ki bi vam to prepovedoval.

Preiskave, prstni odtisi in DNK

Več informacij o vaših pravicah: Preiskave, prstni odtisi in DNK (4).

Ali se lahko pritožim?

Če je med predobravnavnim postopkom prišlo do nepravilnosti, se lahko pritožite pri preiskovalnem senatu ter zahtevate razveljavitev in ponovitev predobravnavnega postopka.

Ali se lahko pred glavno obravnavo izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih obtožb?

Krivdo lahko priznate v vseh fazah pred glavno obravnavo. Priznanje krivde lahko tudi prekličete. Sodišče lahko v vsakem primeru preuči vaše priznanje.

Ali se lahko obtožbe pred glavno obravnavo spremenijo?

Obtožbe se ne smejo spremeniti, mogoča je samo njihova natančnejša ubeseditev. Dodajanje novih obtožb ni mogoče.

Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem bil že obtožen v drugi državi članici?

Obtoženi ste lahko, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi zoper grškega državljana in je v grški zakonodaji opredeljeno kot hujše kaznivo dejanje ali prekršek. V zvezi s hujšimi kaznivimi dejanji se grški zakoni uporabljajo za vsakogar ne glede na zakone, ki veljajo na kraju zločina.

Ali bom obveščen o pričah, ki so pričale zoper mene?

Do teh informacij ste upravičeni, saj lahko dobite vse dokumente v sodnem spisu, med katerimi so tudi izjave prič. Te informacije lahko dobite pred zagovorom in tudi pozneje.

Ali bom dobil informacije o drugih dokazih zoper mene?

Preiskovalec vam mora zagotoviti fotokopijo sodnega spisa in vam pokazati vse zadevno gradivo, preden pričate.

Ali bodo od mene zahtevane informacije o moji kazenski evidenci?

Preiskovalni sodnik bo vašo kazensko evidenco prejel med kazensko preiskavo, kot je to običajno.

Prijetje/omejitve svobode/pripor (2)

Zakaj se sprejmejo ti ukrepi?

Kadar je storilec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, je cilj njegovega prijetja zagotoviti, da se privede pred sodišče. V drugih primerih je cilj prijetja, zadržanja v priporu in uvedbe omejitve gibanja zagotoviti, da se obdolženec pojavi pred preiskovalnimi in sodnimi organi.

Kdo je odgovoren?

Prijetje odredi preiskovalni senat ali preiskovalni sodnik, enako pa velja tudi za zadržanje v priporu in uvedbo omejitvenih ukrepov. Če je storilec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, ga lahko primejo preiskovalci ali policisti.

Ali veljajo kakšni roki?

Po prijetju morate biti pripeljani pred tožilca v 24 urah. Če se ta rok ne upošteva, za vas ni nobenih posledic. Rok velja tudi za ukrepe, v skladu s katerimi se morate redno javljati na policiji. Če tega roka ne upoštevate, se lahko ukrep javljanja nadomesti s priporom.

Kaj bom izvedel o dogajanju?

Če ste zaloteni pri storitvi kaznivega dejanja, vam morajo policisti takoj ob prijetju povedati razlog zanj. Če boste pripeljani pred preiskovalnega sodnika, boste v celoti seznanjeni z obtožbami zoper vas. To velja tudi, če se vam izrečejo ukrepi za omejitev gibanja ali ste zadržani v priporu.

Pred sprejetjem kakršne koli odločitve v zvezi s temi zadevami morate od preiskovalnega sodnika prejeti vse zadevne pravne dokumente.

Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Če ne znate jezika, morate to takoj povedati in zaprositi za tolmača. Tolmač bo prevedel vse, kar boste izjavili, vsa vprašanja, ki vam bodo zastavljena, in vse dokumente, ki vam bodo pokazani.

V kateri fazi bom lahko govoril z odvetnikom?

Ob prijetju lahko zahtevate, naj takoj obvestijo vašega odvetnika ali vam dovolijo telefonski klic. Poleg tega imate pravico, da do odvetnikovega prihoda ne odgovarjate na vprašanja.

Če ne veste, na katerega odvetnika bi se obrnili, lahko stopite v stik s svojim veleposlaništvom ali lokalno odvetniško zbornico. Če potrebujete tolmača za sporazumevanje z odvetnikom, morate zanj poskrbeti sami – to ni dolžnost preiskovalnih organov. Ob uvedbi ukrepov za omejitev gibanja ali zadržanju v priporu se najprej posvetujte s svojim odvetnikom, ki vas bo zastopal in bo navzoč med preiskavo kaznivega dejanja.

Ali me mora zastopati odvetnik? Ali si ga lahko izberem sam?

Odvetnik vas mora zastopati samo pri hujših kaznivih dejanjih. Pravico imate, da ga izberete sami. Če nimate odvetnika, ki bi vas zastopal v zadevi, povezani s hujšim kaznivim dejanjem, vam bo na vašo zahtevo dodeljen med preiskavo.

Ali se lahko od mene zahtevajo kakršne koli informacije? Ali moram dati informacije, ki se zahtevajo od mene?

Postavljena vam bodo vprašanja v zvezi z obtožbami. Zavrnete lahko odgovarjanje na vprašanja, če bi vam to lahko škodilo v tej zadevi.

Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?

Pravico imate zaprositi preiskovalce, naj vam omogočijo stik z njimi.

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Da, če imate zdravstvene težave.

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem iz druge države?

Da, do tega ste upravičeni.

Sem iz druge države. Ali moram biti navzoč med preiskavo?

Ne, to ni potrebno, razen če se zahteva telesni pregled.

Ali lahko sodelujem po videopovezavi?

Preiskovanje kaznivega dejanja po videopovezavi še ni vključeno v zakonodajo.

Ali sem lahko poslan nazaj v matično državo?

V tej fazi vas ni mogoče izgnati.

V katerih okoliščinah sem lahko zadržan v priporu ali izpuščen?

V priporu boste zadržani, če se bo preiskovalni sodnik strinjal s tožilcem ali če bo to odredil preiskovalni senat. V priporu boste zadržani, če so na voljo zanesljivi indici, da ste storili hujše kaznivo dejanje, in

  • nimate znanega prebivališča v Grčiji,
  • ste poskušali zapustiti državo,
  • ste v preteklosti že bežali pred pravosodnimi organi,
  • ste bili obsojeni zaradi bega iz zapora ali pomoči priprti osebi pri begu ali kršitve omejitev glede stalnega prebivališča, in tudi če
  • obstaja utemeljen sum, da nameravate pobegniti,
  • ste že bili kdaj obsojeni.

Zoper vas se lahko uvedejo tudi omejitveni ukrepi ali pa ste izpuščeni na prostost.

Kakšne so moje pravice in obveznosti?

Upravičeni ste do ustreznega časa za preučitev sodnega spisa in imenovanje največ dveh odvetnikov. Če vas preiskovalni sodnik zadrži v priporu, se lahko zoper njegovo odločitev v petih dneh pritožite pri preiskovalnem senatu. Pri preiskovalnem sodniku ali preiskovalnem senatu se lahko tudi pritožite zoper odločitev o vašem priporu in prosite za odpravo pripora ali njegovo nadomestitev z drugimi omejitvami.

Ali lahko med preiskavo zapustim državo?

Grčijo lahko zapustite po izteku pripora in če vam ni bil izrečen ukrep, ki bi vam to prepovedoval.

Preiskave, prstni odtisi in DNK

Več informacij o vaših pravicah: Preiskave, prstni odtisi in DNK (4).

Ali se lahko pritožim?

Če je med predobravnavnim postopkom prišlo do nepravilnosti, se lahko pritožite pri preiskovalnem senatu ter zahtevate razveljavitev in ponovitev predobravnavnega postopka.

Ali se lahko pred glavno obravnavo izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih obtožb?

Pravico imate priznati krivdo, to dejanje pa ne bi smelo za vas imeti nikakršnih pozitivnih ali negativnih pravnih posledic.

Ali se lahko obtožbe pred glavno obravnavo spremenijo?

Obtožbe se ne smejo spremeniti, lahko se samo natančneje ubesedijo. Novih obtožb ni mogoče dodati.

Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem bil že obtožen v drugi državi članici?

Obtoženi ste lahko, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi zoper grškega državljana. Pri hujših kaznivih dejanjih se grški zakoni uporabljajo za vsakogar ne glede na zakone, ki veljajo na kraju zločina.

Ali bom izvedel, katere priče so pričale zoper mene?

Seveda. Takoj po prijetju in sprožitvi predhodne ali glavne preiskave zoper vas morate dobiti te informacije, preden pričate.

Ali bom dobil informacije o drugih dokazih zoper mene?

Preiskovalec vam mora zagotoviti fotokopije vseh dokumentov iz sodnega spisa, preden pričate.

Ali bodo od mene zahtevane informacije o moji kazenski evidenci?

Ne. Za te informacije je zaprošena ustrezna služba.

Postopek pred preiskovalnimi senati (3)

Kakšen je namen te faze?

Preiskovalni senati so pristojni sodni organi za predobravnavni postopek. Spremljajo legitimnost ukrepov, ki jih izvajajo preiskovalci, odločajo o zadržanju obdolženca v priporu in uvedbi ukrepov za omejitev gibanja, sprejemajo odločitve o drugih občutljivih zadevah, ki vplivajo na predobravnavni postopek, ter odločajo o predaji obdolženca sodišču ali njegovi izpustitvi.

Kdo je odgovoren v tej fazi?

Preiskovalne senate sestavljajo trije sodniki. Obstajajo preiskovalni senat sodišča za prekrške, preiskovalni senat pritožbenega sodišča in preiskovalni senat kasacijskega sodišča.

Ali veljajo kakšni roki?

Da, roki so predpisani. Če jih ne boste upoštevali, ne boste mogli uveljavljati svojih pravic.

Kaj bom izvedel o dogajanju?

Informacije o poteku vaše zadeve lahko dobite pri sekretariatu sveta, o vseh odločitvah pa boste uradno obveščeni.

Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Če ste pozvani pred svet, imate pravico do tolmača.

V kateri fazi bom lahko govoril z odvetnikom?

V vseh fazah postopka imate pravico do pravnega svetovanja in ste lahko v stiku s svojim pravnim svetovalcem. Za odpravo morebitnih težav v zvezi s prevajanjem morate poskrbeti vi sami ali vaš odvetnik.

Ali moram imeti pravnega zastopnika? Ali lahko sam izberem svojega odvetnika?

Pravni zastopnik ni obvezen. Če želite, se lahko zagovarjate sami, lahko pa vas zastopa tudi odvetnik. Imate pravico, da si izberete svojega odvetnika, razen če vam je bil dodeljen.

Ali se lahko od mene zahtevajo kakršne koli informacije? Ali moram odgovarjati?

Od vas se lahko zahtevajo informacije o kaznivem dejanju, ki ste ga obtoženi. Imate pravico do molka in pravico, da ne pričate zoper sebe. Zavrnete lahko odgovarjanje na vprašanja, če bi vam to lahko škodilo v tej zadevi.

Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?

Da, lahko. Če ste v priporu, lahko to storite v času obiskov.

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Da, če imate zdravstvene težave.

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem iz druge države?

Da, do tega ste upravičeni.

Sem iz druge države. Ali moram biti navzoč med preiskavo?

Samo, če za to zaprosite in vam sodišče ugodi.

Ali lahko sodelujem po videopovezavi itd.?

Postopki po videopovezavi še niso vključeni v zakonodajo.

Ali sem lahko poslan nazaj v matično državo?

V tej fazi vas ni mogoče izgnati.

Ali bom zadržan v priporu ali izpuščen? V katerih okoliščinah?

V priporu boste zadržani, če bo to odredil preiskovalni senat. Zoper vas se lahko uvedejo tudi ukrepi za omejitev gibanja ali pa ste izpuščeni.

Ali lahko med preiskavo zapustim državo?

Grčijo lahko zapustite po izteku pripora in če vam ni bil izrečen ukrep, ki bi vam to prepovedoval.

Ali bom moral dati prstne odtise, vzorce genskega materiala (DNK) (npr. lase, slino) ali druge telesne tekočine?

Preiskovalni senat lahko odredi tak odvzem.

Ali se na meni lahko opravi telesni pregled?

Takega pregleda ne odredi svet, lahko pa ga odredijo preiskovalci ali uradne osebe, ki opravljajo predhodno preiskavo. Vsekakor lahko zahtevate, da je med pregledom navzoč vaš odvetnik.

Ali se lahko preiščejo moj dom, poslovni prostori, avtomobil itd.?

V fazi, v kateri so udeleženi sveti, takih preiskav ni mogoče odrediti.

Ali se lahko pritožim?

Na voljo so vam pravna sredstva za pritožbo zoper odločitve svetov.

Ali se lahko pred glavno obravnavo izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih obtožb?

Imate pravico, da priznate krivdo, kar lahko storite s predložitvijo izjave svetu. Take izjave so zavezujoče in lahko vplivajo na sodbo sodišča.

Ali se lahko obtožbe pred glavno obravnavo spremenijo?

Obtožbe se ne smejo spremeniti. Svet jih lahko samo natančneje opredeli. Novih obtožb ni mogoče dodati.

Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem bil že obtožen v drugi državi članici?

Obtoženi ste lahko, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi zoper grškega državljana. Pri hujših kaznivih dejanjih se grški zakoni uporabljajo za vsakogar ne glede na zakone, ki veljajo na kraju zločina.

Ali bom obveščen o pričah, ki so pričale zoper mene?

Seveda, informacije o tem lahko dobite v tej fazi in pred njo. Upravičeni ste do informacij o vseh podrobnostih iz sodnega spisa.

Ali se bodo zahtevale informacije o moji kazenski evidenci?

Ne, za te informacije je zaprošena ustrezna služba.

Preiskave, prstni odtisi in DNK (4)

Ali bom moral dati prstne odtise, vzorce genskega materiala (DNK) (npr. lase, slino) ali druge telesne tekočine?

Če boste prijeti, se bodo od vas zahtevali prstni odtisi, ki jih morate dati. Obvezno morate zagotoviti tudi vzorec DNK, če so na voljo zanesljivi indici, da ste storili hudo kaznivo dejanje. Če so rezultati preizkusa DNK pozitivni, imate pravico, da zahtevate še en preizkus; če tega ne storite, se odvzeti genski material uniči.

Ali se na meni lahko opravi telesni pregled?

Telesni pregled se lahko opravi, če je potreben po mnenju osebe, ki vodi preiskavo. Pregled ne sme prizadeti dostojanstva osebe, opraviti pa ga je treba v prostoru, v katerem je zagotovljena zasebnost. Če ste ženska, mora tudi pregled opraviti ženska. Če prostovoljno izročite zahtevani predmet ali dokument, se telesni pregled ne sme opraviti.

Ali se lahko preiščejo moj dom, poslovni prostori, avtomobil itd.?

Vaš dom se lahko preišče, če preiskavo opravita sodni uradnik in preiskovalec v okviru preiskave ali predhodne preiskave. Avtomobili se preiščejo, če obstaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali če je to nujno potrebno.

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 – Moje pravice pred sodiščem

Predhodni postopek

Kdo me bo opozoril, da moram pred sodišče, in kako?

Tožilec sestavi obtožnico, določi datum glavne obravnave in pošlje poziv obtožencu, pritožniku in pričam vsaj 15 dni pred začetkom glavne obravnave ali 30 dni, če živijo v drugih evropskih državah.

Postopek med obravnavo

Katero sodišče bo obravnavalo zadevo?

Glavna kazenska sodišča so nižjestopenjsko sodišče za kršitve, sodišče za prekrške in tričlansko pritožbeno kazensko sodišče ali mešana velika porota za hujša kazniva dejanja. Načeloma je za obravnavo pristojno lokalno sodišče, na območju katerega je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Ali bo glavna obravnava javna?

Da, razen če bi javno poročanje lahko negativno vplivalo na javno moralo ali če je treba zavarovati zasebnost strank v postopku.

Kdo bo izdal sodbo?

Na nižjestopenjskih sodiščih izdajajo sodbe sodniki, v mešanih velikih porotah pa sodniki v sodelovanju s poroto.

Ali se obtožbe med glavno obravnavo lahko spremenijo?

Obtožba se lahko nadomesti s podobno obtožbo. Samo sodišče razsoja o ustrezni pravni opredelitvi dejstev, ki sestavljajo predmet zadeve, ali o najnatančnejši opredelitvi teh dejstev.

Kaj se zgodi, če med glavno obravnavo priznam krivdo glede nekaterih ali vseh obtožb?

Če priznate krivdo glede posameznih obtožb, vas bo sodišče kaznovalo v zvezi z njimi. Mogoče boste zato ugodneje obravnavani pri izreku kazni.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Ali se moram glavne obravnave osebno udeležiti?

Glavne obravnave se vam ni treba osebno udeležiti. Zastopa vas lahko odvetnik, razen če sodišče meni, da morate biti navzoči.

Ali lahko sodelujem po videopovezavi, če živim v drugi državi članici?

Ne, ker tako sodelovanje še ni zakonsko določeno.

Ali moram biti navzoč ves čas glavne obravnave?

Ne. Lahko ste navzoči le na začetku, v nadaljevanju pa vas zastopa vaš odvetnik.

Ali bom imel na voljo tolmača, če ne bom razumel dogajanja?

Če ne razumete jezika sodišča, vam mora sodišče dodeliti tolmača.

Ali moram imeti odvetnika? Mi bo ta dodeljen? Ali ga lahko zamenjam?

Odvetnika morate imeti samo pri hujših kaznivih dejanjih in na kasacijskem sodišču. Če odvetnika ne morete najeti sami, vam ga mora dodeliti sodišče. Odvetnika imate pravico zamenjati, razen če vam ga dodeli višje sodišče (po uradni dolžnosti).

Ali lahko nagovorim sodišče? Ali moram na glavni obravnavi govoriti?

Lahko, ni pa nujno. Imate pravico do molka.

Kakšne bodo posledice, če na glavni obravnavi ne govorim resnice?

Imate pravico, da ne govorite resnice. Če obtoženec da neresnično izjavo o sebi, to ne šteje za kaznivo dejanje.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Ali lahko izpodbijam dokaze zoper mene?

Lahko. Izpodbijate jih lahko med obrambo ali tako, da sami predložite dokaze, dokaze ovržete ali predlagate svoje priče.

Kakšne dokaze lahko predložim sodišču v svojo obrambo?

Predložite lahko dokumentarna dokazila, predlagate priče in izvedence.

Pod katerimi pogoji lahko predložim take dokaze?

V zvezi s tem ni nobenih pogojev. Dokaze lahko sodišču predložite brez predhodnega obvestila.

Ali lahko najamem zasebnega detektiva, da poišče dokaze? Ali so taki dokazi dopustni?

To lahko storite in taki dokazi so dopustni, če so pridobljeni zakonito.

Ali lahko povabim priče, da pričajo v mojo obrambo?

Predlagate lahko poljubno število prič, sodišče pa mora dovoliti zaslišanje največ toliko prič obrambe, kolikor je prič tožilstva.

Ali lahko sam ali prek svojega odvetnika postavljam vprašanja drugim pričam v zadevi? Ali lahko sam ali prek svojega odvetnika izpodbijam njihove izjave?

Oba lahko postavljata vprašanja tem pričam in ovržeta njihove izjave z dokazi.

Ali se bodo upoštevale informacije o moji kazenski evidenci?

Ko sodišče pri obsodilni sodbi odloča o kazni, se upoštevajo obsodbe na skupaj več kot šest mesecev zaporne kazni.

Ali se bodo upoštevale pretekle obsodbe v drugi državi članici?

Samo, če so zapisane v kazenski evidenci.

Kaj se bo zgodilo na koncu glavne obravnave?

Kakšni so mogoči izidi glavne obravnave?

Sodišče lahko obtožencu izreče oprostilno sodbo, kadar ni prepričano ali dvomi o tem, ali je storil kaznivo dejanje, kadar ima druge pravne razloge in kadar ima razloge za spregled kazni (npr. ob iskrenem obžalovanju).

Sodišče lahko obtoženca obsodi in mu izreče kazen, kadar je prepričano, da je storil kaznivo dejanje.

Kazenski postopek se lahko prekine, če obtoženec umre, žrtev umakne obtožbo, kaznivo dejanje zastara ali se sprejme amnestija za samo kaznivo dejanje.

Kazenski pregon se lahko razglasi za nedopustnega, kadar obstaja ustrezna predhodna odločitev ali kadar ni obtožbe (če se zahteva), zahtevka ali odobritve pregona.

Kratek opis mogočih kazni

Glavne kazni: zaporna kazen (dosmrtna ali od 5 do 20 let), omejitev prostosti (od 10 dni do 5 let), pripor (od 1 dneva do 1 meseca), denarna kazen (od 150 EUR do 15 000 EUR), globa (od 29 EUR do 590 EUR), zadržanje v zavodu za prestajanje kazni za mladoletnike ali v psihiatrični ustanovi.

Dopolnilne kazni: odvzem državljanskih pravic, prepoved opravljanja poklica, objava obsodbe.

Varnostni ukrepi: pridržanje storilcev kaznivih dejanj, ki po razsodbi niso kazensko odgovorni, napotitev alkoholikov in odvisnikov od drog v centre za razstrupljanje, napotitev na zavode za zaposlovanje, prepoved prebivanja na določenem območju, izgon tujih državljanov in zaseg premoženja.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Žrtev je udeležena kot stranka v postopku ali priča. Udeležena je kot stranka v postopku (ali „zasebni tožilec, ki dokazuje nasprotno“), da bi dobila odškodnino v obliki denarnega nadomestila za čustveno prizadetost ali duševne bolečine, ali kot priča na strani tožilstva.

Če je žrtev udeležena kot zasebni tožilec, mora to navesti pred razkritjem dokazov.

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 – Kakšne so moje pravice, ko sodišče izda sodbo

Ali se lahko pritožim zoper odločitev in/ali kazen?

Zoper obsodbo lahko vložite pritožbo. Pravica do pritožbe je odvisna od vrste in strogosti kazni ter od tega, katero sodišče jo je izreklo.

Na primer:

  • pri enočlanskem sodišču za prekrške imate pravico do pritožbe, če vam je izrečena zaporna kazen, daljša od 60 dni, ali denarna kazen, višja od 1 000 EUR;
  • pri tričlanskem sodišču za prekrške in sodišču, ki obravnava pritožbe zoper odločitve tričlanskega sodišča za prekrške, imate pravico do pritožbe, če vam je izrečena zaporna kazen, daljša od štirih mesecev, ali denarna kazen, višja od 1 500 EUR;
  • pri mešani veliki poroti ali tričlanskem sodišču, ki obravnava pritožbe zoper kazni za hujša kazniva dejanja, imate pravico do pritožbe, če vam je za hujša kazniva dejanja izrečena zaporna kazen, daljša od dveh let, za prekrške pa zaporna kazen, daljša od enega leta.

Zoper oprostilno sodbo se lahko pritožite le, če ste bili oproščeni na podlagi iskrenega obžalovanja ali iz razlogov, zaradi katerih je omadeževano vaše dobro ime.

Kako se pritožim?

Pritožbo vložite tako, da jo napišete in vložite v sodni pisarni sodišča, ki je izdalo odločitev, vsebovati pa mora razloge za pritožbo, naslov vašega stalnega prebivališča in ime vašega odvetnika.

Rok za vložitev pritožbe je 10 dni od datuma, ko je sodišče sprejelo odločitev, ali datuma njene vročitve, če se vam je sodilo v odsotnosti. Če pa živite v tujini in sodišče izda zamudno sodbo ali vaše stalno prebivališče ni znano, se rok podaljša na 30 dni od datuma vročitve dokumentov.

Kateri so lahko razlogi za pritožbo?

Pritožba lahko temelji na dejstvih v zadevi ali načinu razlage prava.

Kaj se bo zgodilo, če se bom pritožil?

Zadeva se bo znova obravnavala na sodišču druge stopnje.

Kaj se bo zgodilo, če bom ob vložitvi pritožbe v zaporu?

Pritožba se bo posredovala državnemu tožilstvu, določen bo datum glavne obravnave in pozvani boste pred sodišče. V skladu z določenimi pravnimi pogoji lahko zaprosite za odložitev izvršitve kazni do obravnave pritožbe.

Kdaj se bo pritožba obravnavala?

Navadno se obravnava v enem do treh letih, odvisno od vrste kaznivega dejanja, kraja sodišča in tega, ali je obtoženec v priporu.

Ali se lahko v pritožbi sklicujem na nove dokaze?

Da, na pritožbenem sodišču se lahko sklicujete na nove dokaze. Postopek je enak kot na prvotni glavni obravnavi. Sodniki, ki so obravnavali zadevo na sodišču prve stopnje, ne morejo soditi v tej zadevi na sodišču druge stopnje. Preučeno bo tudi, ali je bila pritožba vložena pravilno in v določenem roku.

Kaj se bo dogajalo med obravnavo pritožbe?

Če se obravnave ne udeležite osebno ali vas na njej ne zastopa pravni zastopnik, se vaša pritožba zavrže, obsodba sodišča nižje stopnje pa potrdi. Če se obravnave udeležite osebno ali vas na njej zastopa pravni zastopnik, se zadeva znova obravnava in lahko se sklicujete na nove dokaze.

Kako se lahko sodišče odloči?

Pritožbeno sodišče nima pooblastila, da bi izreklo strožjo kazen kot sodišče nižje stopnje. Lahko pa vas oprosti ali vam zmanjša kazen ali vam izreče enako kazen, kot vam jo je izreklo sodišče nižje stopnje.

Kaj se bo zgodilo, če bo pritožbi ugodeno/ji ne bo ugodeno?

Če pritožbeno sodišče podpre razloge za pritožbo, vas lahko oprosti ali vam zniža kazen; v nasprotnem primeru ostane veljavna odločitev sodišča prve stopnje.

Ali imam pravico do nadaljnje pritožbe na drugo ali višjestopenjsko sodišče?

Ne, mogoča je edino sprememba sodbe sodišča druge stopnje, če se ugotovijo pravne nepravilnosti.

Ali bom upravičen do odškodnine, če se potrdi, da je bila prvotna odločitev napačna?

Dodelitev odškodnine zaradi neutemeljene obsodbe, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje, ni zakonsko določena, razen če ste že služili zaporno kazen in ste oproščeni na podlagi pritožbe.

Če bo moji pritožbi ugodeno, ali se bo zapis o obsodbi ohranil?

Ohranjena bo samo sodba pritožbenega sodišča. Predhodna sodba se izbriše.

Kdaj obsodba postane pravnomočna?

Obsodba postane pravnomočna, če zoper odločitev sodišča druge stopnje ni bila vložena pritožba na pravni podlagi ali če je bila vložena pritožba, vrhovno kasacijsko sodišče (Areios Pagos) pa jo je zavrnilo.

Sem državljan druge države članice. Ali sem lahko po koncu sojenja poslan nazaj v domovino?

Nazaj v matično državo ste lahko poslani, če sodišče odredi vaš izgon. Za to morate biti obsojeni na vsaj trimesečno zaporno kazen ali pa mora biti nalog izdan kot dopolnilna kazen ali varnostni ukrep. Izgon je obvezen zlasti pri obsodbah zaradi hujših kaznivih dejanj, povezanih z drogami, in velja dosmrtno.

Ali bom v domovino vrnjen takoj?

Ne, najprej morate odslužiti kazen. Če ste obsojeni na največ petletno zaporno kazen in je bil izdan nalog za vaš izgon, se lahko sodišče izjemoma odloči za odložitev izvršitve kazni in dovoli vaš takojšnji izgon.

Sodišče ga mora odrediti v okviru sodbe, kadar se izvršitev kazni ne odloži in jo odslužite.

Lahko vložite pritožbo, če je nalog izdalo sodišče prve stopnje in ste bili hkrati obsojeni na zaporno kazen, zoper katero se lahko pritožite. Pritožbo je treba vložiti v sodni pisarni sodišča prve stopnje.

Ali se mi lahko v drugi državi članici znova sodi za isto kaznivo dejanje?

To je odvisno od zakonodaje zadevne države.

Ali bodo podatki o obtožbah in/ali obsodbah, ki se nanašajo name, vpisani v mojo kazensko evidenco?

V vašo kazensko evidenco se vpiše samo obsodba, ki je nepreklicna. Ti podatki bodo uradno vpisani v uradu za kazenske evidence.

Vaša kazenska evidenca se uniči:

  • po vaši smrti ali dopolnjenem 80. letu starosti;
  • če ste obsojeni z odlogom izvršitve kazni, se uniči po petih letih od konca obdobja odloga izvršitve, če medtem ni bila odpravljena ali preklicana;
  • po 10 letih od prestajanja največ enomesečne zaporne kazni za naklepno kaznivo dejanje ali dvomesečne zaporne kazni za kaznivo dejanje iz malomarnosti, če medtem niste bili obsojeni zaradi drugih kaznivih dejanj.

Za hranjenje teh podatkov vaše soglasje ni potrebno.

V primeru spora lahko državnega tožilca pozovete pred sodišče za prekrške, in to bo razsodilo o zadevi. Zoper to odločitev se lahko v enem mesecu od njene vročitve pritožite pri preiskovalnem senatu za prekrške.

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 - Prekrški v cestnem prometu

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

Prekrški v cestnem prometu, kot so prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba varnostnega pasu, neupoštevanje rdeče luči na semaforju ali znaka stop, neupoštevanje pravil o ustavljanju ali parkiranju, uporaba mobilnega telefona med vožnjo itd., se večinoma kaznujejo z upravnimi ukrepi. Navadno jih obravnava pristojni policijski organ.

Kakšen je postopek?

Vroči se vam globni listek za prekršek, ki ste ga storili. Na njem je naveden upravni ukrep in/ali izrečena denarna kazen, nato pa se morate zglasiti pri pristojnem policijskem organu.

Kakšne so mogoče kazni?

Kršitelji cestnoprometnih predpisov se večinoma kaznujejo z upravnimi globami (od 40 EUR do 2 000 EUR) in drugimi upravnimi ukrepi, kakršen je odvzem vozniškega dovoljenja ali dokumentov za udeležbo v cestnem prometu, na primer prometnega dovoljenja in registrskih tablic, za določeno obdobje. Treba je opozoriti, da so denarne kazni 50 % nižje, če se plačajo v desetih dneh.

Ali se zaradi takih kršitev lahko uvede postopek zoper državljane drugih držav članic?

Če so storili kršitev v Grčiji, se zoper njih uvede postopek.

Ali lahko ugovarjam zoper upravno kazen?

Ugovor zoper upravno kazen lahko v treh dneh vložite pri organu, za katerega dela uradna oseba, ki vam je izrekla kazen. Če je vaš ugovor zavrnjen, morate plačati zadevni znesek ustreznemu lokalnemu organu.

Če vam je bil izrečen upravni ukrep, se boste morali mogoče zglasiti pri pristojnem policijskem organu in mu predložiti ugovor.

Ali bodo ti prekrški zapisani v moji kazenski evidenci?

Ti prekrški se ne vpišejo v kazensko evidenco, saj se obravnavajo na upravni ravni in se zanje izreče samo upravna kazen.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za infrastrukturo, promet in zveze

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Francija

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obtožen storitve kaznivega dejanja, o katerem se odloča v postopku pred sodiščem. Informacije o prekrških, kot so kršitve cestnoprometnih predpisov, ki so običajno sankcionirani z mandatno kaznijo, kot je globa, najdete na informativnemPovezava se odpre v novem oknu listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko vse informacije o svojih pravicah najdete tukaj.

Splošni uvod

Sodne pristojnosti so štiri:

  • Sodišče za prekrške (tribunal de police)

Tu odloča en sam sodnik in ta načeloma obravnava kršitve petega razreda. Pritožba se vloži pri senatu za kazenske pritožbe (chambre des appels correctionnels), vendar samo v določenih primerih.

  • Okrajno sodišče (juridiction de proximité)

Tu odloča en sam sodnik. Obravnava kršitve prvih štirih razredov.

Prtožbo urejajo isti predpisi kot pritožbo na sodišču za prekrške..

  • Kazensko sodišče (tribunal correctionnel)

Običajno odločajo trije sodniki in v glavnem obravnava kazniva dejanja.

Pregon lahko izvaja sodišče, pristojno za območje, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, ali tisto, ki je pristojno za območje, kjer živi oseba ali ena izmed oseb, ki so preganjane, ali sodišče, pristojno za območje, kjer je bila preganjana oseba prijeta.

Pritožbe na sodbe sodišč prve stopnje se vložijo pri pritožbenem sodišču, in sicer pri senatu za kazenske pritožbe.

  • Porotno sodišče (cour d’assises)

Pristojno je za odločanje o kaznivih dejanjih, ki so jih storile polnoletne osebe in ki ne spadajo pod posebno pristojnost.

Tu odločajo trije poklicni sodniki in devet porotnikov, ki so izžrebani med francoskimi državljani.

Tožilstvo in obsojeni obtoženci se zoper obsodbo lahko pritožijo pri porotnem sodišču (cour d’assises), ki ga sestavlja 12 porotnikov – državljanov in trije poklicni sodniki. Obtoženec in državni tožilec se lahko pritožita na sodbo porotnega sodišča, ne glede na to ali gre za obsodbo ali oprostitev. Civilni tožnik (partie civile) se lahko pritoži samo glede odškodnine, ki jo je določilo sodišče.

Kratek opis kazenskega postopka

Spodaj je naveden kratek opis običajnih faz kazenskega postopka

Preiskava

Vodi jo policija ali žandarmerija (gendarmerie), njen cilj pa je ugotoviti, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, o tem zbrati dokaze in poiskati storilce. Poteka pod vodstvom državnega tožilca. Preiskava se začne samodejno, če jo sproži državno tožilstvo.

Obstajata dve vrsti preiskave: vzporedna preiskava (preiskava kaznivih dejanj, ki se odvijajo ali so bila pravkar storjena (enquête de flagrance)) in predhodna preiskava (enquête préliminaire), ki jo po uradni dolžnosti vodi uradnik sodne policije ali se opravi po navodilih državnega tožilca.

V vsakem primeru je preiskava tajna in enostranska (nekontradiktorna).

Zbiranje dokazov

Cilj preiskave, ki jo vodi preiskovalni sodnik, je zbrati dokaze o storitvi kaznivega dejanja, in poiskati storilca. Na podlagi tega se ugotovi, ali obstaja dovolj dokazov, da se storilca pošlje pred pristojno sodišče. S pomočjo zbiranja dokazov postane zadeva primerna za sojenje. Zbiranje je tajno, vendar imajo strani, ki so udeležene v postopku, dostop do dokumentacije in lahko pogojno postavljajo zahteve glede preiskav.

Sojenje

Faza sojenja se odvija ob upoštevanju načela kontradiktornosti, javno in ustno. Sodniki izrečejo sodno odločbo, na katero se je mogoče pritožiti.

Podrobnosti o vseh teh stopnjah postopka in o vaših pravicah najdete na informativnih listih. Ti ne morejo nadomestiti posvetovanja z odvetnikom in služijo le kot napotki.

Vloga Evropske komisije

Prosimo upoštevajte, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih v državah članicah in vam ne more pomagati, če se želite pritožiti. Na informativnih listih boste našli informacije, kako in kje se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje hiperpovezave

Povezava se odpre v novem oknu1 – Posvetovanje z odvetnikom

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskavo

  • Moje pravice med priporom
  • Moje pravice med prvim zaslišanjem
  • Status preiskave in nadzorovane priče
  • Zaključek preiskave
  • Evropski nalog za prijetje
  • Priprava obrambe na sojenje

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice med postopkom

Povezava se odpre v novem oknu4 – Moje pravice po postopku

Povezava se odpre v novem oknu5Kršitve cestnoprometnega zakonika in drugi prekrški

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuVaše pravice

Zadnja posodobitev: 30/01/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

1 - Posvetovanje z odvetnikom

Ko ste na kakršen koli način udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisen nasvet odvetnika. Na informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik. Prav tako boste izvedeli, kako vam bo odvetnik pomagal. Na teh splošnih informativnih listih boste izvedeli, kako najti odvetnika in kako plačati odvetniške stroške, če jih sami ne zmorete plačati.

Kako najti odvetnika

Razen v kazenskih zadevah pomoč odvetnika ni obvezna, je pa priporočena.

Prosta izbira odvetnika je eno od temeljnih načel.

Po lastni izbiri si lahko izberete odvetnika, če ga poznate, ali pa zahtevate, da se vam ga dodeli.

Odvetnika lahko izberete na podlagi poznanstva nekega odvetnika v vaši bližini, ali pa vam ga priporoči nekdo od vaših bližnjih.

Lahko pregledate seznam odvetnikov, ki so blizu vašega bivališča, in sicer na okrožnem sodišču v vašem mestu, v številnih mestnih hišah ali pri najbližji odvetniški zbornici.

Prav tako lahko uporabite telefonski imenik ali ga poiščete na spletu.

Več spletnih mest ponuja spletne imenike odvetnikov glede na njihovo področje specializacije:

Številne odvetniške zbornice zagotavljajo dežurno službo v sodnih palačah, mestnih hišah ali v centrih za pravno pomoč.

Če ste v priporu, imate na voljo več različnih možnosti, da izberete odvetnika.

Seznami odvetnikov so na voljo znotraj zaporniških ustanov.

Združenja, ki delujejo v zaporniškem okolju, vam lahko svetujejo in pomagajo pri izbiri odvetnika. (mednarodni opazovalci zaporov, združenje obiskovalcev zaporov...(Observatoire International des Prisons, Association des Visiteurs de Prisons…))

Konzularne službe vaše države izvora vam lahko pomagajo pri izbiri odvetnika.

Prav tako lahko pri predsedniku odvetniške zbornice (Bâtonnier de l’Ordre des Avocats) iz vašega območja zaprosite, da določi odvetnika, ki vam pomaga po uradni dolžnosti.

Kako plačati odvetnika

Če se obrnete na odvetnika, morate njegove storitve plačati. Odvetniški stroški niso opredeljeni in se določijo v dogovoru z vami.

Z odvetnikom lahko podpišete sporazum o honorarju in ta ima pravico od vas zahtevati plačilo za storitve med obravnavo vaše zadeve.

Če pa so vaša sredstva nižja od določenega praga, lahko pod določenimi pogoji koristite Povezava se odpre v novem oknupravno pomoč.

Država lahko, odvisno od višine vaših dohodkov, delno ali v celoti prevzame plačilo stroškov odvetnika, ki vas zastopa po uradni dolžnosti. Če nimate pravice do brezplačne pravne pomoči, se dodelitev odvetnika spremeni v dogovor in se boste morali z odvetnikom dogovoriti o višini honorarja.

Če imate pravico do le delnega kritja stroškov, morate odvetniku plačati preostali znesek honorarja.

Zadnja posodobitev: 30/01/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

2 - Moje pravice med preiskavo in zbiranjem dokazov ter pred obravnavo zadeve na sodišču

Kaj je namen preiskave in zbiranja dokazov?

Sodna preiskava je celota preiskav glede storitve kaznivega dejanja in jih opravi pravosodna policija pod nadzorom preiskovalnega sodnika.

Sodna preiskava se lahko opravlja ločeno od samega zbiranja dokazov, pri čemer gre za ugotovitev kaznivih dejanj, zbiranje dokazov in iskanje storilcev.

Ločimo vzporedno preiskavo in predhodno preiskavo. Prva se uporabi za kazniva dejanja, ki se odvijajo ali so bila pravkar bila storjena. V okviru te preiskave ima policija na voljo veliko pooblastil, ki vključujejo uporabo prisilnih sredstev. Druga preiskava se izvaja v drugih primerih. Njena narava, ki je bila sprva manj prisilna, se je na podlagi nedavnih zakonodajnih določb precej približala vzporedni preiskavi.

Pri bolj zapletenih zadevah se prav tako lahko opravi predsodni preiskovalni postopek, pri katerem gre za izvajanje navodil preiskovalnega sodnika. Namen zbiranja dokazov je ugotoviti, ali obstaja dovolj dokazov, da se storilca kaznivega dejanja pošlje pred pristojno sodišče in da o zadevi odloči sodišče.

To je obvezno samo v kazenskih zadevah.

Katere so faze preiskave in zbiranja dokazov?

Vzporedna preiskava se lahko začne, če je kaznivo dejanje v teku ali je bilo pravkar storjeno, ali če je posameznik osumljen sodelovanja pri kaznivem dejanju. Ta preiskava traja osem dni in jo državni tožilec lahko pod določenimi pogoji podaljša za največ osem dni.

Med vzporedno preiskavo lahko pravosodni policist obišče kraj kaznivega dejanja, ugotovi dejansko stanje, zaseže vse predmete ali dokaze, s katerimi je mogoče ugotoviti resnico, preišče domove oseb, za katere se zdi, da so sodelovale pri kaznivem dejanju, ali zadrži predmete ali informacije, ki se nanašajo na dejanja, zasliši vse osebe, ki bi lahko podale informacije o dejanjih, ali pripre osebo, ki je osumljena sodelovanja pri kaznivem dejanju.

V okviru predhodne preiskave pravosodni policist obvesti državnega tožilca takoj, ko odkrije morebitnega storilca kaznivega dejanja.

V okviru zbiranja dokazov se preiskovalni sodnik odloči za obtožbo ali oprostitev in sprejme vse ukrepe, ki se mu zdijo potrebni za to, da pride resnica na dan. Svoje ukrepe lahko sprejme po uradni dolžnosti ali na zahtevo državnega tožilca ali strank (na primer prevoz na kraje, zaslišanja, zasegi...). Zavrnitev sodnika mora biti utemeljena in se lahko izpodbija s pritožbo.

V okviru zaprosila za pravno pomoč lahko preiskovalni sodnik pravosodne policiste pooblasti za izpolnitev teh ukrepov.

Če preiskovalni sodnik oceni, da je zbiranje dokazov zaključeno, o tem hkrati obvesti stranke in njihove odvetnike. Če je oseba obtožena, imajo državni tožilec in stranke na voljo en mesec, sicer pa tri mesece, da odgovorijo na ugotovitve ali utemeljene zahteve preiskovalnega sodnika.

Po izteku tega obdobja ima tožilec na voljo 10 dni (če je oseba, zoper katero poteka preiskava, v priporu) ali en mesec (v nasprotnem primeru), da odgovori na zahteve preiskovalnega sodnika ali dodatna opažanja glede sporočenih elementov.

Preiskovalni sodnik potem izda:

  • sklep o ustavitvi postopka, če oceni, da dejstva, ki so mu bila predložena, ne pomenijo ne kaznivega dejanja, ne „delikta“ ne prekrška, ali če storilec dejanja ostane neznan ali če proti njemu ni dovolj dokazov.
  • predložitveni sklep (v zadevah v zvezi z delikti in prekrški) ali sestava obtožnice (v kazenskih zadevah), če obstajajo zadostni dokazi proti osebi v preiskavi, da je storila kaznivo dejanje.

Moje pravice med preiskavo in zbiranjem dokazov

Moje pravice v priporu (1)

Če ste osumljeni, da ste sodelovali pri storitvi kaznivega dejanja, vas lahko pravosodni policist pripre. O tem mora na začetku ukrepa obvestiti državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika, odvisno od zadeve.

Za kršitev zakona ste lahko priprti samo 24 ur, kar lahko državni tožilec podaljša za nadaljnjih 24 ur. v okviru sodne preiskave ali preiskovalni sodnik v okviru zbiranja dokazov.

Vendar pa v zvezi z režimi priprtja obstajajo izjeme. V primeru prestopništva ali organiziranega kriminala, prometa z drogami ali terorizma je dolžina pripora daljša. Na splošno so pogoji za pripor in možnosti za podaljšanje tega ukrepa za mladoletnike strožje opredeljeni.

Nespoštovanje dolžine pripora lahko povzroči razveljavitev ukrepa in vseh poznejših ukrepov, kjer ta pomeni nujno podlago.

Kaj mi bo povedano o poteku pripora?

Pravice osebe v priporu so temeljne pravice. Takoj morate biti obveščeni o naravi kršitve, na katero se nanaša preiskava, trajanju pripora in vaših pravicah. Te informacije vam morajo biti sporočene v jeziku, ki ga razumete. Imate pravico do brezplačnega tolmačenja.

O seznanitvi s pravicami in njihovem izvajanju se vodi zapisnik.

  • Pravica do obvestitve bližnjega

Pravico imate, da obvestite bližnjega (osebo, s katero živite, starša, brata ali sestro ali delodajalca). V roku treh ur od začetka pripora bo s to osebo prek telefona stopil v stik pravosodni policist.

  • Pravica do posvetovanja z zdravnikom

Pravico imate prositi za zdravniško pomoč vseh 24 ur trajanja pripora. Zdravnika izbere pravosodni policist ali državni tožilec.

  • Pravica do pogovora z odvetnikom.

Imate pravico do pogovora z odvetnikom v času, ki ne sme presegati 30 minut. Ta pogovor je zaupen. Odvetnik lahko zabeleži pisne opombe, ki bodo vložene v dokumentacijo o postopku.

Odvetnika si lahko izberete, če ga poznate, ali zahtevate, da se vam dodeli odvetnik po uradni dolžnosti (uradno imenovani odvetnik).

V primeru pripora zaradi kršitve zakona se lahko z vašim odvetnikom pogovarjate že od začetka pripora, in če je podaljšan, od začetka slednjega.

Vendar se lahko s svojim odvetnikom pogovorite šele od 48. oziroma 72. ure dalje, če ste v priporu zaradi prestopništva ali organiziranega kriminala, prometa z drogami ali teroristične dejavnosti.

Pravosodni policist izpolni svojo dolžnost, ko je naredil vse, da bi stopil v stik z odvetnikom.

  • Pravica do molka

S to pravico vas pravosodni policist ne seznani, vendar imate pravico do molka in privilegij zoper samoobtožbo.

  • Pravica do obvestitve konzulata države članice, katere državljan ste, o vašem prijetju

Kaj se zgodi, če se ne strinjam z načinom zapisa svojih izjav?

Zavrnete lahko podpis zapisnika, na katerem so zapisane.

Kaj se lahko zgodi po izteku pripora?

Državni tožilec ali preiskovalni sodnik, odvisno od zadeve, lahko kadar koli prekineta pripor. Lahko ste izpuščeni na prostost ali, če ste bili priprti med sodno preiskavo, zaradi sodne preiskave poklicani pred preiskovalnega sodnika ali pred kazensko sodišče.

Če se začne sodna preiskava, ste lahko po začetnem zaslišanju obtoženi ali postanete nadzorovana priča. Če ste obtoženi, se za vas lahko odredi sodni nadzor ali začasni pripor.

V primeru privedbe pred kazensko sodišče, lahko to nemudoma odloči o zadevi, če je to v njegovi moči, ali vam določi rok za pripravo na sojenje, če to zahtevate. V tem primeru bo sprejeta odločitev o tem, ali bo za vas odrejen začasni zapor ali sodni nadzor.

Ali bodo od mene zahtevali prstne odtise, vzorec DNK ali odvzem drugih telesnih tekočin? Kakšne so moje pravice?

Če ste priča ali osumljenec v kazenskem postopku, se vam lahko na podlagi odobritve državnega tožilca odvzamejo vzorci (vzorci sline za določitev vašega genetskega zapisa) in opravijo drugi odvzemi (odvzem prstnih odtisov, odtisov dlani ali fotografij).

Lahko odklonite: vendar če so navedena dejanja opravljena zakonito in če jih odklonite, ste lahko pod nekaterimi pogoji kaznovani z enoletno zaporno kaznijo in 15 tisoč evri globe.

Ali se lahko zame odredi telesna preiskava?

Na splošno pravosodni policist opravi varnostno preiskavo (pretipanje nad oblačili), ki zagotovi, da ne nosite nobenega predmeta, ki bi bil nevaren za vas ali za druge.

Zaradi varnosti ali potreb preiskave se lahko pravosodni policist prav tako odloči za telesno preiskavo, ki vključuje delno odstranitev oblačil ali v celoti. Če gre za notranji pregled, ga lahko izvede le zdravnik.

Te preiskave lahko izvede le pravosodni policist, ki je istega spola kot vi.

Vsi odvzeti predmeti se popišejo in se vam vrnejo na koncu vašega pripora, če boste izpuščeni na prostost.

Ali lahko preiščejo moje stanovanje, mojo pisarno, moje vozilo itd.?

Preiskava se lahko izvede med 6. in 21. uro. Vendar se lahko preiskava, začeta pred 21. uro, odvija dalje v noč.

Odstopanja so dovoljena pri kršitvah, ki spadajo pod organiziran kriminal, terorizem, zvodništvo in promet z drogami, pod nadzorom preiskovalnega sodnika.

Preiskano je lahko celotno domovanje, kjer je mogoče najti predmete, ki bi koristili odkrivanju resnice.

Lahko gre za vaš dom ali dom druge osebe, ki bi lahko imela v lasti predmete, povezane s kaznivim dejanjem.

Dom pomeni bivališče, kjer ima oseba svoje stalno prebivališče, prav tako pa kraj, kjer ni nujno da prebiva, vendar ga ima pravico šteti za svoj dom.

Tako se različna prebivališča (na primer hotelska soba) in njihove depandanse štejejo za domove.

Pojem doma je prepuščen oceni sodnika. Načeloma se vozilo ne šteje za dom, vendar se to spremeni, če služi kot bivališče.

Ali se lahko pritožim?

Nespoštovanje zgoraj navedenih formalnosti predstavlja kršitev pravic obrambe in lahko povzroči razveljavitev preiskave in izvršenih zasegov.

Sodna preiskava: moje pravice med prvim zaslišanjem (2)

Namen prvega zaslišanja je izprašati vas o dejstvih, ki se vam očitajo.

Preiskovalni sodnik vam po tem, ko ugotovi vašo identiteto, navede dejstva, o katerih je bil seznanjen, in njihovo pravno kvalifikacijo.

Preiskovalni sodnik vas obvesti o vaših pravicah:

  • pravico imate do sodnega tolmača,
  • pravico imate do pomoči odvetnika (po vaši izbiri ali uradno določenega).

Na zaslišanje lahko pridete v spremstvu odvetnika in boste tam zaslišani. V nasprotnem primeru vas mora preiskovalni sodnik ponovno obvestiti o vaši pravici do pomoči, po potrebi vam lahko pomaga odvetnik po uradni dolžnosti.

 

Če se odločite za pomoč odvetnika, lahko slednji prebere vašo dokumentacijo in vas pod določenimi pogoji z njo seznani.

Imate pravico do molka.

Če dejstva, zaradi katerih ste preganjani, pomenijo kaznivo dejanje, se zaslišanje snema z avdiovizualnimi napravami.

Ali se lahko pred začetkom procesa izrečem za krivega glede vseh točk obtožnice ali nekaterih izmed njih?

Lahko potrdite dejstva ali samo nekatera izmed njih. Gre za vprašanje strategije, o kateri se je treba posvetovati z odvetnikom.

Ali je pred postopkom obtožnico mogoče spremeniti?

Ker se med preiskavo zbirajo dokazi, ki so bremenilni ali razbremenilni za vas, se lahko spremeni pravna kvalifikacija dejanj (manjše ali hujše kaznivo dejanje), o katerih je seznanjen preiskovalni sodnik.

Če so med zbiranjem dokazov odkrite nove kršitve, lahko preiskovalni sodnik na zahtevo državnega tožilca razišče ta nova dejstva.

Ali sem lahko obtožen za kršitev, za katero sem že bil preganjan v drugi državi članici?

Če ste preganjani v drugi državi članici, vendar vam ni bilo sojeno, se vas lahko v zvezi s tem zasliši na francoskem ozemlju.

Nasprotno, če vam je bilo za ta dejanja sojeno v drugi državi članici, na podlagi načela ne bis in idem (za isto dejanje se vam ne more soditi dvakrat) ne morete biti preganjani niti vam ne more biti sojeno v Franciji.

Ali bom obveščen, katere priče bodo pričale proti meni, in o dokazih, ki obstajajo proti meni?

Ob upoštevanju načela kontradiktornosti vam bodo sporočeni vsi dokazi (pričanja, fizični dokazi), da bi kar najbolje pripravili svojo obrambo in podali svoje pripombe.

Ti dokazi so navedeni v spisu, njegove kopije lahko dobite po odobritvi sodnika prek svojega odvetnika.

Vi in vaš odvetnik teh informacij ne smeta predložiti tretjim osebam, ker bi lahko prišlo do kršenja tajnosti zbiranja dokazov.

Ali mi bodo zastavljena vprašanja o moji kazenski evidenci?

Izpisek iz vaše kazenske evidence bo gotovo vložen v preiskovalno dokumentacijo.

Sem državljan druge države. Ali moram biti med zbiranjem dokazov prisoten?

Ob upoštevanju obveznosti, ki se jih lahko odredi s sodnim nadzorom, med postopkom preiskave ne smete zapustiti francoskega ozemlja.

Status obtoženca in nadzorovane priče (3)

Po prvem zaslišanju vas preiskovalni sodnik obvesti, da ste v preiskavi, ali pa vam dodeli status nadzorovane priče.

Biti obtožen pomeni, da proti vam obstajajo resni in trdni dokazi o tem, da ste sodelovali pri storitvi kaznivega dejanja. Ste stranka v kazenskem postopku, kar ne velja za nadzorovano pričo.

Status nadzorovane priče pa pomeni, da obstajajo dokazi, ki pa niso dovolj zanesljivi za obtožnico. Nadzorovana priča ni stranka v kazenskem postopku, kljub temu pa ima dostop do dokumentacije in lahko uveljavlja pravice obrambe, preiskovalnega sodnika pa lahko tudi prosi, da izvede nekatere ukrepe.

Ta dva statusa imata različne posledice. Sodni nadzor ali začasni pripor se lahko na podlagi utemeljenega sklepa sodnika odredi le za obtoženo osebo (ta ne sme zapustiti ozemlja) in le ta se lahko privede pred sodišče.

Zahtevate lahko izpustitev na prostost.

Če imate status nadzorovane priče, lahko kadar koli zahtevate uvedbo preiskave.

Kateri so pogoji sodnega nadzora?

Sodni nadzor je lahko za vas odrejen, če vam grozi zaporna kazen ali strožja kazen.

Vzrok zanj so potrebe preiskave (na primer, da ne bi pobegnili v tujino) ali na podlagi varnostnega ukrepa (na primer, da se ne bi srečali z žrtvijo). Cilj večine ukrepov, sprejetih v okviru sodnega nadzora, je preprečiti pobeg storilca kaznivega dejanja.

Ta ukrep je lahko kadar koli preklican na podlagi sklepa preiskovalnega sodnika, na zahtevo državnega tožilca ali na vašo zahtevo.

Če predložite takšno zahtevo, mora preiskovalni sodnik v zvezi s tem sprejeti sklep v roku pet dni.

Če se odločite, da ne boste upoštevali obveznosti, ki izhajajo iz sodnega nadzora, vam grozi začasni pripor.

Zoper odredbo o sodnem nadzoru se lahko pritožite pri preiskovalnem senatu.

Kateri so pogoji za začasni pripor?

Začasni pripor se odredi, če je za storjeno kaznivo dejanje predvidena kazen določene višine: kazen, ki je enaka ali višja trem letom zaporne kazni.

Začasni pripor se uporabi, če je to edini način za ohranitev dokazov ali dokaznih predmetov za ugotavljanje resnice, da se prepreči pritisk na priče ali žrtve in njihove družine, prepreči dogovarjanje med osebo v preiskavi in njegovimi sostorilci ali pomagači, da se zaščiti obtoženo osebo, zajamči, da boste na voljo sodstvu, da bi se končala kršitev ali preprečila njena ponovitev, ter v kazenskih zadevah, da se preneha motenje javnega miru, ki je lahko enkratno ali trajno in ga je povzročila resnost kaznivega dejanja.

Odredbo o začasnem priporu lahko izpodbijate v roku desetih dni od njene vročitve, z izjavo pri vodji zapora, v katerem ste priprti, ali v tajništvo sodišča, ki je izdalo sklep.

Zaključek preiskave (4)

Preiskava se konča s sklepom. Lahko so različne narave.

Sklep o ustavitvi postopka

Sodnik lahko izda sklep o ustavitvi postopka, če proti vam ni zbral dovolj dokazov. Lahko je delno ali popolno ustavitev postopka.

Če je razglašena delna ustavitev postopka, preiskovalni sodnik izda predložitveni sklep ali sklep o obtožbi zaradi drugih dejstev.

Če vam je izdan sklep o popolni ustavitvi postopka in če ste bili v začasnem priporu, ste izpuščeni na prostost in so vam vrnjeni zaseženi predmeti.

Imate možnost, da sprožite odškodninski postopek.

Civilna stranka v postopku se lahko v desetih dneh od vročitve tega sklepa zoper ta sklep pritoži v tajništvu sodišča, ki ga je izdalo.

Predložitveni sklep

Če preiskovalni sodnik oceni, da ima proti vam dovolj dokazov, se lahko odloči, da vas bo poslal pred sodišče.

Če ste bili pod sodnim nadzorom ali v začasnem priporu, se s sklepom to konča.

Vendar lahko sodnik na podlagi novega sklepa, ki je posebej utemeljen, odredi, da se ti ukrepi ohranijo. Ne morejo biti daljši od dveh mesecev. Če po koncu tega roka niste pozvani pred pristojno sodišče, ste izpuščeni na prostost.

Na podlagi utemeljenega sklepa o tem, da sojenje v roku dveh mesecev ni bilo mogoče, lahko sodnik le izjemoma odredi dve podaljšanji po dva meseca. Če vam po izteku dveh mesecev ni bilo sojeno, boste izpuščeni na prostost.

Na ta sklep se ne morete pritožiti, razen če menite, da dejstva, predložena kazenskemu sodišču, pomenijo kaznivo dejanje in bi moral na njihovi podlagi biti izdan sklep o obtožnici pred porotnim sodiščem (cour d’assise). Pritoži se lahko tudi civilna stranka.

Sklep o obtožnici

Izda ga preiskovalni sodnik v kazenski zadevi.

Če ste v času, ko sodnik izda svoj sklep, pod sodnim nadzorom, se ta ukrep ohrani.

Kot obtoženec imate pravico do pritožbe na ta sklep.

Evropski nalog za prijetje (5)

Evropski nalog za prijetje je postopek, katerega namen je nadomestiti postopek izročitve med državami članicami.

Gre za sklep sodišča, ki ga izda država članica Evropske unije, da bi druga država članica prijela in predala iskano osebo zaradi kazenskega pregona, izvršitve kazni ali zaradi varnostnega ukrepa odvzema prostosti.

Vsaka država članica lahko sprejme potrebne in sorazmerne prisilne ukrepe zoper iskano osebo.

Ko je iskana oseba prijeta, ima pravico, da je seznanjena z vsebino naloga in da se ji omogoči storitve odvetnika in tolmača.

V vsakem primeru organ pregona odloči, ali bo oseba pridržana v priporu ali ji bo povrnjena prostost pod določenimi pogoji.

Organ pregona lahko medtem ko čaka na sklep zasliši zadevno osebo. Najkasneje šestdeset dni po aretaciji mora izvršitveni pravosodni organ sprejeti pravnomočen sklep o izvršitvi evropskega naloga za prijetje. Potem nemudoma priglasi sprejeto odločitev organu izdaje. Če pa so sporočene informacije pomanjkljive, lahko organ pregona od organa izdaje zahteva dodatne informacije.

Celotno obdobje pridržanja, ki se nanaša na evropski nalog za prijetje, se odšteje od skupnega trajanja odvzema prostosti, do katerega lahko pride.

Priprava obrambe na sojenje (6)

Odnos z vašim odvetnikom temelji na vzajemnem zaupanju, on je vaš zaupnik. Zavezan je k varovanju poklicnih skrivnosti.

Zato ne oklevajte in mu postavite vsa vprašanja, ki jih imate, in od njega zahtevajte vse podrobnosti, da se izognete nesporazumom.

Na prvem sestanku z njim mu predajte vse dokumente in informacije, povezane z vašo zadevo, da bo lahko vašo obrambo pripravil pod najboljšimi pogoji.

Postavite mu vsa vprašanja, ki si jih zastavljate, predvsem o poteku postopka, strategiji glede na izbiro postopka ali o tem, kakšna vprašanja vam lahko postavijo sodniki, ki obravnavajo vaš spis.

Vprašajte ga o izidu postopka, kaznih, ki vam grozijo, ali o različnih strategijah, med katerimi lahko izbirate.

Zadnja posodobitev: 30/01/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 – Moje pravice med postopkom

Če ste polnoletni in če priznavate obtožnico proti vam, in če gre za „delikt“, za katerega je določena globa ali zaporna kazen do največ 5 let, lahko uporabite postopek takojšnje privedbe pred sodišče na podlagi predhodnega priznanja krivde (comparution immédiate sur reconnaissance préalable de culpabilité). Pomoč odvetnika je v tem primeru obvezna. Ta hitri postopek omogoča izrek milejše kazni.

Kje se bo proces odvijal?

Pristojnost sodišča je odvisna od narave kršitve in krajevne pristojnosti. Za prekrške je pristojno sodišče za prekrške (tribunal de police) ali okrajno sodišče (juridiction de proximité) na podlagi kraja storjenega dejanja ali vašega bivališča.

Če gre za „delikt“, je pristojno kazensko sodišče (tribunal correctionnel) na podlagi kraja storitve kaznivega dejanja, kraja vašega bivališča ali vašega prijetja.

Za kaznivo dejanje je pristojno porotno sodišče (cour d’assises) na podlagi kraja storitve kaznivega dejanja, vašega bivališča ali vašega prijetja.

Kazenski postopek je usten in javen. Izjemoma se postopek odvija za zaprtimi vrati, in sicer v primeru mladoletnih prestopnikov ali na zahtevo žrtve, ko gre za posilstvo, mučenje in barbarska dejanja, ki jih spremlja spolni napad.

Pri prekrških in kazenskih zadevah razsodi eden ali več poklicnih sodnikov, medtem ko porotno sodišče, ki ga sestavlja devet porotnikov iz vrst državljanov in trije poklicni sodniki, sprejme odločitev na podlagi kvalificirane večine osmih oseb.

Ali je pred postopkom obtožnico mogoče spremeniti?

Sodišče odloča le o dejstvih, ki so opisana v obtožnici. Ne more upoštevati drugih dejstev.

Vendar ima pravico, da med obravnavo ponovno pravno opredeli dejstva, ki so mu predložena, pod pogojem, da ste lahko predložili svoje pripombe glede nove obtožnice. Če ta nova opredelitev vključuje razširitev obtožnice na nova dejstva, se morate strinjati, da boste na podlagi teh dejstev ponovno prostovoljno prišli pred sodišče.

V Franciji postopek za priznanje krivde ne obstaja. Za nekatere „delikte“ je pred obravnavo mogoče uporabiti postopek privedbe pred sodišče na podlagi predhodnega priznanja krivde. Če podate priznanje, bo to predmet obravnave in ocene sodnikov, podobno kot vsak drug dokazni element.

Katere so moje pravice med postopkom?

Vaša prisotnost je obvezna med celotnim postopkom. Če nimate veljavnega opravičila, vam bo sojeno v odsotnosti, razen če se sodišče strinja, da obravnavo prestavi do vašega povratka. Vendar sodišče ni dolžno tej zahtevi ugoditi. Če je torej vaš odvetnik prisoten, je lahko on zaslišan in vas zastopa. Pri hujših kaznivih dejanjih se lahko za vas izda nalog za prijetje.

V Franciji je predvidena možnost videokonference samo za zaslišanje prič, civilnih strank in izvedencev.

Če ne razumete jezika obravnave, se vam po uradni dolžnosti dodeli tolmača.

Pomoč odvetnika je v kazenskih zadevah obvezna. Izbirna je samo pri „deliktih“ in prekrških. Med postopkom lahko odvetnika zamenjate.

Med postopkom se lahko izjavite. Vendar imate za čas trajanja celotnega postopka pravico do molka. Tako stališče ima lahko vpliv na osebno prepričanje sodnikov. Obtoženi ne morete biti samo zato, ker ste lagali na obravnavi. Vendar bo laž vplivala na odločitev sodišča. Poleg tega bi to lahko ogrozilo strategijo vašega odvetnika.

Katere so moje pravice v zvezi z dokazi, ki se navajajo proti meni?

Vsi dokazi v spisu morajo biti predmet kontradiktorne razprave, da bi vi lahko o njih razpravljali. V francoskem kazenskem pravu je vsak dokaz dopusten in se lahko predloži v vseh okoliščinah. Torej lahko predložite vse potrebne dokaze, med drugim tudi tiste, ki jih zbere zasebni detektiv, edina omejitev je zakonitost dokaza.

Zahtevate lahko zaslišanje prič. Neposredno ali prek svojega odvetnika lahko postavljate vprašanja pričam na obravnavi in izpodbijate njihovo pričanje z vsemi pravnimi sredstvi.

Ali se bodo upoštevale informacije v zvezi z mojo kazensko evidenco?

Sodniki bodo preverili vsebino vaše kazenske evidence. Med postopkom se v spis priloži izvleček iz kazenske evidence. Pristojno sodišče, ki se mu predloži vaš spis, lahko zahteva, da se izvlečki iz vaše kazenske evidence sporočijo v drugo državo članico.

Kaj se zgodi na koncu postopka?

O možnih izidih vašega postopka vas bo vaš odvetnik predhodno obvestil pod pogojem, da ste ga v celoti seznanili o svojem položaju. Pri tem gre za izpustitev, oprostilno sodbo in obsodbo.

V primeru obsodbe so predvidene naslednje kazenske sankcije:

Kazni odvzema prostosti:

  • Pri kazenskih zadevah dosmrtna zaporna kazen ali zaporna kazen za določen čas. Pri zaporni kazni za določen čas kazenski zakonik določa najmanjše zaporne kazni. Gre za obdobje od 10 do 30 let zapora.
  • Pri „deliktih“ zaporna kazen traja največ 10 let.

Kazni odvzema prostosti, če niso skrajšane, se lahko pretvorijo na primer v pogojni izpust, prestajanje kazni v zavodu odprtega tipa ali odpis kazni.

Druge kazni:

  • V vseh zadevah se lahko izreče globa, katere višina je določena za vsak prekršek.
  • Pri kazenskih zadevah je mogoče izreči „popravno sankcijo“ (sanction-réparation), če je namen obsodbe popraviti škodo, ki jo je utrpela žrtev.
  • Izrečejo se lahko dodatne kazni. Gre lahko za družbenokoristna dela (z vašo privolitvijo), kazni odvzema pravice (vozniško dovoljenje...), zaplemba imetja, zaprtje ustanove, odvzem državljanskih pravic (volilna pravica...) ali prepoved izdaje čekov. Poleg tega se lahko izreče prepoved vstopa na francosko ozemlje (če ste tujec) ali prepoved bivanja.

Kakšna je vloga žrtve med postopkom?

Žrtev je lahko sama prisotna na postopku ali jo tam zastopa zastopnik. Če ne pride ne ona ne njen zastopnik, se šteje, da se je odstopa od tožbe. Lahko je ona tista, ki je sprožila pregon. Med procesom njena prisotnost ali prisotnost njenega odvetnika zagotovi zaščito njenih interesov in zahteva nadomestilo za škodo, ki jo je utrpela.

Zadnja posodobitev: 30/01/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 - Moje pravice po postopku

Ali se lahko pritožim?

Pri prekrških lahko zoper nekatere sodbe sodišča za prekrške (tribunal de Police) in okrajnega sodišča (juridiction de proximité) v roku 10 dni od njenega izreka vložite pritožbo pri senatu za kazenske pritožbe (Chambre des appels correctionnels).

V „deliktnih“ zadevah lahko zoper sodbo kazenskega sodišča (tribunal correctionnel) v roku 10 dni od njenega izreka vložite pritožbo pri senatu za kazenske pritožbe (Chambre des appels correctionnels)..

V kazenskih zadevah se lahko zoper sodbo porotnega sodišča (Cour d’Assises) v roku 10 dni od njenega izreka pritožite pri drugem porotnem sodišču.

Pritožite se lahko na sodbo, bodisi izrečeno na podlagi kazenske tožbe (kazen), bodisi na podlagi civilne tožbe (odškodnina žrtvi).

Zoper odločbe, izrečene glede pritožb oziroma sodbe, izrečene na zadnji instanci, lahko vložite kasacijsko pritožbo (pourvoi en cassation) pri kazenskem senatu kasacijskega sodišča (Chambre criminelle de la Cour de Cassation) in sicer v roku petih dni po razglasitvi sporne odločbe.

Vrhovno kasacijsko sodišče (Cour de Cassation, juridiction suprême) v določenem roku odloči o dopustnosti pritožbe: če je pritožba dopustna, se kasacijsko sodišče izreče le glede uporabe prava in ne odloča o vsebini.

Pritožba se vloži v tajništvo sodišča, ki je izreklo sporno odločbo, ali pri vodji zapora, če ste v priporu.

V vseh primerih morate podpisati obvestilo o pritožbi.

Kaj se zgodi, če vložim pritožbo?

Izvršitev izpodbijane odločbe se načeloma odloži za obdobje, ko teče rok za pritožbo in za čas, ko pritožbeno sodišče obravnava pritožbo oziroma za obdobje, ko teče rok za kasacijsko pritožbo in čas, ko kasacijsko sodišče obravnava kasacijsko pritožbo.

Če ste bili obsojeni na odvzem prostosti in ste v priporu, pritožba na sporno odločbo med čakanjem na novo sodbo ne prekine pripora.

Pritožbeno ali kasacijsko sodišče mora pritožbo oziroma kasacijsko pritožbo obravnavati v „razumnem času“ od vložitve pritožbe ali kasacijske pritožbe.

Kaj se zgodi na pritožbeni obravnavi?

Ker je kazenski postopek ustni postopek, lahko med pritožbeno obravnavo predložite in navajate pravna nova sredstva in dokaze, o katerih bo potekala dvostranska (kontradiktorna) razprava.

Senat za kazenske pritožbe (Chambre des appels correctionnels) ali porotno sodišče (Cour d’Assises), ki odloča o pritožbi, lahko izpodbijano sodbo potrdi ali pa razveljavi.

Samo v določenih primerih, ko je državno tožilstvo vložilo pritožbo ali nasprotno pritožbo, je lahko vaša kazen zaradi pritožbe strožja od prvotno izrečene kazni in odškodnina , ki jo zahteva civilna stranka, se lahko poveča.

Kasacijsko sodišče (Cour de Cassation), ki odloča o uporabi prava, lahko izpodbijano odločbo prekliče in razveljavi z napotitvijo strank pred pritožbeno sodišče (Cour d’appel) ali brez napotitve.

Sodna odločba postane pravnomočna šele, ko potečejo vsi roki za uveljavljanje pravnih sredstev.

Če ste na podlagi pritožbe zoper prvotno obsodilno sodbo izpuščeni ali oproščeni sz odločbo pritožbenega sodišča, ki je postala pravnomočna, lahko ob določenih pridržkih zahtevate polno odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki vam jo je povzročilo to „samovoljno“ pridržanje.

Ob vročitvi odločbe o izpustitvi ali oprostitvi, ste seznanjeni tudi o pravici do odškodnine.

Odškodnino lahko zahtevate v roku 6 mesecev od vročitve odločbe o izpustitvi ali oprostitvi, tako da zahtevek naslovite na prvega predsednika pritožbenega sodišča (premier Président de la Cour d’appel), ki je izreklo sodbo.

Slednji odloči o odškodninskem zahtevku z obrazloženo odločbo, ki se sprejme na javni obravnavi in med katero lahko zahtevate, da se vas zasliši osebno ali prek vašega odvetnika.

Na odločbo prvega predsednika pritožbenega sodišča se lahko v roku 10 dni od njene vročitve pritožite pri Nacionalni komisiji za nadomestilo za pripor (Commission Nationale de réparation des détentions - CNR).

CNR zaseda odloča neodvisno in na njeno odločitev pritožba ni mogoča.

Dodeljeno nadomestilo se izplača na stroške države.

Katere informacije vsebuje kazenska evidenca?

Če vam je na koncu postopka s pritožbo ali kasacijsko pritožbo dosojena kazen z odločbo, ki je postala pravnomočna, bo izrečena obsodba vpisana v vašo kazensko evidenco, ki jo hrani pravosodna uprava v vaši državi izvora.

Sem državljan druge države članice. Ali sem lahko po končanem postopku premeščen?

Na podlagi Konvencije o transferju obsojenih oseb z dne 21. marca 1983 lahko premestitev v vašo državo izvora zahteva vaša država izvora ali Francija, država obsodbe.

Vendar izvršitev premestitve zahteva vašo predhodno svobodno privolitev po predhodni jasni seznanitvi, kar vključuje popolne in natančne informacije o posledicah premestitve.

Poleg tega lahko sami zahtevate prostovoljno premestitev v vašo državo izvora. Ugoditev vaši zahtevi je odvisna od izpolnjevanja večih pogojev.

Če sem bil že obsojen, ali se mi lahko ponovno sodi za ista dejanja?

Na podlagi načela „Ne bis in idem“, ki velja v francoskem kazenskem pravu, vas v primeru, da vam je bilo sojeno in ste bili s pravnomočno sodbo obsojeni v eni državi članici, ni mogoče več preganjati in obsoditi za ista dejanja v drugi državi članici.

Zadnja posodobitev: 30/01/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 - Kršitve cestnoprometnega zakonika in drugi prekrški

V Franciji številne prekrške obravnavajo neposredno upravni organi in ne sodni organi. V glavnem gre za kršitve cestnoprometnega zakonika. V teh posebnih postopkih se upoštevajo vaše temeljne pravice, zlasti pravice obrambe. Poleg tega upravna sankcija nikoli ne biti odvzem prostosti.

Sankcijo proti vam po samem pravu izreče neposredno pristojni upravni organ, ki je ugotovil neizpolnjevanje pravne obveznosti. Vsak sklep, ki nalaga sankcije, mora biti utemeljen, in ga lahko izpodbijate. Izrečena sankcija je izvršljiva takoj, tudi če se odločite za pritožbo.

Kako se obravnavajo kršitve cestnoprometnega zakonika?

Kršitve Cestnoprometnega zakonika neposredno obravnava uradnik, ki sestavi zapisnik (agent verbalisateur), policist ali žandar (agent de gendarmerie). Če je ugotovljena kršitev, se vam nemudoma naloži ustrezna kazen. Predhodno vam bodo pojasnjeni razlogi za sankcijo in lahko podate svoje pripombe. Prejeli boste zapisnik, v katerem bo opredeljena vaša kršitev ter izrečena sankcija. Sankcijo ste dolžni izpolniti nemudoma po njenem izreku.

Sankcija za take kršitve je plačilo globe v obliki določenega denarnega zneska in morebiti prepoved vožnje.

Če kot državljan druge države članice ne spoštujete cestnoprometnih predpisov, boste sankcionirani v Franciji. Če pred vrnitvijo v svojo državo sankcije ne izpolnite, se lahko proti vam začne postopek pregona.

Če se ne strinjate s sankcijo, se lahko na ta sklep pritožite v roku dveh mesecev. Sankcija, ki vam bo izrečena, ne more postati strožja zaradi vaše pritožbe.

Pritožba se vloži neposredno pri upravnem organu, brez postopka. Vloži se pri organu, ki je prvič izrekel sankcijo (gre za upravno pritožbo – recours gracieux), v primeru zavrnitve pritožbe pa se pritožite pri hierarhično višjem organu (recours hiérarchique).

Nadaljnji postopek vam bo pojasnjen neposredno v zapisniku, ki ga boste prejeli.

Šele ko izčrpate ta pravna sredstva, se lahko obrnete na upravnega sodnika (juge administratif).

Kako se obravnavajo ostali prekrški?

Ostali prekrški, ki se obravnavajo upravno, so hujši prekrški, povezani z ureditvijo finančnih trgov, konkurenčnim pravom, davčnimi predpisi ali predpisi o priseljevanju.

Ali bodo ti prekrški navedeni v moji kazenski evidenci?

Prekrški, ki se v Franciji obravnavajo upravno, zlasti v povezavi s kršitvami cestnoprometnih predpisov, ne bodo vpisani v vašo kazensko evidenco.

Zadnja posodobitev: 30/01/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Italija

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obtožen kaznivega dejanja.

Kratek opis kazenskega postopka

V nadaljevanju so na kratko opisane običajne faze kazenskega postopka zoper odrasle osebe.

Podrobnosti o vseh teh fazah kazenskega postopka in vaših pravicah so na voljo v informativnih listih. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, temveč so zgolj napotki.

Postopek se začne, ko se policija ali državni tožilec seznani z dejstvom, ki bi se lahko štelo za kaznivo dejanje.

Ko je preiskava končana, državni tožilec začne kazenski pregon z namenom uvedbe kazenskega postopka, razen če meni, da zadeve ni treba kazensko obravnavati.

Pri kaznivih dejanjih, ki jih morajo obravnavati kolegijsko sodišče, porotno sodišče (podobno kronskim sodiščem v Združenem kraljestvu ali zveznem sodnem okrožju v ZDA) in v nekaterih primerih sodišče v sestavi sodnika posameznika, državni tožilec predloži zahtevo za sodno obravnavo sodniku za predhodno obravnavo.

Po končani predhodni obravnavi lahko sodnik bodisi obdolženca izroči sodišču bodisi opusti kazenski pregon.

Pri kaznivih dejanjih, ki spadajo v pristojnost sodišča v sestavi sodnika posameznika ali mirovnega sodišča, bo državni tožilec vročil poziv na sodno obravnavo ali neposredni poziv na sodno obravnavo.

Obstajajo tudi nekateri posebni postopki: skrajšani postopek, kazen, ki jo zahtevajo stranke (dogovor s tožilstvom za milejšo kazen), takojšnja sodba ali sodba po skrajšanem postopku, postopek na podlagi kazenske odredbe.

Kazenski postopek navadno poteka v treh fazah, ki so prva stopnja (porotno sodišče, kolegijsko sodišče, sodišče v sestavi sodnika posameznika in mirovno sodišče), pritožba in kasacijsko sodišče (najvišje sodišče).

Na prvi stopnji se pridobijo vsi dokazi – priče in dokumenti, konča pa se z obsodbo ali oprostitvijo.

Zoper sodbo na prvi stopnji se lahko pritožite.

Pritožbeno sodišče potrdi sodbo, izdano na prvi stopnji, jo delno ali v celoti spremeni, lahko pa jo tudi razveljavi in vrne v razsojanje sodišču prve stopnje.

Odločitev pritožbenega sodišča se izpodbija z vložitvijo zahteve pri kasacijskem sodišču (najvišje sodišče).

Kasacijsko sodišče izreče sodbo, s katero zahtevo razglasi za nedopustno ali jo zavrne, ali celo razveljavi sodbo, ne da bi jo vrnilo v razsojanje, ali pa sodbo razveljavi in zadevo vrne v razsojanje sodišču prve stopnje.

Ko so vse faze postopka končane, je sodba pravnomočna. Če vključuje kazen, ta zdaj postane izvršljiva.

Podrobnosti o vseh teh fazah kazenskega postopka in vaših pravicah so na voljo v informativnih listih. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, temveč so zgolj napotki.

Informacije o prekrških, kot so prekrški v cestnem prometu, za katere se po navadi izrekajo mandatne kazni, kot so globe, najdete v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko izčrpne informacije o svojih pravicah najdete tukaj.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih držav članic, zato vam v primeru pritožbe ne more pomagati. V teh informativnih listih je navedeno, kako in pri kom se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 – Porada s advokátom

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

  • Pridobivanje dokazov
  • Zaslišanje
  • Prijetje, pridržanje, preventivni pripor in evropski nalog za prijetje
  • Konec predhodne preiskave in predhodna obravnava

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice med glavno obravnavo

Povezava se odpre v novem oknu4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Povezava se odpre v novem oknu5 – Prekrški v cestnem prometu in drugi prekrški

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuSplošne pravne zadeve

Povezava se odpre v novem oknuKazenskopravne zadeve

Povezava se odpre v novem oknuItalijanske zbornice odvetnikov za kazensko pravo

Povezava se odpre v novem oknuČlovekove pravice

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

Kaj je preiskava?

Preiskava je vrsta dejavnosti, ki jih takoj po obvestilu o kaznivem dejanju izvedeta državni tožilec in kriminalistična policija. Obvestilo o kaznivem dejanju dobi neposredno državni tožilec, kriminalistična policija ali drug organ na podlagi postopka, ki ga je začel tožnik ali drugi posamezniki.

Kaj je namen kazenske preiskave?

Namen predhodne preiskave je ugotoviti, ali je bilo kaznivo dejanje dejansko storjeno, najti osebo, ki ga je storila, ter zbrati dokaze za nadaljevanje preiskave in postopka.

Kdo izvaja preiskave?

Preiskavo opravijo državni tožilec, kriminalistična policija in obdolženčev zagovornik. Sodnik za predhodne preiskave pa zagotavlja upoštevanje procesnih predpisov in pravic strank.

Katere so glavne faze predhodne preiskave?

Pridobivanje dokazov

Državni tožilec in kriminalistična policija lahko organizirata in izvedeta preiskave, preverjanja, zaseg predmetov in dokumentov, zaslišanje prič, telefonsko prisluškovanje, elektronski nadzor in pregled prostorov. Namen teh ukrepov je poiskati in pridobiti dokaze. Obdolženčev zagovornik lahko opravi preiskave, da bi našel dokaze v njegovo korist.

Zaslišanje

Kriminalistična policija ali državni tožilec lahko osumljenca pozoveta na zaslišanje, katerega namen je ugotoviti, ali je posameznik vpleten v kaznivo dejanje.

Prijetje, pridržanje, preventivni pripor in evropski nalog za prijetje

Policija lahko posamezniku odvzame prostost, če je zasačen pri storitvi kaznivega dejanja, ali po storitvi kaznivega dejanja, če obstaja nevarnost, da bo pobegnil. Namen prijetja je preprečiti, da bi osumljenec storil še več kaznivih dejanj, ga odvesti v pripor in zagotoviti, da ne pobegne.

Sodnik za predhodne preiskave lahko odloči, da mora osumljenec ostati v priporu. Namen tega je preprečiti, da bi bilo storjenih še več kaznivih dejanj, omogočiti pridobitev potrebnih dokazov in preprečiti, da bi osumljenec pobegnil.

Nazadnje, policija lahko posamezniku prostost odvzame na podlagi evropskega naloga za prijetje. Namen takega naloga je prijeti posameznika in ga predati odreditveni državi.

Konec predhodne preiskave in predhodna obravnava

Po končani predhodni preiskavi državni tožilec začne kazenski pregon, razen če je zahteval ustavitev postopka.

Pri najhujših kaznivih dejanjih se pred začetkom glavne obravnave opravi predhodna obravnava pred sodnikom. Ta obravnava naj bi delovala kot filter, da se presodijo razlogi za obtožbo in preprečijo nepotrebne sodne obravnave. Obdolženec se lahko odloči, da se mu sodi po alternativnem postopku, s katerim se izogne sodni obravnavi, v primeru obsodbe pa mu je naložena nižja zaporna kazen.

Moje pravice med preiskavo

Kliknite na spodnje povezave in se seznanite s pravicami, ki jih imate v posameznih fazah preiskave.

Pridobivanje dokazov (1)

Ali lahko policija pregleda in preišče moj dom, avtomobil ali poslovne prostore?

Da. Policija lahko pregleda in preišče prostore bodisi na svojo pobudo bodisi na zahtevo državnega tožilca, da bi poiskala in izročila dokaze o storjenem kaznivem dejanju.

Ali lahko policija opravi telesni pregled?

Da. Zanj mora imeti nalog državnega tožilca, vendar pa lahko posameznika ustavi in preišče na lastno pobudo.

Ali lahko policija zaseže dokumente in predmete, ki jih imam pri sebi ali so v mojem domu, avtomobilu ali poslovnih prostorih?

Da. Bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi naloga državnega tožilca lahko zaseže dokumente in predmete, ki se lahko štejejo za materialne dokaze in so potrebni za dokaz dejstva.

Kakšne pravice imam v primeru pregleda, preiskave in zasega?

Če se na vas opravi telesni pregled ali preiskava, vam lahko pomaga zaupanja vredna oseba, če je takoj na voljo. Ob telesnem pregledu je treba spoštovati vaše dostojanstvo.

V primeru pregleda ali zasega na podlagi naloga vam mora policija izročiti njegovo kopijo. Če takrat niste navzoči, jo mora izročiti osebi, ki je takrat navzoča na zadevnem kraju. Pravico imate do pomoči odvetnika, vendar pa ga policiji ni treba poklicati vnaprej.

Ali imam pravico nasprotovati zasegu?

Da, zahtevo za presojo lahko vložite v desetih dneh od odredbe o zasegu/zaplembi. Odločitev bo sprejelo pristojno sodišče.

Ali bom moral dati prstne odtise ali vzorce DNK (lase, slino, telesne tekočine)?

Da. Če ste osumljeni kaznivega dejanja, lahko policija za vašo identifikacijo zahteva vzorce DNK in prstne odtise. Če se s tem ne strinjate, lahko policija prosi državnega tožilca za ustno dovoljenje za odvzem prstnih odtisov ali vzorcev.

Prstni odtisi in vzorci DNK se lahko od vas zahtevajo kot dokaz, vendar samo, če ste osumljeni hujših kaznivih dejanj. Za odvzem je potrebna odredba sodišča, v nujnih primerih pa nalog državnega tožilca, ki ga potrdi sodišče.

Ali lahko zahtevam izvedbo preiskave za mojo obrambo?

Vaš zagovornik ima pravico opraviti preiskave na vašo pobudo za vašo obrambo, tudi z zasebnim detektivom.

Lahko tudi zapiše vse izjave prič, pregleda kraje in prostore, pridobi izvedence in zahteva dokumente od državne uprave.

Vaš zagovornik lahko izjave prič in dokumente predloži sodniku za predhodne preiskave, državnemu tožilcu in „Tribunale del Riesame“ (posebnemu sodišču, ki na zahtevo obdolženca pregleda odredbe, s katerimi so naloženi prisilni ukrepi, kot sta hišni pripor ali izgon).

Sodišče jih bo upoštevalo pri sprejetju odločitve.

Zaslišanje (2)

Zakaj bi bil lahko zaslišan?

Če ste osumljeni vpletenosti v kaznivo dejanje, ste lahko pozvani na zaslišanje, da se preverijo obdolžitve/obtožbe.

Zaslišanje lahko zahtevate tudi sami, da bi pojasnili svoj položaj.

Če ste bili prijeti ali ste v priporu, kliknite tukaj.

Ali bom pred zaslišanjem obveščen o obtožbah?

Da. V pozivu na zaslišanje so opisana dejstva v zvezi z vašo obtožbo. Pred začetkom zaslišanja boste izvedeli, česa ste obtoženi, in seznanjeni z dokazi zoper vas.

Ali moram odgovarjati na vprašanja?

Ne. Policija in državni tožilec vas morata pred začetkom zaslišanja opozoriti, da vam ni treba odgovarjati na vprašanja. Vseeno pa morate odgovoriti na vprašanja o vaših osebnih podatkih in predhodnih obsodbah.

Kaj se bo zgodilo, če ne bom razumel lokalnega jezika?

Pravico imate do brezplačne pomoči tolmača. Tolmač prevaja vprašanja in vaše odgovore.

Ali lahko dobim odvetnika?

Ko boste pozvani na zaslišanje, boste seznanjeni s pravico do pomoči odvetnika. Če odvetnika nimate, vam ga bo dodelilo sodišče. Informacije, kako do odvetniških storitev, so na voljo v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 1.

Pomoč odvetnika – bodisi vašega bodisi tistega, ki vam ga je dodelilo sodišče – vam mora biti na voljo ves čas zaslišanja.

Policija vam lahko takoj po storitvi kaznivega dejanja postavi nekatera vprašanja, tudi če vaš zagovornik ni navzoč, vendar vam na ta vprašanja ni treba odgovoriti. Če odgovorite, se lahko vaše izjave uporabijo kot dokaz za nadaljnje izvajanje preiskav.

Prijetje, pridržanje, preventivni pripor in evropski nalog za prijetje (3)

Zakaj sem lahko prijet?

Policija vas lahko prime, če vas zasači pri storitvi kaznivega dejanja, to je med samim kaznivim dejanjem, če vas lovi, pa takoj po kaznivem dejanju.

Policija vas lahko pridrži tudi, če ste bili zasačeni pri storitvi kaznivega dejanja, če ste osumljeni storitve kaznivega dejanja in če obstaja dejansko tveganje, da boste pobegnili.

Sodnik za predhodne preiskave lahko odredi pripor, če obstajajo resni dokazi, da bi lahko bili krivi kaznivega dejanja, in če obstaja tveganje, da bi lahko kakor koli posegali v potek sodnih postopkov ali jih ovirali, ali da bi storili druga kazniva dejanja ali pobegnili.

Ali bom lahko govoril z odvetnikom?

Da. Policija vas mora takoj po prijetju, pridržanju ali odredbi o priporu obvestiti, da lahko imenujete odvetnika. Vašega odvetnika mora poklicati takoj, če ga nimate, pa mora poklicati odvetnika, ki ga je dodelilo sodišče. Informacije, kako do odvetniških storitev, so na voljo v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 1.

Pravico imate, da se takoj pogovorite z odvetnikom.

V primeru izjemnih razlogov za pripor lahko sodni organi vaš pogovor z zagovornikom odložijo za največ 48 ur v primeru prijetja ali pridržanja in za največ pet dni v primeru pripora.

Ali lahko stopim v stik z družinskim članom?

Da. Policija bo na podlagi vašega dovoljenja stopila v stik z vašimi sorodniki.

Ali bom zaslišan? Ali bom moral dati informacije?

Če ste prijeti ali pridržani, vas policija lahko zasliši v navzočnosti vašega odvetnika, vendar pa vam na ta vprašanja ni treba odgovarjati.

Seznanjeni boste z obtožbami in dokazi zoper vas.

V postopku o pridržanju vas lahko zasliši sodnik, vendar pa vam ni treba odgovarjati. Zaslišanje lahko zahtevate tudi sami.

V primeru pripora vas mora sodnik zaslišati v petih dneh od začetka takega pripora (zaslišanje v okviru pripora). Navzočnost vašega zagovornika in tolmača je obvezna, vam pa ni treba odgovarjati na vprašanja.

Za dodatne informacije glej Zaslišanje (2).

Kaj se bo zgodilo, če ne bom razumel jezika?

Pravico imate do brezplačne pomoči tolmača. Tolmač prevaja vprašanja in vaše odgovore.

Kako dolgo me lahko policija pridrži?

Po prijetju ste lahko na policiji pridržani največ 24 ur. V tem času vas mora policija zapreti. Postopek za potrditev prijetja ali pridržanja poteka pred sodnikom v 48 urah od prijetja. Po končanem postopku lahko sodnik bodisi odredi takojšnjo izpustitev bodisi odloči o ukrepu pripora.

Ali se lahko zoper sklep o priporu pritožim?

Da. V desetih dneh od izvršitve sklepa lahko pristojno kolegijsko sodišče zaprosite za presojo sklepa. Pripravljena bo obravnava, ki se je imate pravico udeležiti, lahko pa tudi zahtevate, naj vas zaslišijo. Zoper odločitev sodišča se lahko v desetih dneh od odločitve pritožite pri kasacijskem sodišču.

Kaj se bo zgodilo, če bom prijet na podlagi evropskega naloga za prijetje?

Če je neka država članica izdala evropski nalog za prijetje, ste lahko prijeti v drugi državi članici in po zaslišanju pred pritožbenim sodiščem izročeni odreditveni državi.

Policija vas lahko prime na lastno pobudo ali na podlagi sklepa o priporu, ki ga izda pritožbeno sodišče.

Pravico imate do imenovanja odvetnika. Če odvetnika nimate, vam ga bo dodelilo sodišče. Vaš zagovornik in vaše veleposlaništvo morata biti nemudoma obveščena o vašem prijetju.

Sodnik vas bo v navzočnosti vašega zagovornika in tolmača zaslišal v 48 urah od prijetja s strani policije ali v petih dneh od izvršitve sklepa o priporu.

Obravnava pred pritožbenim sodiščem bo opravljena v 20 dneh od vašega prijetja. Na njej bo sprejeta odločitev o vaši izročitvi, zoper katero se lahko pritožite pri kasacijskem sodišču.

Konec predhodne preiskave in predhodna obravnava (4)

Kaj se bo zgodilo po končani predhodni preiskavi?

Če ne bo državni tožilec zahteval ustavitve postopka, vas bo obvestil, da je predhodna preiskava končana. O tem ne boste obveščeni, če bo kaznivo dejanje v pristojnosti mirovnega sodišča.

Pravico imate do vpogleda v dokumentacijo o predhodni preiskavi in seznanitve s popisom dokazov zoper vas. Lahko vložite obrazložitve in dokaze za svojo obrambo ter zahtevate, naj vas znova zaslišijo.

Državni tožilec bo po obvestilu o koncu predhodne preiskave začel kazenski pregon, razen če ne bo zahteval ustavitve postopka. Pri prekrških vas bo pozval neposredno na glavno obravnavo. V drugih primerih bo zahtevo za sojenje predložil sodniku za predhodno preiskavo.

Kaj je predhodna obravnava?

Namen predhodne obravnave je preveriti obtožbe zoper vas.

Ta poteka zasebno z državnim tožilcem in vašim zagovornikom. Če želite, lahko sodelujete in ste zaslišani. Sodnik lahko zasliši priče in pridobi dokumente. Po koncu obravnave lahko bodisi ustavi postopek bodisi odredi obravnavo zadeve pred sodiščem ali porotnim sodiščem.

Ali imam pravico do odvetnika?

Da, pomoč odvetnika je obvezna.

Več informacij je na voljo v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 1.

Kaj se bo zgodilo, če ne bom razumel jezika?

Zahteva za vašo izročitev sodišču in obtožbe morajo biti prevedene v jezik, ki ga razumete. Če boste navzoči na obravnavi, vam bo zagotovljen tolmač.

Ali moram biti navzoč?

Ne. Lahko se odločite, da ne boste navzoči.

Ali se lahko izognem glavni obravnavi?

Da. Sodnika na predhodni obravnavi lahko zaprosite za sojenje po skrajšanem postopku. Obravnave potekajo zasebno, odločitev pa je sprejeta na podlagi pisnih dokazov. Če boste obsojeni, bo kazen za tretjino nižja.

Glavni obravnavi se lahko izognete tudi tako, da se z državnim tožilcem dogovorite o nižji kazni (dogovor s tožilstvom za milejšo kazen).

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 – Moje pravice med glavno obravnavo

Kje bo potekala glavna obravnava?

Glavna obravnava bo potekala pred krajevno in stvarno pristojnim sodiščem.

Za prekrške sta pristojni mirovno sodišče in sodišče v sestavi sodnika posameznika. Hujša kazniva dejanja bo obravnavalo kolegijsko sodišče. Za kazniva dejanja, ki veljajo za resno grožnjo družbi (umor in terorizem), je pristojno porotno sodišče.

Glavna obravnava mora biti javna, sicer je neveljavna.

Sodnik lahko odloči, da morajo biti glavna obravnava ali nekateri njeni deli v določenih primerih zaprti za javnost. Zaprosite lahko, naj se priča zasliši za zaprtimi vrati, če bi javno zaslišanje škodovalo vaši zasebnosti v zvezi z dejstvi, ki s postopkom niso povezana.

Sodno odločbo izda sodnik, ki vodi glavno obravnavo. Sodna odločba na glavnih obravnavah na porotnem sodišču se sprejme skupaj s poroto.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Obtožba zoper vas se lahko med glavno obravnavo spremeni.

Državni tožilec lahko najde nove obtožbe zoper vas, če se kaznivo dejanje izkaže za drugačno od tistega, ki je bilo opisano v obtožnici, ali če se pojavijo sočasno kaznivo dejanje ali oteževalne okoliščine.

Zaprosite lahko za odobritev odloga za pripravo svoje obrambe.

Kaj se bo zgodilo, če se izrečem za krivega?

V italijanskem pravnem sistemu priznanje krivde ni predvideno.

Če nočete glavne obravnave in želite nižjo kazen, morate državnega tožilca zaprositi za dogovor o kazni (dogovor s tožilstvom o milejši kazni). Zahtevo morate vložiti na predhodni obravnavi, če te ni, pa takoj na začetku glavne obravnave.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Vaša navzočnost na sodišču ni potrebna.

Lahko pa se zahteva za nekatera dejanja, kot na primer, da vas priča identificira.

Če se v takem primeru na sodišču ne zglasite sami, lahko sodnik odredi vašo obvezno udeležbo na glavni obravnavi.

Če želite biti navzoči, a vas kaj resno ovira (bolezen), lahko vaš zagovornik zaprosi za preložitev obravnave.

Sodelujete lahko tudi samo na nekaterih obravnavah. Če se na sodišču ne zglasite niti enkrat, bo sodišče izreklo zamudno sodbo.

Če ne razumete jezika, morate obvezno imeti tolmača.

Pomoč odvetnika je obvezna, zato mora biti navzoč na glavni obravnavi.

Pravico imate do osebnega zagovornika. Če si ne morete privoščiti plačila njegovih storitev, lahko zaprosite za pravno pomoč (obramba, ki jo plača vlada).

Če ne boste imenovali osebnega odvetnika, vam ga bo dodelilo sodišče.

Več informacij je na voljo v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 1. Svojemu zagovorniku lahko kadar koli prekličete pooblastilo. Za zamenjavo zagovornika, ki vam ga je dodelilo sodišče, potrebujete sklep sodnika, v katerem so navedeni razlogi za preklic.

Pravico imate molčati ves čas glavne obravnave.

Če državni tožilec ali katera koli od strank zahteva vaše zaslišanje, lahko privolite vanj ali ga zavrnete.

Izjave lahko podate kadar koli med glavno obravnavo.

Pravico imate do zaslišanja.

Če ne boste govorili resnice, ne boste kaznovani, vendar pa lahko sodnik to upošteva zoper vas.

Če obdolžite ali obtožite druge ljudi, morate biti prepričani, da so vaše izjave resnične. Če lažete, ste lahko obtoženi obrekovanja.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Na začetku glavne obravnave bodo državni tožilec, vaš zagovornik in katera koli druga stranka sodnika zaprosili za izvedbo dokazov.

Vaš zagovornik lahko zavrne dokaze, ki jih zahtevajo druge stranke.

Zahteva lahko tudi zaslišanje prič in izvedencev ter pridobitev dokumentov. To so dokazi, ki jih je lahko pridobil s preiskavami za vašo obrambo. Več informacij je na voljo v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 2. Priče in izvedenci se zaslišijo med navzkrižnim zaslišanjem strank.

Vaš zagovornik lahko vprašanja postavlja pričam tožilstva in vašim pričam.

Vaš zagovornik lahko ovrže vse izjave, ki so jih predhodno podale priče. Sodnik bo razlike med izjavami, ki so bile dane že prej in na sodišču, upošteval pri presojanju, ali je priča zanesljiva ali ne.

Bodo upoštevani podatki iz moje kazenske evidence?

Sodnik lahko upošteva vse vaše morebitne predhodne obsodbe.

Lahko se upošteva povratništvo. V takem primeru bo kazen, če boste obsojeni, višja.

Predhodne obsodbe v drugih državah članicah se lahko upoštevajo, če jih priznava italijanska vlada.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Po koncu glavne obravnave državni tožilec, vaš zagovornik in vse druge stranke podajo zaključne govore in predstavijo svoje zahteve.

Sodnik izreče sodbo in takoj prebere obtožbe.

Lahko ste oproščeni ali obsojeni.

Kazen v primeru obsodbe je lahko denarna kazen ali zaporna kazen ali oboje.

Sodnik lahko odobri pogojno kazen.

Zaporna kazen brez pogojne kazni postane izvršljiva šele, ko je obsodba pravnomočna.

Če se sodniku zdi potrebno, lahko dovoli ali zahteva preventivni pripor ali hišni pripor. Več informacij je na voljo v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 2.

Glavne obravnave pred mirovnim sodiščem se lahko končajo z naslednjimi kaznimi: globami, hišnim zaporom in delom v korist skupnosti.

Pogojna kazen se ne uporablja.

Mirovno sodišče lahko kazen nadomesti z izgonom.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Žrtev kaznivega dejanja lahko v kazenskem postopku sodeluje s pomočjo odvetnika.

Zagovornik se udeleži glavne obravnave, lahko zahteva dokaze ter zasliši priče in izvedence.

Če ste obsojeni, vam lahko sodnik naloži plačilo odškodnine oškodovani stranki.

Sodnik lahko odloči, da se odškodnina oškodovani stranki plača takoj.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuSplošne pravne zadeve

Povezava se odpre v novem oknuKazenskopravne zadeve

Povezava se odpre v novem oknuItalijanske zbornice odvetnikov za kazensko pravo

Povezava se odpre v novem oknuČlovekove pravice

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Ali se lahko pritožim?

Vi (in vaš zagovornik) se lahko pritožite zoper obsodbo, ki vključuje kakršno koli kazen, ki ni globa.

Pritožbo je treba vložiti pri sodišču, ki vas je obsodilo. Za to so določeni različni roki: od 15 do 45 dni od izreka sodbe ali njenega evidentiranja.

V pritožbi morate navesti razloge za pritožbo in točke sodbe, zoper katere vlagate pritožbo.

Obravnava bo potekala pred pritožbenim sodiščem ali „Corte d’Assise d’Appello“.

Kaj se bo zgodilo, če se bom pritožil?

Če se boste pritožili zoper sodbo, kazen ne bo izvršena, dokler odločba ne bo pravnomočna.

Dejstvo, da ste se pritožili, ne pomeni, da boste izpuščeni iz zapora, če ste ob pritožbi v zaporu. Če ste v priporu, bo pritožbeno sodišče vašo pritožbo hitro obravnavalo, drugače pa bo to odvisno od njegove delovne obremenitve.

Pritožbeno sodišče odloči o obstoječih dokazih.

Sodišče se lahko odloči za novo obravnavo, vendar samo v izjemnih primerih. Lahko se odloči, da bo uporabilo obstoječe dokaze, samo če meni, da so bistveni za odločitev. Zahtevate lahko, da se pri pritožbi upoštevajo nepričakovani ali novi dokazi, ki so bili odkriti po sodbi na prvi stopnji.

Če se niste udeležili glavne obravnave na prvi stopnji in lahko dokažete, da se je niste mogli udeležiti ali da niste vedeli, da poteka, lahko sodišče odredi ponovni začetek glavne obravnave.

Kaj se bo dogajalo med obravnavo pritožbe?

Na obravnavi mora biti navzoč vaš odvetnik. Vi lahko sodelujete, vendar to ni obvezno.

Pravico imate do tolmača.

Če se sodišče odloči za ponovni začetek glavne obravnave, bo znova preučilo vse dokaze.

Ko bodo stranke podale zaključne govore, bo sodišče izreklo sodbo.

Kaj se bo zgodilo, če bo pritožbi ugodeno/ji ne bo ugodeno?

Če sodišče ugodi pritožbi, lahko sodbo v celoti ali delno razveljavi ali spremeni.

Če sodišče pritožbi ne bo ugodilo, bo potrdilo sodbo sodišča, ki je prvo obravnavalo zadevo.

Če ste na stopnji pritožbe oproščeni obtožb, na splošno ne boste prejeli odškodnine.

Ali se lahko pritožim zoper odločitev pritožbenega sodišča?

Zoper odločitev o pritožbi se lahko pritožite pri kasacijskem sodišču.

Pritožbo lahko vložite vi sami ali vaš zagovornik, če je vpisan v „Albo dei patrocinanti in Cassazione“ (poseben register zagovornikov na kasacijskem sodišču).

Pritožbo je treba vložiti pri pritožbenem sodišču, za kar so določeni roki od 15 do 45 dni.

Pritožiti pa se ni mogoče v zvezi z vsemi primeri, temveč samo v primerih, ki se nanašajo na napačno uporabo prava.

Obravnave so lahko zaprte za javnost ali javne.

Kasacijsko sodišče odloči na podlagi sodne dokumentacije.

Kasacijsko sodišče lahko zavrne pritožbo ali ji ne ugodi ali razveljavi sodbo, zoper katero je bila vložena pritožba, pri čemer lahko zadevo vrne v razsojanje ali ne. Če bo ponovna obravnava, bo zadeva vrnjena v razsojanje prvotnemu sodišču.

Kaj se bo zgodilo, ko bo sodba pravnomočna?

Sodba postane pravnomočna, razen če se v zakonsko določenem roku pritožite pri pritožbenem sodišču ali kasacijskem sodišču, ali po odločitvi, s katero je kasacijsko sodišče zavrnilo pritožbo.

Ko je sodba pravnomočna, postane izvršljiva.

Evidentira se v uradu za kazenske evidence.

Če je kazen plačilo globe, boste morali plačati znesek, ki ga zahteva urad.

Če vam je bila naložena zaporna kazen, ki ni pogojna, državni tožilec predloži izvršljivo odločbo.

Če vam je naložena največ triletna zaporna kazen, lahko državni tožilec odloži prestajanje kazni in vas obvesti o svoji odločitvi.

V 30 dneh lahko pri „Tribunale di Sorveglianza“ (neke vrste nadzorstveno sodišče) zaprosite za nadomestitev zaporne kazni z drugim ukrepom. Če obstajajo pogoji za to, lahko zaprosite, naj se zoper vas odredi nadzor socialnega delavca ali hišni pripor ali nadzor centra za rehabilitacijo in preventivo.

Če zahteve ne vložite ali če je ta zavrnjena, morate začeti prestajati kazen.

Sem državljan druge države članice. Ali sem lahko po koncu sojenja poslan nazaj v domovino?

Sodišče lahko uporabi varnostni ukrep izgona, če ste bili obsojeni na več kot dveletno zaporno kazen.

Sodišče lahko zaporno kazen nadomesti z izgonom s prepovedjo ponovnega vstopa v državo, če ste bili obsojeni na dveletno zaporno kazen ali ste o njej dosegli dogovor s tožilstvom, pri čemer pogojna kazen ni predvidena. Izgon se opravi takoj, tudi če sodba ni pravnomočna. Pristojni organ je „Questore“ (najvišji policijski uradnik v provinci).

Izgnani ste lahko tudi, če ste že v zaporu in morate prestati manj kot dveletno zaporno kazen. Sklep predloži sodnik „Tribunale di Sorveglianza“. Zoper odločitev se lahko pritožite pri „Tribunale di Sorveglianza“.

 

Ali bodo podatki o obtožbah in/ali obsodbi vpisani v mojo kazensko evidenco?

Pravnomočne sodbe se vpišejo v kazensko evidenco.

Vpisi se izbrišejo, ko dopolnite 80 let ali po smrti.
Izbrišejo se tudi, če se zadeva ponovno obravnava.

Kazni, ki jih je naložilo mirovno sodišče, se izbrišejo pet let po datumu izdaje sodbe, če je bila naložena globa, pri drugačnih kaznih pa po desetih letih, če v tem obdobju niste storili drugega kaznivega dejanja.

Pristojno sodišče lahko zaprosite, naj se evidence in potrdila iz urada za kazenske evidence popravijo. Če ste bili rojeni v tujini, je pristojno sodišče v Rimu.

Če bom obsojen, ali se mi lahko znova sodi za isto kaznivo dejanje?

Če vas je obsodilo italijansko sodišče, je obsodba pravnomočna, v Italiji pa se vam ne more znova soditi za isto kaznivo dejanje.

Če vas je obsodilo tuje sodišče za kaznivo dejanje, storjeno v Italiji, se vam lahko v Italiji znova sodi.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSplošne pravne zadeve

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za notranje zadeve

Povezava se odpre v novem oknuSplošne zadeve za tuje državljane

Povezava se odpre v novem oknuKazenskopravne zadeve

Povezava se odpre v novem oknuDržavna policija

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 – Prekrški v cestnem prometu in drugi prekrški

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

V cestnoprometnem zakoniku/predpisih sta obravnavani dve kategoriji kršitev zakona: prekrški in upravne kršitve.

Pri prekrških, kot je vožnja pod vplivom alkohola, presoja in naložitev kazni potekata po enakem postopku kot v kazenski zadevi.

Pri drugih prekrških (kot sta prehitra vožnja ali nepravilno parkiranje) se izvede upravni postopek, ki bo pojasnjen v tem informativnem listu.

Kdo obravnava take prekrške?

Prekrške v cestnem prometu obravnavajo cestna patrulja, državna policija, „Carabinieri“, „Guardia di Finanza“ (finančna policija) in „Polizia Municipale“ (mestna policija). V nekaterih primerih vas lahko oglobijo tudi „ausiliari del traffico“ (prometni redarji).

Kakšen je postopek?

Če je mogoče, se takoj napiše prijava in se vam osebno izroči.

Če to ni mogoče, vam bo v 150 dneh od identifikacije storilca prekrška ali osebe, ki je odgovorna za plačilo globe (navadno lastnik), poslano poročilo.

Kakšne so kazni?

Kazen je navadno globa.

Izrečejo se lahko tudi druge upravne kazni, kot sta odvzem vozniškega dovoljenja ali prepoved vožnje za določen čas.

Sem državljan druge države članice. Ali obstajajo kakšni posebni predpisi?

Če vozite avtomobil s tujimi registrskimi tablicami, lahko takoj plačate znižano globo (najnižjo kazen), če je to dovoljeno. V takih primerih se ne morete pritožiti.

Druga možnost je, da plačate „cauzione“ (varščina), ki je enaka znesku najnižje kazni, če je bilo vozilo registrirano v eni od držav članic EU, v vseh drugih primerih pa polovici zneska najvišje kazni. Tudi če ste plačali „cauzione“, se lahko pritožite.

Če „cauzione“ ne plačate, bo vaše vozilo začasno zaseženo. V takem primeru morate plačati za zaplembo vozila, ki ga ne smete uporabljati, dokler ne plačate enega od zgornjih zneskov.

Če vozilo ni zaseženo, se obvestilo o prijavi osebam, ki živijo v tujini, pošlje v 360 dneh od sestave prijave.

Kaj je „verbale“ (poročilo prometne policije)?

„Verbale“ je javno poročilo, v katerem so predstavljena dejstva in določene kazni.

To je pozitivni dokaz dejstev, ki jih je prijavil policist.

Podpis ali prevzem poročila lahko zavrnete. Vaša zavrnitev mora biti navedena, vendar pa veljavnosti poročila ne spremeni.

Ali se lahko pritožim?

Oseba, katere ime je na poročilu, se lahko pritoži ne glede na to, ali je storilec prekrška ali lastnik vozila.

Pritožite se lahko pri prefektu ali mirovnem sodišču.

Pritožbo za prefekta je treba vložiti osebno ali s priporočenim pismom s povratnico v 60 dneh pri prefekturi v kraju, v katerem je bil prekršek storjen, ali pri organu za presojo.

Pritožbo za mirovno sodišče je treba vložiti osebno ali s priporočenim pismom s povratnico v 60 dneh od obvestila o dejanju v uradu mirovnega sodišča v kraju, v katerem je bil prekršek storjen. Na sodišču boste morali biti navzoči osebno ali pa vas bo moral zastopati vaš zagovornik, sicer bo postopek neveljaven.

Ali bodo ti prekrški vpisani v mojo kazensko evidenco?

Ker so to upravni prekrški, v vašo kazensko evidenco ne bodo vpisani.

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Ciper

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obdolžen kaznivega dejanja, ki se obravnava v sodnem postopku. Informacije o prekrških v cestnem prometu, za katere se ponavadi izrekajo mandatne kazni, kot so globe, najdete v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko izčrpne informacije o svojih pravicah najdete tukaj.

Kratek opis kazenskega postopka

V nadaljevanju so na kratko opisane običajne faze kazenskega postopka.

  • Osebo, ki je osumljena vpletenosti v kaznivo dejanje, lahko zasliši policija. Policija je odgovorna za preiskavo kaznivega dejanja.
  • Osumljeni je lahko prijet na podlagi sodnega naloga, razen če ga zalotijo pri storitvi kaznivega dejanja.
  • Osumljeni mora biti pred policijskim zaslišanjem obveščen o pravici do komunikacije z odvetnikom in poučen o svojih pravicah.
  • Če preiskava privede do obremenilnih dokazov zoper osumljenca, ga policija formalno obtoži. V resnih kazenskih zadevah odločitev o pregonu sprejme generalni državni tožilec. Za pooblastila policije vedno veljajo splošna navodila generalnega državnega tožilca, ki je na podlagi ustave pooblaščen, da uvede, vodi, prevzame in nadaljuje ali ustavi kakršen koli kazenski postopek.
  • Policija predloži obtožnico, v kateri je(so) navedeno(-a) kaznivo(-a) dejanje(-a), okrožnemu sodniku v potrditev. Če je obtožnica potrjena, je obdolženi pozvan, naj se na določen datum zglasi na sodišču.
  • Kazenske zadeve lahko glede na njihovo resnost obravnava: (a) sodnik posameznik na okrožnem sodišču, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno, po skrajšanem postopku, (b) na podlagi informacij porotno sodišče, ki ga sestavljajo trije sodniki okrožnega sodišča in mu predseduje predsednik okrožnega sodišča.
  • V skrajšanem postopku obdolženi na dan, ko je pozvan pred sodišče, odgovori na obtožbo(-e) tako, da se izreče za krivega ali nedolžnega. V zadevah, ki jih obravnava porotno sodišče, na določen dan pred sodnikom okrožnega sodišča poteka predhodna preiskava. Predhodna preiskava se lahko izpusti, če generalni državni tožilec potrdi, da ni nujna. V sodobnih kazenskih postopkih se predhodne preiskave običajno ne izvajajo.
  • Žrtev kaznivega dejanja ima pravico do zasebne tožbe.
  • Generalni državni tožilec je v celoti odgovoren za kazenski pregon in ima tudi pravico do ustavitve pregona.
  • Na Cipru ni sojenja s poroto.
  • Če sodišče pri preiskavi ugotovi, da obdolženi zaradi duševne motnje ali nezmožnosti ni procesno sposoben, lahko sodišče zanj odredi zdravljenje v zavodu za duševne bolezni.
  • Obdolženi lahko vloži predhodne ugovore zoper obtožbe zaradi: (a) neobstoja stvarne ali krajevne pristojnosti sodišča, (b) predhodne oprostitve ali obsodbe za isto(-a) dejanje(-a), (c) pomilostitve za kaznivo(-a) dejanje(-a), (d) nepopolnih ali podvojenih obtožb.
  • V isti obtožnici je za povezano kaznivo ravnanje lahko obtoženih več oseb. Če to velja za nepravično, lahko sodišče odredi, da se obtožba razdeli za namene sojenja.
  • Glavna obravnava se začne z dokazi tožilstva. Po predstavitvi zadeve s strani tožilstva sodišče odloči, ali mora obtoženi odgovarjati. Če mora, ga sodišče pozove k obrambi in ga obvesti o njegovi pravici do molka ali izjave z zatožne klopi ali pričanja pod prisego. Obtoženi lahko vedno pozove priče v svojo obrambo. Iz uresničevanja pravice do molka se ne smejo izpeljati nikakršni sklepi v škodo obtoženega. Po predstavitvi obrambe stranke podajo zaključne govore in sodišče izreče sodbo.
  • Vse priče, ki na sodišču pričajo pod prisego, se lahko navzkrižno zaslišijo.
  • Sojenje mora potekati v skladu s predpisi o poštenem sojenju. Domneva nedolžnosti velja ves čas sojenja. Dokazno breme vedno nosi tožilstvo. Če po koncu glavne obravnave sodišče ni brez razumnega dvoma prepričano o krivdi obtoženega, mora biti ta oproščen.
  • Če je obtoženi obsojen, sledi postopek izreka kazni.

Podrobnosti o vseh teh fazah v kazenskem postopku in vaših pravicah so na voljo v informativnih listih. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, temveč so zgolj napotki.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih držav članic, zato vam v primeru pritožbe ne more pomagati. V teh informativnih listih je navedeno, kako in pri kom se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 - Posvetovanje z odvetnikom

Povezava se odpre v novem oknu2 - Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

  • Prijetje in preiskava

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice med glavno obravnavo

  • Vrste kazni

Povezava se odpre v novem oknu4 - Moje pravice po glavni obravnavi

Povezava se odpre v novem oknu5 - Prekrški v cestnem prometu

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPravni urad Republike Ciper

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno sodišče Cipra

Povezava se odpre v novem oknuPolicija Cipra

Zadnja posodobitev: 18/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

1 – Posvetovanje z odvetnikom

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno pravno svetovanje. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah ste upravičeni, da vas zastopa odvetnik. Izvedeli boste tudi, kaj bo odvetnik storil za vas. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako poiskati odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev.

Kako lahko poiščem odvetnika?

Če ste osumljeni vpletenosti v kaznivo dejanje, imate pravico do posvetovanja z odvetnikom. Če ste obtoženi kaznivega dejanja, imate pravico, da vas v postopku na sodišču zastopa odvetnik. Vedno imate pravico do storitev odvetnika po lastni izbiri.

Komunikacija med odvetnikom in stranko je zaupna. Poteka zasebno in se ne sme razkriti, razen z vašim soglasjem.

Kdo bo poravnal stroške odvetnika?

Če je za kaznivo dejanje, za katero ste obtoženi, zagrožena več kot enoletna kazen, imate pravico do pravne pomoči, ki je na voljo za vse faze kazenskega postopka.

Če boste zaprosili za pravno pomoč, bo sodišče o utemeljenosti dodelitve pravne pomoči odločilo na podlagi socialno-ekonomskega poročila, ki ga na zahtevo sodišča pripravi služba socialnega varstva.

Če ste upravičeni do pravne pomoči, imate pravico izbrati odvetnika s seznama, ki ga je pripravila Povezava se odpre v novem oknuciprska odvetniška zbornica. Ustrezne informacije o seznamu odvetnikov lahko dobite v sodnem tajništvu sodišča, na katerem je bil uveden postopek zoper vas. Če ne izberete odvetnika s seznama, vam lahko odvetnika dodeli sodišče.

Neresnična izjava o vašem finančnem položaju za pridobitev pravne pomoči je kaznivo dejanje. Če storite tako kaznivo dejanje, boste morali državi povrniti prejeto pravno pomoč, sodišče pa lahko izda odredbo v zvezi s tem.

Če imate pritožbo zoper odvetnika zaradi kršitve kodeksa ravnanja, jo lahko predložite disciplinskemu odboru Povezava se odpre v novem oknuciprske odvetniške zbornice.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuInformacije o pravni pomoči ministrstva za pravosodje in javni red

Povezava se odpre v novem oknuCiprska odvetniška zbornica

Zadnja posodobitev: 18/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

Kaj je namen kazenske preiskave?

Namen kazenske preiskave je ugotoviti dejstva in okoliščine, povezane s kaznivim dejanjem.

Preiskavo praviloma opravi policija. Izjemoma lahko svet ministrov ali generalni državni tožilec za preiskavo pooblastita izvedence. Odločitve o pregonu navadno sprejme policija po splošnih navodilih generalnega državnega tožilca. V resnih kazenskih zadevah odločitev o pregonu sprejme generalni državni tožilec.

Preiskava se začne, ko policija prejme informacije, da je(so) bilo(-a) storjeno(-a) kaznivo(-a) dejanje(-a).

Policija bo preiskala kraj kaznivega dejanja ter zbrala ustrezne informacije in gradivo. Prav tako bo preiskala in opravila razgovor(-e) z vsako osebo, ki ima informacije o kaznivem dejanju.

Če dokazi kažejo, da ste vpleteni v kaznivo dejanje, vas policija lahko zasliši pred prijetjem ali po njem.

Kdaj in kako lahko policija od mene zahteva informacije?

Če policija meni, da imate koristne informacije o kaznivem dejanju, lahko zahteva, da pridete na policijsko postajo in daste izjavo ali predložite kakršen koli ustrezen dokument. Če to zavrnete, vam lahko vroči pisni poziv. Neizpolnitev te zahteve brez razumnega opravičila je kaznivo dejanje.

Bom poučen o svojih pravicah?

Če ste osumljeni vpletenosti v kaznivo dejanje, vas morajo pred zaslišanjem poučiti o vaših pravicah z naslednjo formulacijo: „Ni vam treba izjaviti ničesar, razen če to želite, vsaka vaša izjava pa se bo zapisala in se lahko uporabi kot dokaz.“ Če ste mladoletna oseba, morate biti seznanjeni tudi s pravico do komunikacije z vašim staršem ali skrbnikom.

Prostost vam lahko odvzamejo na podlagi sodnega naloga, v nekaterih okoliščinah pa tudi brez naloga za prijetje. Glej Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Katere informacije bom dobil, če me primejo?

Seznaniti vas morajo z razlogi za vaše prijetje, razen če to zaradi vašega nasilnega odziva ni mogoče.

Kaj se bo zgodilo po prijetju?

V 24 urah morate biti privedeni pred sodnika, razen če ste bili prej izpuščeni.

Kaj se bo zgodilo, če je bil zoper mene izdan evropski nalog za prijetje?

Evropski nalog za prijetje mora slediti postopku in vsebovati informacije, ki se zahtevajo po zakonu. Izdati ga mora pravosodni organ države prosilke. Več informacij je na voljo tukaj.

Bom ostal v priporu ali me bodo izpustili?

Če policija meni, da morate biti pridržani, mora zaprositi pri sodniku okrožnega sodišča, da odredi pripor, ki lahko traja največ osem dni. To obdobje se lahko podaljša, vendar celotno obdobje pripora ne sme biti daljše od treh mesecev.

Sodišče lahko odredi pripor, če obstajajo dokazi, da ste bili vpleteni v storitev zadevnega(-ih) kaznivega(-ih) dejanj(-a). Sodišče bo tudi presodilo, ali je pripor nujen zaradi preiskave, in to pretehtalo glede na vašo pravico do prostosti.

Ali se lahko zoper odločitev o priporu pritožim?

Zoper odločitev se lahko pritožite. Pritožbo morate vložiti v desetih dneh.

Kaj se bo zgodilo, če ne bom odgovarjal na vprašanja policije?

Iz uresničevanja pravice do molka se ne smejo izpeljati nikakršni sklepi v škodo obdolženega.

Policijsko zaslišanje ne sme biti kruto ali se ponavljati.

Ali imam med zaslišanjem lahko odvetnika?

Med policijskim zaslišanjem nimate pravice do odvetnika. Ko ste prijeti, imate pravico nemudoma zasebno telefonirati odvetniku po lastni izbiri.

Ne znam jezika. Ali imam lahko tolmača?

Po zakonu vam morajo biti na voljo storitve tolmača v jeziku, ki ga popolnoma razumete in govorite.

Ali lahko o tem, kaj se dogaja z mano, obvestim sorodnika ali prijatelja?

Imate pravico do komunikacije s sorodnikom ali osebo po lastni izbiri. Če ste mladoletna oseba,

imate tudi pravico komunicirati s svojim staršem ali skrbnikom v navzočnosti policije. Vaše starše ali skrbnika bo o vašem priporu obvestila policija.

Vaša komunikacija s prijatelji in sorodniki se lahko odloži za dvanajst ur, če obstaja utemeljen sum, da bo uresničevanje te pravice takoj po prijetju:

  • vodilo do uničenja dokazov,
  • preprečilo prijetje druge(-ih) oseb(-e) v zvezi z istim kaznivim dejanjem ali
  • vodilo do pobega drugega(-ih) osumljenca(-cev) ali storitve drugega kaznivega dejanja.

Sem državljan druge države članice. Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo?

Če ste iz druge države, imate pravico do komunikacije s svojim veleposlaništvom ali konzulatom. Če predstavnik ni na voljo, imate pravico do komunikacije z Povezava se odpre v novem oknuuradom varuha človekovih pravic ali Povezava se odpre v novem oknunacionalno organizacijo za varstvo človekovih pravic.

Ali imam med priporom pravico obiskati zdravnika?

Če med prijetjem ali priporom potrebujete zdravstveno oskrbo, mora policija zagotoviti, da vas pregleda zdravnik in po potrebi odpelje v bolnišnico. Imate pravico izbrati zdravnika.

Ali moram biti med preiskavo navzoč na Cipru?

Če imate stalno prebivališče v tujini, pravno niste dolžni biti navzoči med policijsko preiskavo. Pravo še ne predvideva vaše udeležbe pri preiskavi prek videopovezave.

Državo lahko zapustite, razen če je bil zoper vas izdan nalog za prijetje.

Ali lahko med preiskavo preiščejo moj dom ali poslovne prostore?

Preiskava vaše hiše ali poslovnih prostorov se lahko opravi samo, če je bil pridobljen nalog za preiskavo, razen če pisno soglašate s preiskavo.

Ali se lahko opravi telesni pregled?

Telesni pregled se lahko opravi, vendar ga mora izvesti oseba istega spola. Glej Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Ali lahko policija vzame moje prstne odtise, vzorce DNK itd.?

Če ste priprti, ima policija v okviru preiskave pravico opraviti meritve, fotografirati, vzeti prstne odtise, odtise dlani, vzorce vaše pisave, nohtov, las in sline.

Če ne privolite, je to kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporno kaznijo ali globo. Policija lahko vzame tudi vzorce vaše krvi ali urina, če se strinjate. Če se ne, je mogoče pridobiti nalog sodišča, na podlagi katerega policija lahko take vzorce vzame pod zdravniškim nadzorom.

Ali bom moral sodelovati v prepoznavni vrsti?

Če ste zakonito pridržani, ima policija pravico zahtevati, da sodelujete v prepoznavni vrsti.

Ali se lahko pritožim glede tega, kako je z menoj ravnala policija?

Pritožba zoper policijo se lahko vloži pri Povezava se odpre v novem oknuneodvisnem organu za preiskavo obdolžitev in pritožb zoper policijo.

Kaj se bo zgodilo po koncu preiskave?

Policija vas lahko obtoži, če je po koncu preiskave dovolj dokazov za odprtje kazenske zadeve zoper vas. Preden ste obtoženi, morate biti znova poučeni o svojih pravicah. Lahko se izrečete za krivega ali nedolžnega ali pridržite pravico do izreka na sodišču. Nato bo na sodišče vložena obtožnica.

Obtožbe v obtožnici se lahko razlikujejo od prvotnih.

Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem bil že obtožen v drugi državi članici?

Če ste bili oproščeni ali obsojeni zaradi kaznivega dejanja, vam zanj ne morejo znova soditi. Ne morete biti spoznani za krivega za dejanje ali opustitev dejanja, ki v času, ko je bilo storjeno, ni bilo kaznivo dejanje.

Ni pravila o vložitvi kazenske obtožbe zoper vas na sodišči dveh različnih držav. Vendar pa je to zelo nenavadno, zato lahko ugovarjate postopku na katerem koli od obeh sodišč.

Kaj se bo zgodilo na prvi sodni obravnavi?

Ko ste pozvani, da se zglasite na sodišču, imate pravico, da se seznanite z izjavami prič in dokumenti, zbranimi med policijsko preiskavo, vključno z dokumenti, ki so del tožilskega primera.

Tožilstvo lahko na obravnavo povabi dodatne priče, če je obramba o tem ustrezno obveščena.

Ali bodo zahtevani podatki iz moje kazenske evidence?

Dokazi o vaših predhodnih obsodbah navadno ne bodo predloženi na glavni obravnavi.

Če boste za kaznivo dejanje obsojeni, se bodo kakršne koli podobne obsodbe upoštevale pri določitvi kazni (Povezava se odpre v novem oknuglej Informativni list 5).

Pooblastilo za prijetje in preiskavo

Policijsko pooblastilo za prijetje

V Povezava se odpre v novem oknuciprski ustavi je določeno, da je oseba lahko zakonito prijeta samo, če je bil izdan pravilno utemeljen nalog. Vse določbe zakona o kazenskem postopku, ki dovoljujejo prijetje brez sodnega naloga, je treba brati ob upoštevanju tega ustavnega pravila.

Policija lahko sodnika okrožnega sodišča zaprosi za nalog za prijetje. Policija mora predložiti pisno izjavo pod prisego, da obstajajo dokazi, iz katerih je razvidno, da ste osumljeni vpletenosti v kaznivo dejanje in je vaše prijetje nujno za kazensko preiskavo.

Nalog za prijetje se ne izda samodejno. Sodnik ima diskrecijsko pravico in mora zagotoviti ustrezno ravnovesje med pravico osebe do prostosti na eni strani in javno varnostjo na drugi.

Nalog za prijetje velja, dokler se ne izvrši ali ga sodnik prekliče.

Policijsko pooblastilo za preiskavo

Za preiskavo vašega doma ali poslovnih prostorov je treba pridobiti nalog za preiskavo, razen če se izrecno pisno strinjate s preiskavo. V nalogu za preiskavo morajo biti navedeni razlogi. Izda ga sodnik okrožnega sodišča na podlagi informacij, ki jih je policija predložila pod prisego. Sodnik se mora prepričati, da obstajajo utemeljeni razlogi za izdajo naloga za preiskavo.

Policist ima pravico ustaviti in preiskati vaše vozilo:

  • če razumno meni, da bi lahko odkril prepovedane droge,
  • da preveri, ali so v vozilu kakršne koli eksplozivne snovi ali nezakonito orožje.

Telesni pregled mora opraviti oseba (pripadnik policije) istega spola.

Policist, ki utemeljeno sumi, da imate pri sebi prepovedane droge, vas ima pravico ustaviti in preiskati ter prijeti, če pri vas odkrije droge.

Zoper izdajo naloga za prijetje ali preiskavo se nimate pravice pritožiti.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPravni urad Republike Ciper

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno sodišče Cipra

Zadnja posodobitev: 18/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 – Moje pravice med glavno obravnavo

Kje bo potekala glavna obravnava?

Zadevo bo obravnavalo sodišče okrožja, v katerem je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Vaša obravnava bo javna, razen če sodišče odredi, da mora biti zaprta za javnost. Razlogi za obravnavo, zaprto za javnost, so navedeni v Povezava se odpre v novem oknuustavi.

Na Cipru ni sojenja s poroto. Sodišče, ki ga sestavljajo poklicni sodniki, razsodi o pravnih in dejanskih vprašanjih.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Obtožba se lahko med glavno obravnavo spremeni, če se s tem strinja sodišče. Vzroki za to so lahko nezadostne informacije v obtožbi ali prilagoditev obtožbe glede na predložene dokaze.

Med glavno obravnavo se lahko dodajo nove obtožbe, če izhajajo iz dokazov in se s tem strinja sodišče. V takem primeru se postopek lahko preloži, da vam omogočijo pripravo obrambe.

Če je po koncu glavne obravnave dokazan le del obtožbe in gre za samostojno kaznivo dejanje, ste za to kaznivo dejanje lahko obsojeni brez spremembe obtožbe. Prav tako ste lahko brez spremembe obtožbe obsojeni poskusa storitve kaznivega dejanja, ki ste ga obtoženi. Sodišče lahko na koncu postopka odredi, naj se dodajo dodatne obtožbe, ki izhajajo iz dokazov, in vas lahko obsodi brez spremembe obtožnice. To ne sme privesti do sodne zmote.

Med glavno obravnavo lahko spremenite svoj zagovor v zvezi z vsemi ali nekaterimi obtožbami, če se s tem strinja sodišče. Če se izrečete za krivega v zvezi z nekaterimi obtožbami, bo sodišče zadevo obravnavalo v zvezi s preostalimi obtožbami. Če se izrečete za krivega glede vseh obtožb, bo sodišče prešlo neposredno na postopek izreka kazni.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Pravico imate, da vas pravično in javno ter v razumnem roku zasliši neodvisno, nepristransko in pristojno sodišče, ustanovljeno z zakonom.

Sodba sodišča mora biti utemeljena in je navadno javno razglašena, razen če bi javna objava škodovala interesom pravosodja.

Če ste obtoženi kaznivega dejanja, imate naslednje minimalne ustavne pravice:

  • da ste nemudoma in v jeziku, ki ga razumete, podrobno obveščeni o naravi obtožbe zoper vas in razlogih zanjo;
  • da imate dovolj časa in možnosti za pripravo svoje obrambe;
  • da se zagovarjate sami ali prek odvetnika po lastni izbiri ali, če ne morete plačati za pravno pomoč, da se vam dodeli brezplačna pravna pomoč, če je to v interesu pravičnosti;
  • da pričam, ki pričajo proti vam, postavljate vprašanja in da za priče, ki pričajo v vašo obrambo, veljajo enaki pogoji kot za priče, ki pričajo proti vam;
  • da se vam zagotovi brezplačna pravna pomoč tolmača, če ne razumete ali govorite jezika, ki se uporablja na sodišču.

Ali se moram udeležiti glavne obravnave?

Če vam je bil vročen poziv, da se zglasite na sodišču, se obravnave morate udeležiti. Če se je ne udeležite, bo zoper vas izdan nalog za prijetje.

Bom ostal v priporu ali me bodo med sojenjem izpustili?

Praviloma boste med sojenjem izpuščeni iz pripora na podlagi jamstva, razen v resnih primerih. Pripor se lahko odredi, če obstaja resno tveganje, da ne boste prišli na glavno obravnavo, če vas izpustijo. Izpustitev na podlagi jamstva se lahko zavrne tudi, če obstaja tveganje, da boste storili dodatna kazniva dejanja, če vas izpustijo.

Če je izpustitev na podlagi jamstva zavrnjena in zadevo obravnava okrožno sodišče, ne morete biti priprti več kot osem dni do vaše naslednje zglasitve na sodišču. Če zadevo obravnava porotno sodišče, obdobje pripora ni omejeno.

Zoper odločitev o zavrnitvi izpustitve na podlagi jamstva se lahko pritožite. Pritožbo morate vložiti v desetih dneh od odločitve.

Čas pripora pred glavno obravnavo ni določen. Vendar pa vam morajo soditi v razumnem času.

Živim v drugi državi članici. Ali lahko na glavni obravnavi sodelujem prek videopovezave?

Sodelovanja v kazenskem postopku prek videopovezave ne predvideva nobena določba.

Me bo na glavni obravnavi zastopal odvetnik?

Ni treba, da vas v sodnem postopku zastopa odvetnik. Pravico imate, da se branite sami. Če vas zastopa odvetnik, imate pravico v kateri koli fazi postopka zamenjati odvetnika.

Če si odvetnika ne morete privoščiti, ste upravičeni do pravne pomoči, če je to v interesu pravičnosti.

Če vas na glavni obravnavi zastopa odvetnik, bo predstavil vašo obrambo. Če se branite sami, imate enake pravice, vključno s pravico do molka in pravico zoper samoobtožbo.

Kakšna je moja vloga na glavni obravnavi?

Ko tožilstvo predstavi svojo zadevo, imate pravico sodišču predlagati, naj o zadevi ne odloča iz katerega koli od naslednjih razlogov:

  • ker ni dokazov, s katerimi bi bilo dokazano bistvo kaznivega dejanja,
  • ker so se dokazi tožilstva izkazali za nezanesljive in nezadostne za utemeljeno obsodbo.

Če se sodišče strinja z vašimi argumenti, boste oproščeni, ne da bi bili pozvani k predstavitvi svoje obrambe.

Če sodišče odloči, da je o zadevi treba odločati, vas mora obvestiti o naslednjih pravicah:

  • da pričate pod prisego. Če boste, vas bo tožilstvo navzkrižno zaslišalo;
  • da daste nepriseženo izjavo z zatožne klopi. V tem primeru ne boste navzkrižno zaslišani;
  • da molčite. Iz uresničevanja pravice do molka se ne smejo izpeljati nikakršni sklepi v škodo obdolženega.

Ali lahko povabim priče v svojo obrambo?

Ne glede na to, ali se odločite za pričanje ali ne, imate pravico povabiti priče v svojo obrambo.

Če se odločite za pričanje pod prisego in vam je postavljeno obremenilno vprašanje, vas mora sodišče opozoriti na vašo pravico, da ne odgovarjate.

Kaj se bo zgodilo, če bom na sodišču lagal?

Če na glavni obravnavi daste neresnično izjavo, storite kaznivo dejanje krive izpovedbe, ki se kaznuje z zaporno kaznijo.

Kakšne pravice imam v zvezi z obtožbami zoper mene?

Pravico imate izpodbijati dokaze tožilstva z navzkrižnim zaslišanjem prič tožilstva. Dokazom lahko tudi nasprotujete.

Ali lahko predložim dokaze v svojo obrambo?

Lahko predložite kakršne koli dokaze v svojo obrambo, ki so upoštevni za sojenje in pravno dopustni. Če se sklicujete na svoje osebnostne lastnosti, lahko v svojo obrambo povabite pričo, ki bo pričala o vaših osebnostnih lastnostih.

Ali lahko za zbiranje dokazov v svojo obrambo najamem zasebnega detektiva?

Da, to je dovoljeno. Zbrani dokazi se lahko predložijo na sodišču po enakih pravilih kot kateri koli drugi dokazi.

Bodo upoštevani podatki o meni, ki izhajajo iz kazenske evidence?

Vaša kazenska evidenca se med glavno obravnavo ne sme razkriti, razen če se odločite za pričanje in sklicujete na svoje osebnostne lastnosti, tako da med navzkrižnim zaslišanjem navedete trditve zoper osebnostne lastnosti priče tožilstva.

Dokazi o vaših prejšnjih kaznivih dejanjih se lahko predložijo sodišču, če je kaznivo dejanje, za katero vam sodijo, podobno drugim kaznivim dejanjem, ki ste jih storili.

Vaše predhodne obsodbe v drugi državi članici se lahko upoštevajo, razen če so bile izbrisane.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Ob koncu glavne obravnave stranke podajo zaključne govore in sodišče izreče sodbo.

Sodišče vas lahko obsodi ali oprosti.

Če ste obsojeni, imate pravico nagovoriti sodišče, preden izreče kazen, da bi zmanjšalo vašo kazen.

Za informacije o mogočih kaznih glejtePovezava se odpre v novem oknutukaj.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Žrtev kaznivega dejanja na glavni obravnavi nima posebne vloge, vendar pa se lahko povabi k pričanju o dogodkih, povezanih s kaznivim dejanjem, poškodbah, škodi in utrpeli izgubi.

V postopku določanja kazni lahko tožilstvo žrtev zaprosi, naj opiše posledice kaznivega dejanja. Če se strinjate z odškodnino za žrtev ali je žrtev pripravljena oprostiti dejanja, se vaša kazen lahko zmanjša.

Vrste kazni

V nadaljevanju je seznam različnih kazni, ki jih lahko naloži sodišče na Cipru.

  • Zaporna kazen. Oseba je za določen čas zaprta v državnem zaporu.
  • „Vikend“ zaporna kazen. Če ste obsojeni zaradi kaznivega dejanja, za katero je zagrožena kazen treh let ali manj, ste lahko kaznovani z „vikend“ zaporno kaznijo, ki traja največ 52 tednov. Tedenska zaporna kazen traja od petka od 8. ure zjutraj do ponedeljka do 17. ure popoldne.
  • Pogojna zaporna kazen. Če ste obsojeni na zaporno kazen dveh let ali manj, se zaporna kazen lahko pogojno odloži za tri leta. Če prekršite pogoje, se bo izvršila prvotna zaporna kazen, lahko pa so tudi druge posledice.
  • Pogojna kazen. Sodišče lahko izreče pogojno kazen, na podlagi katere morate biti od enega do treh let pod nadzorom svetovalca za pogojne kazni. Po zakonu je predvidena posebna obravnava mladoletnih prestopnikov.
  • Mladi prestopniki. Starost za kazensko odgovornost je štirinajst let. Zaporne kazni za osebe med štirinajstim in osemnajstim letom starosti so redke.
  • Odredba za premestitev mladoletne osebe iz njene družine. Če je eden od staršev ali oseba, ki je odgovorna za mladoletno osebo, obsojena zaradi določenih kaznivih dejanj, lahko sodišče odredi, da se otrok preseli na varno. Za otroka nato postane odgovoren direktor oddelka za socialno skrbstvo.
  • Odredba za zdravljenje odvisnika od drog. Osebi, obsojeni zaradi kaznivega dejanja v zvezi z drogami, se lahko odredi zdravljenje v centru za zdravljenje odvisnikov, namesto da se ji naloži druga kazen, če se ta oseba strinja.
  • Jamstvo, da se boste udeležili razsodbe. V tem primeru so naloženi pogoji, na podlagi katerih morate določen čas ravnati po zakonskih predpisih. Če pogoj prekršite, ste lahko obsojeni za kršitev odredbe in prvotno kaznivo dejanje.
  • Sodišče vam lahko odredi, da se določen čas izogibate kršenju javnega reda in miru.
  • Prepoved udeležbe na športnih dogodkih. Če ste obsojeni zaradi nasilja na nogometni tekmi ali kakršnem koli drugem atletskem tekmovanju, vam lahko sodišče poleg katere koli druge kazni izreče prepoved udeležbe na nogometni tekmi ali atletskem tekmovanju.
  • Odredba o zaplembi premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji.
  • Prepoved uporabe motornega vozila. Če ste obsojeni zaradi prekrška v cestnem prometu, se vam lahko izreče prepoved uporabe motornega vozila. Poleg tega vam sodišče lahko naloži še dodatno kazen.
  • Prepoved posesti ali uporabe športnega strelnega orožja. Ta prepoved se lahko izreče, če ste obsojeni zaradi nezakonite uporabe strelnega orožja za lov na divjad.
  • Odredba o odvzemu premoženja. Lahko vam odredijo odvzem predmetov, ki jih imate nezakonito ali ste jih pridobili nezakonito.
  • Odredba o porušenju. Sodišče lahko odredi porušenje stavbe, ki je bila nezakonito zgrajena.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuVladna spletna stran o ustavi

Zadnja posodobitev: 18/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Ali se lahko pritožim?

Imate neomejeno pravico, da se zoper obsodbo in kazen pritožite na vrhovno sodišče. Zoper obsodbo, ki je posledica vašega priznanja krivde, se ne morete pritožiti, razen če dejstva, predstavljena v obtožbi, dejansko niso kaznivo dejanje.

Kakšni so roki za pritožbo?

Pritožbo zoper obsodbo in/ali kazen morate vložiti v desetih dneh od datuma izreka kazni. Pritožba se vloži v sodnem tajništvu okrožnega sodišča, ki je obravnavalo zadevo, in v sodnem tajništvu vrhovnega sodišča, če je zadevo obravnavalo porotno sodišče.

Kaj so lahko razlogi za pritožbo?

Razlogi za pritožbo zoper obsodbo so:

  • običajna pravila poštenega sojenja so bila kršena,
  • obsodba je nerazumna, kar je utemeljeno z dokazi,
  • v odločitvi sodišča je napačno uporabljeno pravo,
  • storjena je bila velika sodna napaka.

Razlogi za pritožbo zoper kazen so:

  • kazen je načeloma napačna – sodišče je bilo zavedeno pri dejanskem ali pravnem stanju ali pri obojem,
  • kazen je očitno pretirana ali očitno neprimerna.

Razloge za pritožbo zoper obsodbo in kazen je treba celovito pojasniti in utemeljiti v pritožbi.

Kaj se bo zgodilo, če se bom pritožil?

Če uresničite svojo pravico do pritožbe, bo vaša obsodba ali kazen ostala veljavna do odločitve o pritožbi.

Navadno se o pritožbi odloči v šestih do dvanajstih mesecih.

Pri pritožbi se dokazi navadno ne izvajajo. Novi dokazi se lahko izvajajo, če so se pojavili šele po sojenju, za kar pa niste krivi sami. Morajo biti bistveni za sojenje in upoštevni za vašo nedolžnost.

Kaj se bo dogajalo med obravnavo pritožbe?

Stranke v pritožbenem postopku imajo pravico nagovoriti sodišče za in zoper pritožbo. Pred obravnavo se vloži kratka predstavitev argumentov. Pritožba ne pomeni ponovne obravnave prvotne zadeve. Namen je ponovno preučiti utemeljenost odločitve na prvi stopnji.

Kako se lahko sodišče odloči?

Vrhovno sodišče lahko:

  • ugodi pritožbi in razveljavi obsodbo;
  • delno ugodi pritožbi in potrdi druge dele obsodbe, glede katerih ste bili večkrat spoznani za krivega;
  • zavrne pritožbo;
  • razveljavi obsodbo in vas na podlagi dokazov obsodi za drugo kaznivo dejanje, ki je ustreznejše, ter izreče novo kazen;
  • ugodi pritožbi in zadevo vrne v ponovno odločanje istemu ali drugemu sodišču.

Kaj se bo zgodilo, če bo pritožbi ugodeno/ji ne bo ugodeno?

Če je vaši pritožbi zoper obsodbo ugodeno, se razsodba in kazen razveljavita. Če pritožbi ni ugodeno, se pritožba zoper obsodbo zavrne. Pri pritožbi zoper kazen lahko vrhovno sodišče zmanjša ali spremeni kazen. Če pritožbi zoper obsodbo in/ali kazen ni ugodeno, lahko vrhovno sodišče odredi, da zaporna kazen teče od dneva zavrnitve pritožbe.

Imam pravico, da se ponovno pritožim na višjestopenjsko ali drugo sodišče?

Sodišča tretje stopnje ni. Pravna sredstva, ki so vam na voljo, so izčrpana, ko je odločeno o pritožbi. Če so kršene katere koli pravice, ki so vam zagotovljene z Povezava se odpre v novem oknuEvropsko konvencijo o človekovih pravicah, se lahko, ko ste izčrpali vsa notranja pravna sredstva, pritožite na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Bom dobil odškodnino, če je bila prva razsodba napačna?

Če je vaši pritožbi zoper obsodbo ugodeno in ste že prestajali kazen v zaporu, imate po zakonu pravico zahtevati odškodnino za izgubo, ki ste jo utrpeli zaradi nezmožnosti za delo.

Če bo moji pritožbi ugodeno, ali bo prvotna obsodba evidentirana?

Če bo vaša obsodba razveljavljena na podlagi pritožbe, obsodba ne bo evidentirana.

Sem državljan druge države članice. Me lahko po koncu sojenja vrnejo v domovino?

Če ste kaznovani z zaporno kaznijo na Cipru, vas lahko na prestajanje kazni pošljejo v vašo domovino, če je zaporna kazen daljša od šestih mesecev; izjemoma se ta omejitev lahko odpravi. O tej pravici boste obveščeni, ko vas bodo sprejeli v zapor.

Transfer v vašo državo članico ni samodejen. Za prestajanje kazni v svoji domovini morate zaprositi bodisi v državi, v kateri je bila kazen izrečena (Ciper), bodisi v svoji državi članici.

Izjemoma, če ena od držav meni, da je zaradi vaše starosti ali telesnega ali duševnega stanja to nujno, se transfer lahko opravi brez vašega soglasja.

Pogoji za transfer so določeni v Povezava se odpre v novem oknuKonvenciji o transferju obsojenih oseb. Pogoj je, da je dejanje ali opustitev dejanja, za katero ste bili obsojeni, kaznivo dejanje po zakonu države izreka kazni.

Po transferju v vašo državo članico velja za vse zadeve v zvezi s pogoji zapora pravo te države in ne pravo države, ki je izrekla kazen. S takim transferjem se morate strinjati, razen če se uporabljajo zgoraj navedene izjeme.

Zoper odločitev o transferju v vašo domovino, da bi tam prestajali kazen, se ne morete pritožiti.

Če bom obsojen, ali se mi lahko znova sodi za isto kaznivo dejanje?

Ne morejo vam dvakrat soditi za isto kaznivo dejanje, naj je bilo to storjeno na Cipru ali v drugi državi. Načelo ne bis in idem je temeljna pravica, zajamčena z ustavo Cipra.

Bodo podatki o obtožbi vpisani v mojo kazensko evidenco?

Policija vodi register predhodnih obsodb. Vsaka nova obsodba se vpiše v vašo kazensko evidenco. Register obsodb se vodi in uporablja predvsem za izrekanje kazni. Kazenske obtožbe, ki niso privedle do obsodbe, se ne evidentirajo.

Koliko časa bo vaša obsodba evidentirana v registru predhodnih obsodb, je odvisno od narave kazni, to obdobje pa traja od pet do največ dvanajst let.

Policija lahko vašo kazensko evidenco vodi brez vašega soglasja in ne morete ugovarjati vpisu vaše(-ih) kazenske(-ih) obsodb(-e) v register.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuKonvencija o transferju obsojenih oseb

Zadnja posodobitev: 18/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 – Prekrški v cestnem prometu

Lažji in hujši prekrški v cestnem prometu se obravnavajo kot katero koli drugo kaznivo dejanje. Običajna kazen so globe. Povratnikom se lahko izreče prepoved vožnje. Večina prekrškov v cestnem prometu se obravnava na upravni ravni.

Kdo obravnava prekrške v cestnem prometu?

Vrsta prekrškov v cestnem prometu in z njimi povezanih prekrškov se lahko obravnava na upravni ravni z naložitvijo zakonsko določene globe.

Pri prehitri vožnji ali uporabi mobilnega telefona med vožnjo ter nekaterih drugih manjših prekrških se lahko v vaše vozniško dovoljenje vpišejo tudi kazenske točke. Ko presežete dvanajst kazenskih točk, se zadeva predloži sodišču. Če se z naložitvijo globe in kazenskih točk ne strinjate, se na sodišče vloži kazenska zadeva zoper vas.

Policist ali redar občinskega ali lokalnega organa vas lahko obvesti, da morate plačati globo. V primeru nepravilnega parkiranja mora biti v obvestilu naveden prekršek in obveščeni morate biti, da bo globa za polovico večja, če je ne boste plačali v 15 dneh.

Če globe ne plačate v 30 dneh, se lahko začne pregon. Globe se lahko naložijo tudi za prekrške v cestnem prometu, ki jih storijo pešci, kolesarji in motoristi. Višina globe je določena z zakonom.

Zoper upravno globo se ne morete pritožiti, če priznate prekršek. Če po drugi strani zanikate, da ste storili prekršek, lahko organi zadevo predložijo sodišču, da bi dokazali prekršek. Zoper odločitev sodišča se lahko pritožite kot zoper katero koli odločitev o kaznivem dejanju.

Globa, naložena na upravni ravni, se lahko izterja kot globa, ki jo je naložilo sodišče. Ne vpiše se v kazensko evidenco.

Kaj se bo zgodilo, če bo zadeva predložena sodišču?

Za obravnavo zadeve je pristojno okrožno sodišče na območju, na katerem je bil prekršek v cestnem prometu storjen.

Postopek za obravnavo prekrškov v cestnem prometu je enak kot pri katerem koli drugem kaznivem dejanju.

Kazni, ki jih lahko sodišče naloži, so:

  • globa,
  • zaporna kazen,
  • prepoved vožnje motornega vozila.

Državljani drugih držav članic so za prekrške v cestnem prometu lahko preganjani enako kot državljani Cipra.

Zoper obsodbo in kazen, naloženo za prekršek v cestnem prometu, se lahko pritožite enako in iz enakih razlogov kot v kateri koli drugi zadevi.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuVožnja na Cipru – Prometni zakoni na Cipru – Prekrški, globe, točke

Zadnja posodobitev: 18/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani latvijščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Latvija

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obtožen kaznivega dejanja, ki se obravnava v sodnem postopku. Informacije o prekrških, kot so prekrški v cestnem prometu, za katere se po navadi izrekajo mandatne kazni, kot so globe, najdete v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko izčrpne informacije o svojih pravicah najdete tukaj.

Kratek opis kazenskega postopka

V nadaljevanju so na kratko opisane običajne faze v kazenskem postopku:

  • preiskava
  • kazenski pregon
  • obravnava zadeve pred sodiščem prve stopnje
  • preizkus sodbe pred pritožbenim sodiščem
  • kasacija pred vrhovnim sodiščem
  • pregled aktualnih odločitev sodišč

Podrobnosti o vseh teh fazah v kazenskem postopku in vaših pravicah so na voljo v informativnih listih.

Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, temveč so zgolj napotki.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih držav članic, zato vam v primeru pritožbe ne more pomagati. V teh informativnih listih je navedeno, kako in pri kom se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 – Kako do pravnega svetovanja?

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

  • Preiskava
  • Kazenski pregon
  • Nekateri postopkovni koraki

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice pred sodiščem

Povezava se odpre v novem oknu4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Povezava se odpre v novem oknu5 – Prekrški v cestnem prometu

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuDržavni policijski organi

Povezava se odpre v novem oknuDržavno tožilstvo

Povezava se odpre v novem oknuOdvetniška zbornica Latvije

Povezava se odpre v novem oknuLatvijska sodišča

Zadnja posodobitev: 31/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani latvijščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

1 – Posvetovanje z odvetnikom

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno pravno svetovanje. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah ste upravičeni, da vas zastopa odvetnik. Izvedeli boste tudi, kaj lahko odvetnik stori za vas. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako najti odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev.

Kako lahko poiščem odvetnika?

Če potrebujete odvetnika, se obrnite na Povezava se odpre v novem oknulatvijsko odvetniško zbornico. Tam vam je na voljo Povezava se odpre v novem oknuseznam pravnih zastopnikov, ki opravljajo odvetniško dejavnost v Latviji.

Ne glede na to, ali ste v priporu ali ne, lahko organ, pristojen za postopek (preiskovalni organ, tožilstvo ali sodišče), obvestite, da želite pravno svetovanje. Prejeli boste podatke o pravnih zastopnikih po uradni dolžnosti ali pa bo tak zastopnik obveščen, da potrebujete pravno svetovanje, ki vam bo nato zagotovljeno.

Za vas ali vaše sorodnike je najbolje, da se z odvetnikom dogovorite, da bo vašo zadevo obravnaval, dokler bo to potrebno.

Kdo bo poravnal stroške odvetnika?

Odvetniške storitve so plačljive, zato stranka in odvetnik skleneta pisni dogovor o plačilu. Če z odvetnikom niste sklenili dogovora, vam bo država zagotovila potrebno pravno svetovanje, ki bo plačano iz državnega proračuna.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakon o odvetniški zbornici

Povezava se odpre v novem oknuZakon o brezplačni pravni pomoči

Povezava se odpre v novem oknuUredba o brezplačni pravni pomoči

Povezava se odpre v novem oknuOdvetniška zbornica Latvije

Povezava se odpre v novem oknuOrgan, pristojen za pravno pomoč

Zadnja posodobitev: 31/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani latvijščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

Katere so faze kazenske preiskave?

Namen predhodnega postopka je ugotoviti:

  • ali je bilo storjeno kaznivo dejanje;
  • koga je treba obdolžiti kaznivega dejanja ter
  • ali je mogoče ustaviti postopek, zadevo končati ali jo predložiti sodišču.

Predhodni postopek sestavljata dve fazi: preiskava in kazenski pregon.

Preiskavo izvajajo različni policijski organi, kot so Povezava se odpre v novem oknudržavna policija, Povezava se odpre v novem oknudržavna varnostna policija, Povezava se odpre v novem oknufinančna policija, Povezava se odpre v novem oknuvojaška policija, Povezava se odpre v novem oknuuprava zaporov, Povezava se odpre v novem oknuurad za preprečevanje korupcije in boj proti njej, Povezava se odpre v novem oknudržavna mejna straža, carinski organi, ladijski kapitani na odprtem morju ali poveljniki vojaških enot nacionalnih oboroženih sil na tujem ozemlju. Preiskavo izvede organ, ki je pristojen na ozemlju, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje. Izvede jo lahko tudi Povezava se odpre v novem oknutožilstvo.

Kazenski pregon izvedejo Povezava se odpre v novem oknuorgani pregona.

Moje pravice med preiskavo

Za podrobnejše informacije o vaših pravicah v posameznih fazah predhodnega postopka kliknite na spodnje povezave:

Preiskava (1)

Namen preiskave

Namen preiskave je ugotoviti, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, koga je treba obdolžiti zanj in ali je mogoče ustaviti postopek.

Z vami bo delal preiskovalec (običajno policist). V preiskovalni fazi ste lahko pridržani za 48 ur, kot varnostni ukrep pa je mogoče odrediti tudi pripor.

Koliko časa je mogoče porabiti za preiskavo in kazenski pregon, je odvisno od teže kaznivega dejanja, storitve katerega ste osumljeni (od 6 do 22 mesecev z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih 6 mesecev). Če se ti roki ne upoštevajo, morajo pristojni organi preklicati vse varnostne ukrepe in omejitve vaših lastninskih pravic.

Koliko bom obveščen o tem, kaj se dogaja?

Policist, pristojen za preiskavo, vas bo obvestil o tem, kaj se dogaja.

Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Zagotovljen vam bo tolmač, za kar bosta poskrbela policist ali tožilec. Tolmač bo prevedel vse potrebno: dokumente, vse, kar bosta povedala preiskovalec in odvetnik, pa tudi vaše dokaze.

Kdaj bom lahko govoril z odvetnikom?

Če ne govorite lokalnega jezika, ni nujno, da imate odvetnika, je pa to priporočljivo, saj morda niste seznanjeni z lokalnimi razmerami in zakoni. Odvetnika lahko izberete sami ali prosite uradnika, pristojnega za preiskavo, naj vam zagotovi pravnega zastopnika po uradni dolžnosti.

Če ste pridržani, vam bo v 48 urah zagotovljeno zastopanje po odvetniku. Če v postopku sodeluje tuj odvetnik, je priporočljivo, da se poveže z lokalnim odvetnikom.

Kolikor hitro bo mogoče, vam bo zagotovljen tolmač, ki ga potrebujete za razjasnitev položaja in izvedbo zaslišanja.

Bodo od mene zahtevane informacije? Jih moram dati?

Lahko daste informacije, vendar to ni obvezno. Imate pravico do molka, ki ga ni mogoče uporabiti proti vam in ga razlagati kot nepripravljenost za sodelovanje s preiskovalnimi organi.

Kaj se zgodi, če izjavim kaj takega, kar škodi moji zadevi?

Vaši dokazi bodo preučeni skupaj z drugimi dokazi v zadevi. Ni se vam treba obdolžiti. Pravico imate dati vse izjave, ki so po vašem mnenju potrebne. Ni vam treba pričati.

Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?

Če ste pridržani, lahko preiskovalca prosite, naj o tem obvesti člane vaše ožje družine, druge sorodnike, delodajalca, izobraževalno ustanovo itd.

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Da, med preiskavo se spoštujejo človekove pravice.

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem iz druge države?

Lahko zahtevate, naj se o tem obvesti veleposlaništvo ali konzularno predstavništvo vaše države.

Sem iz druge države. Ali moram biti med preiskavo navzoč?

Med preiskavo morate biti navzoči. Uradnik, pristojen za preiskavo, odloči, ali lahko v postopku preiskave sodelujete po videopovezavi ali prek telefonske konference.

Ali sem lahko poslan nazaj v domovino?

To ni zakonsko določeno, je pa izgon iz Republike Latvije mogoče naložiti kot kazen. Odrediti ga je mogoče le na podlagi odločitve sodišča.

Bom ostal v priporu ali me bodo izpustili?

O pridržanju odloči preiskovalni sodnik v 48 urah po prijetju. Pridržani ste lahko, če je za storjeno kaznivo dejanje predvidena kazen odvzema prostosti in ni mogoče z nobenim drugim ukrepom zagotoviti, da ne boste:

  • pobegnili pred preiskavo, sodnim postopkom ali izvršitvijo odločitve sodišča;
  • ovirali preiskave ali
  • storili drugega kaznivega dejanja.

Preiskovalni sodnik vas bo pred sprejetjem sklepa o pridržanju zaslišal. Pravico imate predložiti dokumente v podporo trditvi, da pridržanje ne bi bilo smiselno. Zagotovljeno vam bo, da bosta navzoča odvetnik in tolmač.

Ali lahko med preiskavo zapustim državo?

Državo lahko zapustite z (običajno pisnim) dovoljenjem uradnika, pristojnega za preiskavo.

Ali mi bodo odvzeti prstni odtisi, vzorci DNK (na primer lasje, slina) ali druge telesne tekočine?

Kliknite na povezavo za informacije o vaših pravicah.

Ali je mogoča telesna preiskava?

Kliknite na povezavo za informacije o vaših pravicah.

Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, poslovnih prostorov, avtomobila itd.?

Kliknite na povezavo za informacije o vaših pravicah.

Ali se lahko pritožim?

Zoper odločitev preiskovalnega sodnika se lahko pritožite pri predsedniku sodišča. Zoper ukrepe uradnika, pristojnega za preiskavo, se lahko pritožite pri nadzornem tožilcu, zoper ukrepe tožilca pa pri višjem tožilcu.

Pritožbe zoper odločitve uradnika, pristojnega za preiskavo, tožilca ali preiskovalnega sodnika morate vložiti v desetih dneh, vendar se lahko zoper njihove ukrepe pritožite ves čas preiskovalnega postopka.

Pritožbo lahko vložite v jeziku, ki ga znate, in mora biti pregledana v desetih dneh po prejemu. Če ni bila napisana v uradnem jeziku, začne ta rok teči na dan, ko je bil zagotovljen prevod, o čemer boste obveščeni.

Ali lahko že pred glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Med preiskavo ali kazenskim pregonom lahko priznate krivdo za vse obtožbe ali pa le za nekatere ali eno od njih.

Priznanje krivde se obravnava kot olajševalna okoliščina, na podlagi katere vam je mogoče naložiti blažjo kazen ali končati kazenski postopek. Sodelovanje s preiskovalnimi organi ali organi kazenskega pregona lahko pripomore k uporabi manj strogih varnostnih ukrepov ali k izpustitvi iz pripora.

Ali je mogoče obtožbe pred glavno obravnavo spremeniti?

Obtožbe zoper vas je mogoče spremeniti, če je tožilec prejel dodatne dokaze. Prvotne obtožbe je treba spremeniti, če se izkaže, da so nepravilne: v tem primeru tožilec konča kazenski pregon v zvezi s tem delom. Predložene vam bodo nove obtožbe.

Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem bil že obtožen v drugi državi članici?

Lahko ste obtoženi za kaznivo dejanje, vendar vam ni mogoče soditi niti ne morete biti obsojeni, če so vam zanj že sodili v drugi državi ali ste bili tam že oproščeni.

Ali bom obveščen o pričah, ki pričajo zoper mene?

Prejeli boste informacije o pričah, ki pričajo zoper vas. Tožilec vam bo ob koncu preiskave predal kazenski spis, preden bo ta poslan sodišču, da se boste tako lahko seznanili z izjavami prič.

Ali bom obveščen o drugih dokazih zoper mene?

Prejeli boste kazenski spis, ki bo vseboval vse dokaze, ki jih bo tožilec uporabil zoper vas na sodišču. Tožilec vam bo predložil kopije spisa.

Za to kaznivo dejanje sem bil že obsojen v drugi državi članici. Kaj se zgodi v tem primeru?

V Latviji vam ne morejo soditi za isto kaznivo dejanje. Države članice EU se ravnajo po načelu ne bis in idem (prepoved ponovnega sojenja o isti stvari).

Ali bodo zahtevani podatki iz moje kazenske evidence?

Zahtevani bodo podatki iz vaše kazenske evidence.

Kazenski pregon (2)

Namen faze kazenskega pregona

Namen kazenskega pregona je ugotoviti kaznivo dejanje, opredeliti osebo, ki jo je treba obdolžiti storitve zadevnega kaznivega dejanja, in ugotoviti, ali je mogoče ustaviti postopek, zadevo končati ali jo odstopiti drugemu sodišču. Z vami bo delal Povezava se odpre v novem oknutožilec.

Koliko časa je mogoče porabiti za preiskavo in kazenski pregon, je odvisno od teže kaznivega dejanja, storitve katerega ste osumljeni (od 6 do 22 mesecev z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih 6 mesecev). Če se ti roki ne upoštevajo, morajo pristojni organi preklicati vse varnostne ukrepe in omejitve lastninskih pravic.

Koliko bom obveščen o tem, kaj se dogaja?

Tožilec, ki izvaja preiskovalne ukrepe (najverjetneje enake ukrepe kot med preiskavo), vas bo obvestil o tem, kaj se dogaja.

Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Zagotovljen vam bo tolmač, za kar bo poskrbel tožilec. Tolmač bo prevedel vse potrebno: dokumente, vse, kar bosta povedala tožilec in odvetnik, pa tudi vaše dokaze.

Kdaj bom lahko govoril z odvetnikom?

Če ne govorite lokalnega jezika, je priporočljivo, da imate odvetnika, saj morda niste seznanjeni z lokalnimi razmerami in zakoni. Če v postopku sodeluje tuj odvetnik, je priporočljivo, da se poveže z lokalnim odvetnikom. Odvetnika lahko izberete sami ali prosite tožilca, naj vam zagotovi pravnega zastopnika po uradni dolžnosti.

Kolikor hitro bo mogoče, vam bo zagotovljen tolmač, ki ga potrebujete za razjasnitev položaja, izvedbo zaslišanja itd.

Bodo od mene zahtevane informacije? Jih moram dati?

Lahko daste informacije, vendar to ni obvezno. Imate pravico do molka, ki ga ni mogoče uporabiti proti vam in ga razlagati kot nepripravljenost za sodelovanje.

Kaj se zgodi, če izjavim kaj takega, kar je mogoče v zadevi uporabiti proti meni?

Vaši dokazi bodo preučeni skupaj z drugimi dokazi v zadevi. Ni se vam treba obdolžiti. Pravico imate dati vse izjave, ki so po vašem mnenju potrebne. Ni vam treba pričati.

Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?

Če ste pridržani, lahko tožilca prosite, naj o tem obvesti člane vaše ožje družine, druge sorodnike, delodajalca, izobraževalno ustanovo itd.

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Da, med kazenskim pregonom se spoštujejo človekove pravice.

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem iz druge države?

Lahko zahtevate, naj se o tem obvesti veleposlaništvo ali konzularno predstavništvo vaše države.

Sem iz druge države. Ali moram biti med preiskavo navzoč?

V fazi kazenskega pregona morate biti navzoči. Tožilec odloči, ali lahko v postopku preiskave sodelujete po videopovezavi ali prek telefonske konference.

Ali sem lahko poslan nazaj v domovino?

To ni zakonsko določeno, je pa izgon iz Republike Latvije predviden kot dodatna kazen. Odrediti ga je mogoče le Povezava se odpre v novem oknuna podlagi odločitve sodišča.

Bom ostal v priporu ali me bodo izpustili?

O pridržanju odloči preiskovalni sodnik. Pridržani ste lahko, če je storjeno kaznivo dejanje mogoče kaznovati z odvzemom prostosti in ni mogoče z nobenim drugim ukrepom zagotoviti, da ne boste pobegnili pred preiskavo, sodnim postopkom ali izvršitvijo odločitve sodišča, ovirali preiskave ali storili drugega kaznivega dejanja.

Preiskovalni sodnik vas bo zaslišal pred sprejetjem sklepa o pridržanju. Pravico imate predložiti dokumente v podporo trditvi, da pridržanje ne bi bilo smiselno. Zagotovljeno vam bo, da bosta navzoča odvetnik in tolmač.

Ali lahko med preiskavo zapustim državo?

Državo lahko zapustite z (običajno pisnim) dovoljenjem tožilca.

Ali mi bodo odvzeti prstni odtisi, vzorci DNK (na primer lasje, slina) ali druge telesne tekočine?

Kliknite na povezavo za informacije o vaših pravicah.

Ali je mogoča telesna preiskava?

Kliknite na povezavo za informacije o vaših pravicah.

Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, poslovnih prostorov, avtomobila itd.?

Kliknite na povezavo za informacije o vaših pravicah.

Ali se lahko pritožim?

Zoper odločitev preiskovalnega sodnika se lahko pritožite pri predsedniku sodišča. Zoper ukrepe tožilca se lahko pritožite pri višjem tožilcu.

Pritožbe zoper odločitve tožilca ali preiskovalnega sodnika morate vložiti v desetih dneh. Zoper ukrepe tožilca se lahko pritožite ves čas preiskovalnega postopka.

Pritožbo lahko vložite v jeziku, ki ga znate, in mora biti pregledana v desetih dneh po prejemu. Če ni bila napisana v uradnem jeziku, začne ta rok teči na dan, ko je bil zagotovljen prevod, o čemer boste obveščeni.

Ali lahko že pred glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Med preiskavo ali kazenskim pregonom lahko priznate krivdo za vse obtožbe ali pa le za nekatere ali eno od njih.

Priznanje krivde se obravnava kot olajševalna okoliščina, na podlagi katere vam je mogoče naložiti blažjo kazen. Priznanje krivde in sodelovanje s preiskovalnimi organi ali organi kazenskega pregona lahko pripomore k uporabi manj strogih varnostnih ukrepov ali k izpustitvi iz pripora.

Če priznate krivdo, je mogoče končati kazenski postopek. Konča se lahko s:

  • pogojno oprostitvijo kazenske odgovornosti;
  • kaznovalnim nalogom tožilstva;
  • dogovorom s tožilstvom glede priznanja krivde in naložene kazni, ki ga mora potrditi sodišče, itd.

Ali je mogoče obtožbe pred glavno obravnavo spremeniti?

Obtožbe zoper vas je mogoče spremeniti, če je tožilec prejel dodatne dokaze. Mogoče jih je spremeniti, če tožilec ugotovi, da so nepravilne. V tem primeru konča kazenski pregon v zvezi s tem delom obtožbe. Predložene vam bodo nove obtožbe.

Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem bil že obtožen v drugi državi članici?

Lahko ste obtoženi za kaznivo dejanje, vendar vam ni mogoče soditi niti ne morete biti obsojeni, če so vam zanj že sodili v drugi državi ali ste bili tam že oproščeni.

Ali bom obveščen o pričah, ki pričajo zoper mene?

Prejeli boste informacije o pričah, ki pričajo zoper vas. Tožilec vam bo ob koncu preiskave predal kazenski spis z izjavami prič, preden bo ta poslan sodišču.

Ali bom obveščen o drugih dokazih zoper mene?

Prejeli boste kazenski spis, ki bo vseboval vse dokaze, ki jih bo tožilec uporabil zoper vas na sodišču. Tožilec vam bo predložil kopije spisa.

Za to kaznivo dejanje sem bil že obsojen v drugi državi članici. Kaj se zgodi v tem primeru?

V Latviji vam ne morejo soditi za isto kaznivo dejanje. Države članice EU se ravnajo po načelu ne bis in idem (prepoved ponovnega sojenja o isti stvari).

Ali bodo zahtevani podatki iz moje kazenske evidence?

Da, zahtevani bodo podatki iz vaše kazenske evidence.

Nekateri postopkovni koraki (3)

Ali mi bodo odvzeti prstni odtisi, vzorci DNK (na primer lasje, slina) ali druge telesne tekočine?

Morda boste morali dati prstne odtise ali vzorce DNK. Zahtevajo in odvzamejo se lahko tudi vzorci drugih telesnih tekočin, če je to potrebno zaradi preiskave posameznega kaznivega dejanja.

Če vas izvedenska preiskava zadeva, se imate pravico seznaniti s sklepom o njeni izvedbi, še preden se posreduje v izvršitev. Pred izvedbo preiskave imate pravico o njej vprašati, kar vas zanima.

V izvedensko preiskavo morate privoliti. Dati morate vzorce za primerjalno preiskavo ali dovoliti, da se pridobijo.

Če daste take vzorce prostovoljno, se to zabeleži. Obveščeni morate biti o vseh informacijah, ki se zabeležijo, pred podpisom zapisnika pa lahko tudi zahtevate, naj se vanj doda vse, kar se vam zdi potrebno. Če ne dovolite odvzema vzorcev za primerjalno preiskavo, bodo ti pridobljeni s prisilnimi ukrepi na podlagi sklepa preiskovalnega sodnika.

Ali se lahko opravi telesni pregled?

Lahko se opravi vizualni pregled, da se ugotovi, ali so na vašem telesu sledovi kaznivega dejanja, posebna znamenja ali značilnosti itd. Vizualni telesni pregled lahko opravi le oseba istega spola ali zdravnik specialist. V zvezi z njim se sestavi zapisnik, o katerem morate biti obveščeni, nanj pa lahko izrazite tudi pripombe.

Telesni pregled se lahko opravi tudi, da se ugotovi, ali v oblačilih, osebnih predmetih, na telesu ali v odprtih telesnih votlinah skrivate predmete ali dokumente, pomembne za preiskavo. Tak pregled lahko opravi le oseba istega spola v navzočnosti poklicnega zdravnika. Če ste pridržani, je mogoče telesni pregled opraviti brez posebnega sklepa. Tak sklep ni potreben niti, če se telesni pregled opravi med preiskavo prostora ali območja in ste takrat navzoči.

Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, poslovnih prostorov, avtomobila itd.?

Lahko se opravi preiskava vašega doma, poslovnih prostorov, avtomobila itd. Sklep o preiskavi sprejmeta preiskovalni sodnik ali sodišče, v nujnih primerih pa zadostuje že sklep preiskovalca, ki ga odobri tožilec.

Pravico imate, da ste navzoči med preiskavo ali pa je navzoč odrasel član vaše družine, še zlasti če poteka v vašem uradnem prebivališču ali na delovnem mestu, kar pa ne velja, če ste bili prijeti. Če med preiskavo ne morete biti navzoči ali ne more biti navzoč niti odrasel družinski član, mora biti povabljen predstavnik lokalne upravne enote ali upravitelj prostorov oziroma stavbe.

O sklepu, da se izvede preiskava, morate biti obveščeni pred njeno izvedbo, preiskovalec pa vam ga je dolžan predložiti. Preiskovalci vam morajo vse predmete, ki so bili najdeni in zaseženi med preiskavo, pokazati, jih evidentirati ter zapakirati in zapečatiti, če je to primerno.

Pravico imate zahtevati, naj se kraj preiskave vrne v prvotno stanje, če je to praktično izvedljivo. Seznanjeni morate biti z zapisnikom preiskave, glede katerega lahko izrazite pripombe in zahtevate, naj se vnesejo vanj. Med preiskavo imate pravico do odvetnika in tolmača.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuDržavni policijski organi

Povezava se odpre v novem oknuDržavno tožilstvo

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenski evidenci

Povezava se odpre v novem oknuZakon o priporu

Povezava se odpre v novem oknuZakon o izvrševanju kazni zapora

Povezava se odpre v novem oknuZakon o odvetniški zbornici

Zadnja posodobitev: 31/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani latvijščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

3 – Moje pravice na sodišču

Kje bo potekala glavna obravnava?

Zadevo bo obravnavalo Povezava se odpre v novem oknuokrožno ali mestno sodišče, v primeru zelo hudega kaznivega dejanja pa Povezava se odpre v novem oknuregionalno sodišče. Kraj obravnave se običajno določi glede na to, kje je bilo storjeno kaznivo dejanje. O tem boste pisno obveščeni.

Glavna obravnava je razen v nekaterih primerih (spolna kazniva dejanja, varovanje državnih skrivnosti itd.) javna.

Zadevo obravnava sodnik posameznik sodišča prve stopnje, vendar lahko predsednik sodišča zahteva, naj jo preuči senat treh poklicnih sodnikov. O zadevi odloči sodnik ali senat sodnikov.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Državni tožilec lahko med glavno obravnavo okrepi ali omili obtožbe.

Če obtožbe omili, čeprav so materialni dokazi nespremenjeni, se v zapisnik sodnega postopka vnesejo nove obtožbe.

Če se obtožbe omilijo zaradi spremenjenih materialnih dokazov ali okrepijo, čeprav se ti dokazi niso spremenili, je treba nove obtožbe vnesti v zapisnik sodnega postopka. Lahko zahtevate, naj se ta izda v pisni obliki.

Če državni tožilec obtožbe okrepi, ker so bili v zvezi s kaznivim dejanjem odkriti novi materialni dokazi, lahko sodišče obravnavo prekine, tožilec pa mu mora v enem mesecu predložiti nove obtožbe.

Poslane vam bodo informacije o novih obtožbah, ki jih bodo prejeli še vaš odvetnik, žrtev in zastopnik žrtve, naveden pa bo tudi datum glavne obravnave.

Kaj se bo zgodilo, če priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Če obtoženec prizna krivdo, je mogoče izreči milejšo kazen, kar velja tudi ob priznanju krivde za del obtožb.

Če priznate krivdo za vse obtožbe, je mogoče zadevo obravnavati brez preizkusa dokazov, in sicer le na podlagi ocene dokazov, ki se navezujejo na vas osebno in na nadomestilo za nastalo škodo. V tem primeru so možnosti za pritožbo zoper odločitev sodišča omejene.

Ali moram biti navzoč na glavni obravnavi?

Navzoči morate biti na vseh zaslišanjih sodišča do izreka sodbe. Lahko prosite, naj se obravnava izvede v vaši odsotnosti, vendar mora biti v tem primeru navzoč vaš zastopnik.

Če ste v drugi državi, če ni znano, kje ste, ali če vaša navzočnost na sodišču ni mogoča, bo obravnava potekala in absentia (torej brez vas).

Na obravnavi ne morete sodelovati po videopovezavi iz druge države članice.

Ali mi bo na obravnavi zagotovljen tolmač?

Sodišče vam bo zagotovilo tolmača.

Ali bo na obravnavi z menoj odvetnik?

Sami odločate o tem, ali potrebujete odvetnika. Obvezno morate imeti odvetnika, če:

  • ste mladoletni, poslovno nesposobni ali imate učne težave;
  • je bil sprejet sklep glede uporabe prisilnih ukrepov medicinske narave;
  • ne morete izvajati svojih procesnih pravic zaradi psihične ali duševne nesposobnosti;
  • ste nepismeni ali zaradi nizke stopnje izobrazbe ne morete izvajati svojih procesnih pravic;
  • so bila s tožilstvom začeta pogajanja o dogovoru glede višine kazni ali
  • na glavni obravnavi niste navzoči.

V teh primerih vam bo dodeljen odvetnik, ki ga lahko zavrnete, razen če so bili uporabljeni prisilni ukrepi medicinske narave. Pravico imate zahtevati drugega odvetnika.

Ali lahko na glavni obravnavi govorim?

Na sodišču lahko pričate in poveste svoje mnenje. Ni vam treba pričati, česar ni mogoče obravnavati kot nepripravljenost za sodelovanje s sodiščem. Dokaze lahko predložite v pisni obliki, sodišče pa jih bo prebralo na glas. Ni se vam treba obdolžiti, saj mora državni tožilec dokazati vašo krivdo.

Ni vam treba govoriti resnice. Zoper vas ni mogoče začeti novega postopka, ker ste namenoma predložili neresnične dokaze ali dokazov niste želeli predložiti. Pri izreku kazni se lahko upošteva vaše obnašanje, vendar ne kot oteževalna okoliščina.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Med sodnim postopkom lahko predložite nove dokaze, s katerimi lahko podprete svoj alibi, ovržete kazensko odgovornost, omilite krivdo in izpodbijate dokaze tožilstva.

Pravico imate postavljati vprašanja pričam in žrtvi, poklicati priče (tudi take, ki prej niso bile zaslišane), predložiti dokumente ter fizične in elektronske dokaze, pa tudi od sodišča zahtevati predmete ali dokumente.

Ves čas sodnega postopka – dokler sodišče ne razglasi, da je sodna preiskava končana – imate pravico predložiti dokaze.

Lahko uporabite storitve zasebnega detektiva. Ko sodišče odloča o zadevi, oceni vse dokaze v celoti.

O tem, ali bo poklicalo vaše priče, sodišče odloči po posvetovanju z drugimi strankami v postopku. Če vašo zahtevo zavrne, jo lahko ponovno vložite.

Vi in vaš odvetnik lahko postavljata vprašanja vsem pričam, ki sodelujejo v postopku. Njihove izjave se analizirajo v zaključni besedi obrambe, ki jo imate vi ali vaš odvetnik.

Ali bodo upoštevani podatki iz moje kazenske evidence?

Upoštevane bodo kazni, ki jih še niste prestali. Obsodbe, ki so bile iz kazenske evidence izbrisane zaradi zastaranja, je mogoče upoštevati kot okoliščine, ki označujejo vašo osebnost. Te obsodbe se upoštevajo pri odločanju o kazni, vključno s pridržanjem.

Podatki iz vaše kazenske evidence se zahtevajo med Povezava se odpre v novem oknupreiskavo in Povezava se odpre v novem oknukazenskim pregonom ter jih je mogoče predložiti med sodnim postopkom. Sodišče bo vašo kazensko evidenco upoštevalo ob izreku sodbe.

Zakon določa, da je mogoče vzpostaviti stik s pristojnimi organi druge države članice in od njih zahtevati informacije o vaših predhodnih obsodbah v zadevni državi.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Sodišče izda oprostilno ali obsodilno sodbo ali pa odločitev o končanju kazenskega postopka, če okoliščine kažejo na to, da glavne obravnave ni smiselno nadaljevati. To se lahko zgodi, če ni na voljo dovolj dokazov za utemeljitev obtožb ali če državni tožilec umakne obtožbe.

Možne kazni:

  • odvzem prostosti (od 3 mesecev do 15 let, za huda kazniva dejanja pa tudi do 20 let ali dosmrtna kazen zapora);
  • delo v korist skupnosti (od 40 do 280 ur);
  • denarna kazen (v višini od 3 do 200 minimalnih mesečnih plač);
  • zaplemba premoženja (zaseže se brez nadomestila, z njim pa razpolaga država);
  • izročitev drugi državi (dodatna kazen: od triletna do desetletna prepoved vstopa v Latvijo);
  • omejitev pravic (dodatna kazen: od enoletna do petletna prepoved opravljanja nekaterih vrst ali vseh poslov, opravljanja nekaterih poklicnih ali drugih dejavnosti, opravljanja nekaterih uradnih funkcij ali pridobitve predpisanih dovoljenj ali licenc);
  • pogojna kazen (od enega leta do treh let).

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Posamezniku se prizna status žrtve na podlagi sklepa preiskovalca ali tožilca, ki se izda na pisno zahtevo zadevne osebe. Sodišče lahko posamezniku prizna status žrtve do začetka sodne preiskave.

Žrtev lahko vloži odškodninski zahtevek, predloži dokaze in vpliva na potek obravnave (sprava z obdolžencem, privolitev v dogovor s tožilstvom glede višine kazni itd.).

Žrtev na glavni obravnavi predstavi tudi svoje mnenje glede kazni in zahtevane odškodnine. Lahko se pritoži zoper sodbo sodišča prve stopnje in odločitev pritožbenega sodišča.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenski evidenci

Povezava se odpre v novem oknuZakon o postopkih o pridržanju

Povezava se odpre v novem oknuZakon o detektivski dejavnosti

Povezava se odpre v novem oknuLatvijska sodišča

Zadnja posodobitev: 31/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani latvijščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Ali se lahko pritožim?

Zoper Povezava se odpre v novem oknusodbo sodišča prve stopnje se lahko pritožite v 10 dneh od datuma izdaje sodne odločbe. Sodišče lahko ta rok podaljša na 20 dni.

Pritožbeni zahtevek naslovite na sodišče eno stopnjo višje (kazenski zbor pri Povezava se odpre v novem oknuregionalnem sodišču ali kazenski senat pri Povezava se odpre v novem oknuvrhovnem sodišču), vendar ga je treba vložiti pri sodišču, ki je izdalo sodno odločbo.

Ni se mogoče ločeno pritožiti zoper pisne ali ustne odločitve, sprejete med glavno obravnavo. Nanje se je mogoče pritožiti le skupaj s pritožbo zoper odločitev sodišča.

Pritožbeni zahtevek lahko vložite, če je po vašem mnenju odločitev sodišča napačna: če je na primer kazen prestroga ali je bilo vaše ravnanje pravno neustrezno pojasnjeno (uporaba neustreznega člena ali dela člena kazenskega zakonika) itd.

Kaj se bo zgodilo, če se bom pritožil?

Če se pritožite, je izvršitev odločitve sodišča zadržana. Če ste v času pritožbe v zaporu, začne 10- ali 20-dnevni rok za vložitev pritožbenega zahtevka teči na dan, ko vam je odločitev sodišča vročena v jeziku, ki ga razumete.

Če imate zdravstvene težave ali menite, da bi vas bilo treba izpustiti zaradi družinskih okoliščin, lahko zahtevate pregled podlage za zaporno kazen. Ni nujno, da sodišče ugodi taki zahtevi.

Sodišče vas bo obvestilo o datumu začetka obravnave pritožbenega zahtevka. Za to ni postavljen noben rok, čeprav si sodišča prizadevajo za pregled zadev v razumnem roku.

V pritožbenem zahtevku lahko predložite nove dokaze, pri čemer morate pojasniti, zakaj jih je treba preučiti in zakaj jih niste predložili že sodišču prve stopnje. Od pritožbenega sodišča imate pravico zahtevati, naj jih preuči, če menite, da so pomembni za utemeljitev pritožbenega zahtevka.

Kaj se bo zgodilo med obravnavo pritožbe?

Na obravnavo pritožbe so vabljeni tožilec, vse osebe, ki izpodbijajo odločitev sodišča, in zagovorniki ali zastopniki. Vaš zahtevek bo pregledala ekipa treh poklicnih sodnikov.

Med obravnavo se pregleda le vaš zahtevek, razen če sodišče dvomi o ugotovitvah sodišča prve stopnje.

Sodišče lahko o pritožbi odloči na pet različnih načinov:

  • potrdi odločitev sodišča prve stopnje ali to odločitev prekliče in sprejme novo;
  • jo delno prekliče in sprejme novo odločitev glede preklicanega dela;
  • jo prekliče in zadevo konča;
  • jo v celoti ali delno prekliče in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Kaj se bo zgodilo, če bo pritožbi ugodeno/ji ne bo ugodeno?

Če je vašemu zahtevku ugodeno in nihče drug (tožilec ali žrtev) ne izpodbija odločitve sodišča v kasacijskem postopku, začne veljati sodba ali odločitev pritožbenega sodišča.

Če vašemu zahtevku ni bilo ugodeno, lahko sodbo ali odločitev pritožbenega sodišča izpodbijate v kasacijskem postopku pri Povezava se odpre v novem oknukazenskem oddelku senata vrhovnega sodišča. Kasacijski zahtevek se vloži v 10 dneh od razglasitve sodbe pritožbenega sodišča. Sodišče lahko ta rok podaljša na 20 dni.

Če ste oproščeni ali se zadeva iz zakonitega razloga konča, ste upravičeni do nadomestila.

Če se vašemu zahtevku ugodi, se evidenca o vaši obsodbi shrani v Povezava se odpre v novem oknuinformacijskem središču latvijskega ministrstva za notranje zadeve.

Za vložitev kasacijskega zahtevka veljajo zelo stroge zahteve, saj morate dokazati, da so bile bistveno kršene določbe kazenskega zakonika ali zakona o kazenskem postopku.

V nekaterih primerih lahko zahtevate obnovo kazenskega postopka, če so bile odkrite nove okoliščine, potem ko sta sodba ali odločitev sodišča postali pravnomočni. Za tako obnovo ni postavljen noben rok.

V nekaterih primerih (če so bile bistveno kršene določbe kazenskega zakonika ali zakona o kazenskem postopku) lahko vaš odvetnik vloži zahtevo za preizkus pravnomočne sodbe ali odločitve sodišča, tudi če niste vložili kasacijskega zahtevka. Za tako vlogo ni postavljen noben rok.

Sodba sodišča prve stopnje začne veljati in postane pravnomočna, če se ne izpodbija v pritožbenem ali kasacijskem postopku. Sodba ali odločitev pritožbenega sodišča začneta veljati in postaneta pravnomočni, če se ne izpodbijata v kasacijskem postopku. Odločitev kasacijskega sodišča začne veljati in postane pravnomočna na datum, ko je zadeva pregledana.

Sem državljan druge države članice. Sem lahko po glavni obravnavi poslan v domovino?

Če ste bili kaznovani s kaznijo zapora ter je pristojni organ vaše države zahteval vašo izročitev in se Povezava se odpre v novem oknugeneralno tožilstvo Latvije s tem strinja, ste lahko po glavni obravnavi poslani v domovino. Enako velja, če latvijsko generalno tožilstvo zahteva, da kazen prestajate v domovini. Premestitev ni samodejna.

Zanjo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • biti morate državljan države, v kateri boste prestajali kazen;
  • sodba mora biti pravnomočna;
  • do izteka kazni mora ostati še najmanj šest mesecev;
  • kaznivo dejanje mora biti opredeljeno kot tako tudi v vaši državi;
  • izrazili ste željo, da bi kazen prestajali v domovini, ali ste se strinjali s premestitvijo.

Uprava zapora vas bo obvestila o pravici, da zahtevate premestitev, v desetih dneh po prejemu naloga glede izvršitve sodbe. Pisni zahtevek morate vložiti pri generalnem tožilstvu Latvije.

Če se ne strinjate s tem, da bi kazen prestajali v domovini, ali se ne strinjate s tako zahtevo, ki so jo postavili organi vaše države, morate pri generalnem tožilstvu Latvije vložiti pisno zavrnitev. Zahtevek za premestitev je treba pregledati v desetih dneh.

Podatki o obtožbah/obsodbah

Podatki o vaših obsodbah v Latviji se do izteka kazni ali razveljavitve obsodbe hranijo brez vaše privolitve v aktivni zbirki podatkov evidence Povezava se odpre v novem oknuinformacijskega središča latvijskega ministrstva za notranje zadeve. Če ste bili kaznovani z upravno kaznijo, se evidenca hrani še leto dni po izvršeni kazni, nato pa se premesti v arhiv evidence. Temu ne morete nasprotovati.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuLatvijska sodišča

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenski evidenci

Povezava se odpre v novem oknuZakon o povrnitvi škode, ki jo povzroči oseba, pristojna za postopek

Zadnja posodobitev: 31/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 – Prekrški v cestnem prometu

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

Če ste prekoračili najvišjo dovoljeno hitrost (50 km/h v naseljih in 90 km/h zunaj naselij) za do 20 km/h, vas Povezava se odpre v novem oknupolicist lahko opozori in vam naloži globo v višini 5 LVL.

Če ste najvišjo dovoljeno hitrost prekoračili za od 21 do 30 km/h, vas policist lahko opozori in vam naloži globo v višini 20 LVL.

Bolj kot presežete najvišjo dovoljeno hitrost, višja je globa, ki lahko znaša do 300 LVL, ob tem pa vas je mogoče kaznovati še s trimesečnim do šestmesečnim odvzemom vozniškega dovoljenja.

Za parkiranje na prepovedanem mestu vam lahko policist naloži globo v višini 20 LVL.

Če med vožnjo pri sebi nimate vozniškega dovoljenja, dokumentov o registraciji avtomobila, potrdila o tehnični brezhibnosti itd., vas lahko policist opozori in vam naloži globo v višini 2 LVL.

Če podnevi vozite brez prižganih žarometov, vas lahko policist opozori in vam naloži globo v višini 5 LVL. Če to storite ponoči ali ob slabi vidljivosti, vam lahko policist naloži globo v višini 30 LVL.

Če vi ali sopotnik med vožnjo nista pripeta z varnostnim pasom, vas lahko policist opozori in vam naloži globo v višini 20 LVL.

Policist sestavi poročilo o kršitvi, o kazni pa lahko odloči na kraju samem. Zoper kazen se lahko pritožite pri višjem organu v enem mesecu od vročitve odločbe. Zoper odločbo, izdano v tem postopku, se lahko ponovno pritožite pri Povezava se odpre v novem oknuokrožnem upravnem sodišču. Zahtevek je treba vložiti v enem mesecu.

Kršitve predpisov, ki jih storijo pešci, obravnava mestna policija, ki vam lahko naloži globo v višini od 5 do 20 LVL. Odločbo lahko izpodbijate v enem mesecu pri okrožnem upravnem sodišču.

Če vozite pod vplivom alkohola (koncentracija v krvi od 0,2 do 0,5 ‰) in imate vozniško dovoljenje manj kot dve leti, vam policist ali sodnik okrožnega ali mestnega sodišča naloži globo v višini od 100 do 200 LVL in vam za tri mesece odvzame vozniško dovoljenje. Njegovo odločitev lahko izpodbijate v enem mesecu pri višjem organu in nato pri okrožnem upravnem sodišču (za globo, ki jo naloži policist) ali Povezava se odpre v novem oknuregionalnem sodišču (za globo, ki jo naloži sodnik).

Ali bodo ti prekrški vpisani v mojo kazensko evidenco?

Upravne kazni se vpišejo v vašo kazensko evidenco. Podatki o teh kaznih se brez vaše privolitve hranijo v aktivni zbirki podatkov evidence Povezava se odpre v novem oknuinformacijskega središča latvijskega ministrstva za notranje zadeve še leto dni po izvršeni kazni, nato pa se zapisi premestijo v arhivsko zbirko podatkov evidence.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o cestnem prometu

Povezava se odpre v novem oknuZakon o upravnih kršitvah

Povezava se odpre v novem oknuZakon o upravnem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakon o policiji

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenski evidenci

Povezava se odpre v novem oknuDržavna policija

Povezava se odpre v novem oknuDirektorat za varnost v cestnem prometu

Zadnja posodobitev: 31/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Luksemburg

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obtožen kaznivega dejanja. Informacije o prekrških, kot so kršitve cestnoprometnih predpisov, ki so običajno sankcionirane z mandatno kaznijo, kot je globa, najdete v Povezava se odpre v novem oknuinformativnem listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko podrobne informacije o vaših pravicah najdete tukaj.

Kratek opis kazenskega postopka

Spodaj je naveden kratek opis običajnih faz kazenskega postopka

  • Postopek se začne s prijavo kršitve, tožbo žrtve ali s tem, da policija ugotovi kaznivo dejanje ali prestopek.
  • Državni tožilec začne predhodno preiskavo
  • Policija zasliši osumljence in jih lahko zadrži za največ 24 ur
  • Če državni tožilec imenuje preiskovalnega sodnika, ta odloči o vaši krivdi, kar pomeni, da vas uradno obtoži storitve kaznivega dejanja. nato vas zasliši
  • Preiskovalni sodnik odredi, da vas prime policija in vas da v zapor: pravico imate, da pri zunajrazpravnem senatu okrožnega sodišča zahtevate začasno izpustitev na prostost
  • Preiskovalni sodnik razišče bremenilne in razbremenilne okoliščine primera
  • Ko konča, preiskovalni sodnik odda zadevo tožilcu, ki predlaga ustavitev postopka (konec pregona) ali pa vašo privedbo pred sodišče, kjer vam sodijo. Pravico imate, da se na privedbo pritožite
  • Poklicani boste na obravnave sodišča, ki je pristojno za kazenske zadeve
  • S sodbo se vas oprosti ali obsodi
  • Imate pravico do priziva in da se vam ponovno sodi na prizivnem sodišču

Podrobnosti o vseh teh stopnjah postopka in o vaših pravicah najdete na informativnih listih. Te informacije ne morejo nadomestiti pravnega posvetovanja z odvetnikom, ampak so zgolj koristni napotki.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih v državah članicah in vam v primeru pritožbe ne more pomagati. V teh informativnih listih lahko najdete, kako in kje se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje hiperpovezave

Povezava se odpre v novem oknu1 – Posvetovanje z odvetnikom

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskavo

zaslišanje / predhodna policijska preiskava

  • prijetje (sem spada evropski nalog za prijetje)
  • preiskava preiskovalnega sodnika in pripor
  • zaslišanje pred izvenrazpravnim senatom, da ta odloči o izpustitvi na prostost
  • zadevo preuči državni tožilec/preiskovalni sodnik, in pravice obrambe
  • postopek zaključka preiskave in predložitev zadeve sodišču

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice med postopkom

Povezava se odpre v novem oknu4 – Moje pravice po postopku

Povezava se odpre v novem oknu5 – Prekrški Cestnoprometnega zakonika in drugi prekrški

Zadnja posodobitev: 05/04/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

1 - Posvetovanje z odvetnikom

Zelo pomembno je, da dobite neodvisen nasvet odvetnika, ko ste na kakršen koli način udeleženi v kazenskem postopku. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik. Prav tako boste izvedeli, kako vam bo odvetnik pomagal. Na teh splošnih informativnih listih boste izvedeli, kako najti odvetnika in kako bodo poravnani odvetniški stroški, če jih sami ne zmorete plačati.

Kako najti odvetnika

Imate nesporno pravico, da vam pri vseh zadevah pomaga odvetnik. Obrnete se lahko na odvetnika po lastni izbiri ali stopite v stik z Povezava se odpre v novem oknuOdvetniško zbornico Luksemburga, da vam poda seznam odvetnikov, izmed katerih si izberete tistega, ki vam najbolj ustreza.

Če si ne izberete nobenega ali če predsednik odvetniške zbornice (Bâtonnier de l’Ordre des Avocats) oceni, da je vaša izbira neprimerna, ga imenuje Odvetniška zbornica sama. Odvetnik je, razen v primeru nezmožnosti ali navzkrižja interesov dolžan prevzeti nalogo, ki mu je bila zaupana.

Če ste priprti, lahko na začetku postopka zahtevate od preiskovalnega sodnika, da vam pomaga odvetnik, ki vam je bil dodeljen, ali odvetnik po vaši izbiri.

Kako plačati odvetnika

Odvetniški stroški niso določeni. Če nimate na voljo dovolj sredstev za plačilo stroškov vašega odvetnika, lahko za pravno pomoč zaprosite pri službi za sprejem in pravne informacije (service d’accueil et d’information juridique) pri sodiščih.

Služba za sprejem in pravne informacije je v Luksemburgu, Diekirchu in Esch-sur-Alzette:

  • Luksemburg: Cité Judiciaire, Bâtiment CR, L-2080, Luxembourg, Tel: 22 18 46
  • Diekirch: bei der Aler Kiirch, B.P.66 L-9201 Diekirch, Tel: 80 23 15
  • Esch-sur-Alzette: place de la Résistance, L-4002 Esch/Alzette, Tel: 54 15 52

Kot oseba z nezadostnimi prihodki ste obravnavani, če vaša finančna sredstva niso višja od najnižjega zakonsko zajamčenega prihodka.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje – pravna pomoč

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje – brezplačna pravna pomoč

Zadnja posodobitev: 05/04/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

2 - Moje pravice med preiskavo kaznivega dejanja

Katere so faze kazenske preiskave?

Namen kazenske preiskave je zbrati dokaze glede storjenega kaznivega dejanja in določiti, ali je osumljenec ali več osumljencev zagrešilo to kaznivo dejanje.

Državni tožilec sproži predhodno preiskavo, ki jo zaupa policiji in ta zasliši morebitne storilce, zbere dokaze in v zapisniku opiše zadevo.

Ko je preiskava zaključena, se državni tožilec odloči, ali bo zadevo zaključil ali obtoženca poslal pred sodišče, kjer mu bo sojeno.

Ko je storjeno kaznivo dejanje ali v primeru zapletenih kaznivih dejanj,, državni tožilec imenuje preiskovalnega sodnika, ki zbere in preveri dejstva in okoliščine, ki so za obtoženca razbremenilni ali bremenilni. Preiskovalni sodnik vloži obtožnico zoper vse obtožence, ki so v zadevo vpleteni, in začne preiskavo, zasege in ostale operacije sam ali s pomočjo policije. Lahko se odloči, da bo vse obtožence dal zapreti.

V primeru preiskave, vsaj v kazenski zadevi, sodnik glede zadeve pripravi poročilo državnemu tožilcu. Slednji se lahko odloči, da bo zadevo zaključil brez nadaljnjega postopka ali da bo obtoženca poslal pred sodišče, da se mu sodi. Predrazpravni senat (chambre du conseil) okrožnega sodišča se odloči, ali bo upošteval predloge državnega tožilca.

Moje pravice med preiskavo

Preiskava/predhodna policijska preiskava (1)

Kaj se dogaja med predhodno preiskavo?

Potem ko je žrtev vložila tožbo ali je policija ugotovila, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, državni tožilec vodi predhodno preiskavo in skuša ugotoviti, kdo je storilec kaznivega dejanja. Preiskavo lahko zaupa preiskovalnemu sodniku, ki za vsako kaznivo dejanje zbere elemente zadeve. V primeru kaznivih dejanj se je treba obrniti na preiskovalnega sodnika. Treba je zaslišati vse priče. Prav tako lahko od državnega tožilca, policije ali preiskovalnega sodnika dobite poziv na zaslišanje glede vaše vloge v zadevi.

Kaj pomeni „biti obtoženec”?

Vaše pravice med preiskavo začnejo veljati takoj, ko vas preiskovalni sodnik označi za „obtoženca“, torej vas obtoži, da ste zagrešili kaznivo dejanje. Vendar pa štejete za nedolžnega, dokler pred sodiščem ni predložen dokaz o vaši krivdi, ki ga sodišče sprejme.

Kako naj vem, kaj se dogaja?

Imate pravico, da ste obveščeni o naravi in vzroku obtožbe, to je o dejstvih, ki vas bremenijo, in o pravnih podlagah. Ta pravica do obveščenosti vam omogoča, da se kar najbolje branite. Informacije morajo biti razumljive in popolne, sporoči pa vam jih pravosodni policist ali preiskovalni sodnik.

Ali mi bo pomagal tolmač, če ne govorim jezika?

Če ne govorite nobenega od jezikov, ki jih uporabljajo sodne oblasti (policija ali preiskovalni sodnik), je poklican tolmač. On prevede vsa vprašanja in vse vaše odgovore.

Prijetje (sem spada evropski nalog za prijetje) (2)

Kaj se zgodi, če sem zaloten pri storitvi kaznivega dejanja?

Če ste zaloteni pri storitvi kaznivega dejanja, to pomeni, če je bilo kaznivo dejanje ravno storjeno, vas lahko policija nemudoma prime, če ste vi osumljeni storitve tega dejanja. Policija vas lahko pripre za največ 24 ur. Predmeti, ki bi lahko bili uporabljeni pri kaznivem dejanju, so lahko zaseženi. Lahko se vam odvzamejo vaši prstni odtisi, prav tako vas lahko fotografirajo. Lahko se odvzame tudi vaš DNK. Potem ste privedeni pred preiskovalnega sodnika.

Kdaj se lahko obrnem na odvetnika in kako?

Če vas pravosodna policija prime za kaznivo dejanje ali očiten prestopek ali vas zasliši preiskovalni sodnik, vas je pravosodna policija ali preiskovalni sodnik dolžan poučiti o vaši pravici, da vam lahko pomaga odvetnik, in vam dovoliti, da stopite z njim v stik, da vam lahko pomaga. Ta pouk se izvede pred vašim zaslišanjem, in sicer pisno in s predložitvijo potrdila v jeziku, ki ga razumete.

Ali lahko stopim v stik z družinskim članom ali prijateljem?

Policija vas mora pisno in v jeziku, ki ga razumete, obvestiti o vaši pravici, da lahko stopite v stik z osebo po lastni izbiri, za kar se izda potrdilo o seznanitvi, in na razpolago dobite telefon. To je lahko družinski član ali prijatelj, razen če je to v nasprotju z interesi preiskave.

Ali lahko stopim v stik z zdravnikom, če ga potrebujem?

Takoj ob priprtju ste pisno in v jeziku, ki ga razumete, v zameno za potrdilo o seznanitvi, obveščeni o vaši pravici, da vas lahko nemudoma pregleda zdravnik. Državni tožilec lahko prav tako kadar koli določi zdravnika, da vas pregleda, bodisi na njegovo lastno pobudo bodisi na zahtevo vašega družinskega člana.

Ali lahko stopim v stik s svojim veleposlaništvom, če sem državljan druge države?

V stik lahko stopite z eno osebo po lastni izbiri, torej s svojim veleposlaništvom, če to želite.

Ali me lahko telesno preiščejo?

Če v času vašega pridržanja obstaja sum, da prikrivate predmete, ki bi pomagali razkriti resnico, ali predmete, ki so nevarni za vas ali za druge, vas lahko telesno preišče oseba istega spola.

Ali lahko preiščejo moje stanovanje, mojo pisarno, moje vozilo itd.?

V okviru predhodne preiskave lahko preiskava poteka pri vas le, če ste podali svoje izrecno soglasje z lastnoročno zapisano izjavo. V primeru, ko ste zaloteni pri zločinu ali prekršku, to soglasje ni potrebno in preiskava se lahko izvede kadar koli, podnevi ali ponoči. Preiskava vašega vozila je prav tako mogoča, če obstajajo znaki, da ste zagrešili kaznivo dejanje.

V okviru preiskave se lahko pri vas opravi hišna preiskava le med pol sedmo uro in dvajseto uro. Prejmete lahko eno kopijo dokumentov, ki so vam bili zaseženi, in zahtevate, da se vam zaseženi predmet vrne. Država vam ta predmet vrne, če ga med iskanjem resnice ali za zagotovitev pravic strank ne potrebuje in če vrnitev predmeta ne predstavlja nevarnosti za osebe ali premoženje. Vrnitev predmeta je lahko zavrnjena v primeru, ko je zaseg predviden z zakonom.

Ali se bodo od mene zahtevali vzorec DNK, digitalni odtisi ali odvzem drugih telesnih tekočin?

Na podlagi odredbe državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika in z vašim predhodnim pisnim soglasjem vam pravosodni policist lahko odvzame celice za določitev primerjalnega profila DNK.

K odvzemu celic ste lahko prisiljeni, če se zdi, da obstaja neposredna povezava med vami in dejanjem in če je za tako dejanje predvidena najmanj dveletna zaporna kazen.

Ne sme se vas prisiliti v odvzem krvi.

Državni tožilec lahko odredi odvzem prstnih odtisov, če je očitno, da ste sodelovali pri storitvi kaznivega dejanja, in sicer med predhodno preiskavo. Te odtise lahko kasneje uporabi policija za preprečevanje, preiskavo in ugotovitev kaznivih dejanj.

Če so prstni odtisi nujno potrebni za ugotovitev vaše identitete, se lahko od vas zahtevajo v okviru preiskave kaznivega dejanja, pri katerem ste bil zaloteni, v okviru predhodne preiskave, zaprosila za pravno pomoč ali naloga za hišno preiskavo, ki ga izda sodni organ na podlagi pooblastila državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika. Te odtise lahko kasneje policija uporabi za preprečevanje, preiskovanje in ugotovitev kaznivih dejanj, razen če niste udeleženi v nobeni sodni preiskavi ali izvršilnem ukrepu.

Kako vas lahko preiskovalni sodnik privede na zaslišanje?

Če ste na svobodi, vas lahko preiskovalni sodnik pozove s pismom, to je s pozivom pred sodišče. Preprosto odredi, da na naveden datum in uro pridete pred preiskovalnega sodnika, ki vas bo nemudoma zaslišal.

Vendar lahko prav tako na podlagi naloga za prijetje po vas pošlje policijo, da vas privede, če preiskovalni sodnik ocenjuje, da bi lahko pobegnili, da bi dokazi lahko izginili ali da se ne bi odzvali na njegov poziv. V primeru kaznivega dejanja se begosumnost domneva, če se dejanje po zakonu kaznuje s kazensko sankcijo.

Nalog za prijetje se lahko izda, če je obtoženec na begu ali biva v tujini ali če dejstva, ki ga bremenijo, predvidevajo zaporno kazen.

Ali moram, če sem državljan druge države, med preiskavo biti prisoten in ali pri njej lahko sodelujem prek video-povezave?

Na zaslišanju morate biti prisotni. Udeležbe prek video-povezave zakon ne predvideva.

Preiskava s strani preiskovalnega sodnika in pripor (3)

Kaj je namen zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom?

Preiskovalni sodnik ugotovi vašo identiteto in vas seznani z dejanji, ki se bodo izvedla med postopkom. Potem vas seznani, česa ste obdolženi, kar pomeni, da ste od tistega trenutka dalje uradno obtoženi storitve kaznivega dejanja in vas zasliši o očitanih dejanjih (ali „se vam očitajo“).

Katere so vaše pravice med zaslišanjem s strani preiskovalnega sodnika?

Pravico imate, da ste obveščeni o vseh dejanjih, ki ste jih obtoženi, in o dejanjih, izvedenih v okviru postopka preiskave kaznivega dejanja, pri katerem ste bili zaloteni, ali v sklopu predhodne preiskave.

Preiskovalni sodnik vas mora seznaniti z vašo pravico, da vam lahko pomaga odvetnik po lastni izbiri. To se zgodi pred vašim zaslišanjem, in sicer pisno in s predložitvijo potrdila o seznanitvi v jeziku, ki ga razumete. Če odvetnika ne boste poiskali sami, potem vam mora na vašo zahtevo preiskovalni sodnik določiti odvetnika po uradni dolžnosti.

Zaslišanje lahko poteka samo v prisotnosti vašega odvetnika, razen če se temu izrecno odpoveste.

Pravico imate, da ne odgovarjate, vendar morate biti prisotni. S to pravico morate biti seznanjeni.

Vedno imate pravico, da prekličete svoje izjave; priznanje se lahko upošteva le, če ste ga podali prostovoljno.

Pravico imate, da pričam zastavljate vprašanja.

Do konca prvega zaslišanja nimate pravice stopiti v stik s svojim odvetnikom. Sodnik vam lahko na podlagi utemeljene odredbe za največ 10 dni prepove, da bi (pisno) stopili v stik s svojimi bližnjimi.

Ali mi bo pomagal tolmač, če ne govorim jezika?

Preiskovalni sodnik mora poklicati tolmača, ki bo prevedel vsa vprašanja in odgovore ter bo prevedel vaše pričanje med ponovnim branjem.

Ali me lahko pošljejo nazaj v državo izvora?

Ne, če vas oblasti vaše države ne zahtevajo za isto kaznivo dejanje in če luksemburške oblasti ne sprejmejo, da se zbiranje dokazov ali preiskava odvijata v vaši državi. Ostati morate v Luksemburgu, po potrebi v zaporu.

Ali mi bodo zastavljena vprašanja o moji kazenski evidenci?

V praksi sodni organi preverijo predhodna kazniva dejanja v okviru zbiranja informacij, tudi vašo kazensko evidenco.

Ali bom obveščen, katere priče bodo pričale proti meni, in o drugih dokazih, ki obstajajo proti meni?

V okviru vaše pravice do seznanitve z dokumentacijo, običajno prek odvetnika, lahko izveste, kdo so priče, ki so predvidene proti vam, in o drugih dokazih, ki obstajajo proti vam. Po prvem zaslišanju dobite dostop do svoje dokumentacije. Prav tako lahko od preiskovalnega sodnika kadar koli zahtevate na vpogled dele vaše dokumentacije.

Ali bom izpuščen na prostost ali zadržan v priporu?

Potem ko vas je preiskovalni sodnik obtožil in izprašal, vas lahko izpusti na prostost. Prav tako vam lahko na podlagi sodnega naloga za prijetje preventivno odredi pripor. Tako vas bo policija pospremila v zapor. Preiskovalni sodnik vam lahko v primeru, ko je to potrebno za namene preiskave, prepove stike z zunanjim svetom. Če je ta prepoved preklicana, lahko iz zapora telefonirate svojim bližnjim ob upoštevanju strogih pravil zapora.

Pravico imate zahtevati, da ste na vsaki stopnji postopka začasno izpuščeni na prostost. Izpust na prostost je lahko pogojen z obveznostjo plačila varščine. Nujno je treba izbrati naslov za vročitve v Luksemburgu.

Ali lahko med preiskavo zapustim državo?

Na splošno lahko med preiskavo zapustite državo, razen če ste v priporu. Toda če vam grozi zaporna kazen za kaznivo dejanje ali strožja kazen (za katero je največja kazen enaka ali višja od dveh let zaporne kazni, če bivate v Luksemburgu), vam lahko preiskovalni sodnik ali predrazpravni senat odredita sodni nadzor, ki obsega prepoved prestopa ozemeljskih meja, ki jih določi preiskovalni sodnik.

V drugi državi članici sem že bil preganjan zaradi istega zločina. Kaj se zgodi?

Za isto dejanje ste lahko kaznovani samo enkrat, vendar je drugi pregon mogoč, če v določeni državi sodba še ni pravnomočna. Če v tej državi poteka preiskava, ste lahko izročeni v to državo za namene pregona in sojenja v tej državi, in nič več v Luksemburgu.

Zaslišanje pred senatom, ki odloči o izpustitvi na prostost (4)

Kako in kje lahko zaprosim za začasen izpust, če sem v zaporu?

Za izpust na prostost lahko zaprosite v vsakem primeru, to pomeni kdaj koli med preiskavo in brez omejitev glede števila prošenj. Gre za preprosto prošnjo, naslovljeno na senat okrožnega sodišča.

Če pa ste začasno pridržani v zaporu, lahko prav tako zaprosite za začasno izpustitev na podlagi pisne zahteve, ki jo izročite osebju zapora.

Kakšen je postopek in rok?

O tem se odloča prednostno in najkasneje v treh dneh po oddaji zahteve za začasno izpustitev na prostost. Kot obtoženec morate biti zaslišani, po potrebi pa tudi vaš odvetnik. Senat okrožnega sodišča odloča na podlagi pisnega in utemeljenega mnenja preiskovalnega sodnika.

Ali sem lahko začasno spuščen na prostost proti plačilu vsote denarja (varščine)?

Zakonik res predvideva plačilo varščine. Sodišče vas lahko spusti na prostost proti plačilu zneska, ki ga določi po svojih presoji. Ta znesek jamči, da boste prišli pred preiskovalnega sodnika in sodišče ter za izvršitev kazenske sankcije,, globe in sodne stroške.

Ali bom v primeru začasne izpustitve na prostost nadzorovan?

Izpust na prostost je lahko povezan s sodnim nadzorom. Organi vam lahko naložijo določene obveznosti, na primer da se ne smete srečati z določenimi osebami in potovati.

Ali se na odločbe sodišča lahko pritožim?

Če ste izpuščeni na prostost, lahko državni tožilec v roku enega dne, ki začne teči od razglasitve odločbe, vloži pritožbo na odločbo. V tem primeru boste ostali v priporu do odločbe prizivnega sodišča.

Pred prizivnim sodiščem lahko kadar koli vložite pritožbo na odločbo sodišča, ki nasprotuje vaši izpustitvi na prostost.

Preiskava, ki jo opravi državni tožilec/preiskovalni sodnik in pravice obrambe (5)

Kateri so ukrepi, ki jih lahko sprejme preiskovalni sodnik?

Preiskovalni sodnik lahko med preiskavo uporabi različna sredstva, da ugotovi resničnost dejstev v zvezi z zagrešenim kaznivim dejanjem.

Preiskovalni sodnik lahko organizira preiskavo, zasliši priče, organizira soočenja, naroči izvedensko mnenje, prisluškovanje ali telefonsko sledenje, tudi infiltracijo.

Ali lahko vložim pritožbo zoper posamezno dejanje v postopku preiskave?

Pravico imate, da pri senatu okrožnega sodišča zahtevate razveljavitev posameznega dejanja v postopku preiskave.

Ta zahteva mora biti podana v času preiskave, v roku petih dni od trenutka, ko ste izvedeli za dejanje. Če med preiskavo ne podate zahteve po razveljavitvi, tega ne morete več storiti med sodno obravnavo.

Katere druge pritožbe še lahko vložim?

Razen teh razveljavitev imate prav tako pravico med preiskavo zahtevati spoštovanje ali izvršitev pristojnosti ali pravice, ki jo daje zakon. Če vaša zahteva ni bila obravnavana oziroma je bila zavrnjena, se lahko na to sklicujete naknadno v drugi fazi, tako da navajate,, da postopek ni pravičen.

Katere ukrepe lahko zahtevam od preiskovalnega sodnika?

Prek svojega odvetnika lahko od preiskovalnega sodnika zahtevate, da izvede ukrepe, s katerimi bo dokazana vaša nedolžnost. Tako lahko zahtevate podrobno preiskavo, novo obravnavo, zaslišanje določenih prič v vašo korist, organizacijo soočenja ali naročilo izvedenskega mnenja.

Prav tako lahko sodniku izročite vse dokumente, katerih namen je dokazati vašo nedolžnost, ali od sodnika zahtevate vračilo zaseženih dokumentov, predmetov ali bančnih računov.

Postopek zaključka preiskave in predložitev zadeve sodišču (6)

Kaj se zgodi, ko je preiskava zaključena?

Preiskovalni sodnik izda nalog za končanje preiskave. Ocenjuje, da je opravil vse potrebne naloge za razkritje resnice in za določitev obtožencev, da jim bo sojeno.

Katere so vaše pravice po izdaji naloga za zaključek preiskave?

Dokumentacijo, skupaj z mnenjem preiskovalnega sodnika, dobite vi in vaš odvetnik vsaj osem dni pred rokom, ko dokumentacijo pregleda senat okrožnega sodišča. Pravico imate, da ste seznanjeni z vsemi informacijami, ki so bile pridobljene v preiskavi.

Pravico imate da podate odgovor, v praksi prek svojega odvetnika, preden senat sprejme svojo odločitev, to je sklep o ustavitvi postopka (pregon se ustavi zaradi pomanjkanja dokazov) ali pa odredi privedbo pred sodišče (za sojenje obtožencu).

Imate pravico do pritožbe zoper omenjene odločitve preiskovalnega sodnika in senata: na odredbo preiskovalnega sodnika ali sklep senata okrožnega sodišča lahko vložite pritožbo. Ta pritožba se predloži senatu pritožbenega sodišča.

Ali se lahko pred začetkom procesa izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih točk obtožnice?

Trenutno v Luksemburgu ne obstaja poseben postopek, po katerem bi se izrekli za krivega.

Ali je pred postopkom obtožnico mogoče spremeniti?

Pred postopkom je obtožnico mogoče spremeniti na podlagi dejstev, ki so bila odkrita med preiskavo.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku

Zadnja posodobitev: 05/04/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

3 – Moje pravice med postopkom

Kakšno pristojnost imajo posamezna sodišča?

Obstajajo tri vrste kaznivih dejanj, vsako od njih obravnava drugo sodišče:

  • prekršek = pred sodiščem za prekrške (tribunal de police) (en sodnik)
  • hujši prekršek (delikt) = pred kazenskim senatom okrožnega sodišča (trije sodniki, razen za  hujše prekrške cestnoprometnih predpisov: en sodnik)
  • kaznivo dejanje = pred kazenskim senatom okrožnega sodišča (trije sodniki)

Sodišče lahko odredi sojenje za zaprtimi vrati, če je denimo žrtev otrok.

V kolikšni meri je mogoče spremeniti obtožnico med postopkom?

Načeloma je pravna kvalifikacija začasna in je sodišče, ki odloča o zadevi, ne sme upoštevati.

Obtožnica se lahko spremeni le, če so dejstva, na katerih temelji zadeva, enaka.

Kaj se zgodi, če se med postopkom izrečem za krivega glede vseh točk obtožnice ali nekaterih izmed njih?

Ne morete se izreči za krivega, lahko pa priznate kaznivo dejanje. Sodnik lahko kljub temu izključi priznanje, ki se mu zdi sumljivo. Vendar se lahko priznanje upošteva kot olajševalna okoliščina.

Katere so vaše pravice med postopkom?

Ali moram biti na postopku prisoten? Ali se lahko odvija brez mene?

Na sodišče morate priti, razen če predložite opravičilo,kot je na primer zdravniško potrdilo. Postopek se zaradi tega lahko prestavi. Svojega odvetnika lahko pooblastite, da vas zastopa, razen če sodišče zahteva vašo prisotnost. V primeru kaznivih dejanj je vaša prisotnost nujna.

Ali lahko sodelujem prek video-povezave, če živim v drugi državi članici? Ali moram v to privoliti?

Možnosti, da bi oseba, ki živi v drugi državi članici, sodelovala prek video-povezave, zakon ne predvideva.

Ali moram biti prisoten na celotnem postopku?

Da, ker vas sodnik lahko kadar koli zasliši.

Ali bom imel tolmača, če ne razumem jezika sodišča?

Pravica do brezplačnega tolmačenja, če ne razumete ali govorite jezika obravnave, je temeljna pravica, ki je zajamčena v Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Vendar se dokumenti iz spisa ne prevajajo.

Ali potrebujem odvetnika? Ali mi bo odvetnik dodeljen? Ali lahko odvetnika zamenjam?

Pravico imate, da se branite sami ali da vam pomaga odvetnik po vaši izbiri, in če nimate na voljo dovolj sredstev za plačilo odvetniških stroškov, vam pomaga odvetnik po uradni dolžnosti (brezplačna pravna pomoč). Odvetnika lahko kadar koli zamenjate.

Ali se lahko izrečem na postopku? Ali moram na postopku govoriti? Na primer pravica do molka, samoobtožba?

Pravico imate, da se izrečete glede vseh točk obtožnice. Prav tako imate pravico, da glede obtožb zoper vas molčite.

Kakšne so posledice, če med postopkom ne govorim resnice?

Če med postopkom ne govorite resnice, tvegate, da boste dobili višjo kazen.

Ali lahko izpodbijam dokaze, ki se uveljavljajo proti meni? Kako? Zakaj?

Dokaze, predložene proti vam, lahko izpodbijate, in sicer z vsemi sredstvi, na primer s pričami, dokumenti, argumenti ali izvedenci.

Kakšne vrste dokazov lahko predstavim v svojo korist?

Sodišče mora sprejeti vsa dokazna sredstva.

V kakšnih okoliščinah lahko predstavim takšne dokaze?

Te dokaze je mogoče predložiti na podlagi dvojnega pogoja, namreč, da so bili pravilno vloženi v spis in da je o njih potekala prosta razprava v okviru javne obravnave.

Ali lahko uporabim zasebnega detektiva za pridobitev dokazov v mojo korist? Ali so takšni dokazi sprejemljivi?

Uporaba detektiva za pridobitev dokazov ni prepovedana, vendar mora ta detektiv postopati povsem zakonito.

Ali lahko jaz ali moj odvetnik zastavljava vprašanja drugim pričam v zadevi? Ali lahko jaz ali moj odvetnik izpodbijava to, kar povedo?

Pravica do zaslišanja prič izhaja iz pravic obrambe iz odstavka 3 člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah. Obramba lahko pokliče in izpraša priče, da bi se oprala krivde, pod enakimi pogoji, kot to lahko storijo priče proti vam.

Ali se bodo upoštevale informacije, ki se nanašajo na vašo kazensko evidenco?

Sodišče bo med postopkom obveščeno o vseh prejšnjih obsodbah, ki so zapisane v vaši kazenski evidenci.

Ali se upoštevajo predhodne obsodbe v drugi državi članici?

Ne, glede povratništva. Da, glede pogojev za dodelitev pogojne kazni.

Kateri so možni izidi postopka?

Lahko ste delno ali v celoti oproščeni. Prav tako ste lahko razglašeni za krivega. Kazen je odvisna od kaznivega dejanja, za katerega ste bili obtoženi.

Kazenske sankcije:

  • dosmrtna zaporna kazen ali za obdobje od 5 do 30 let
  • globa v višini najmanj 251 evrov
  • posebna zaplemba
  • odvzem nazivov, delovnih stopenj, funkcij in javnih funkcij
  • prepoved nekaterih civilnih in političnih pravic
  • zaprtje podjetja in ustanove
  • objava sklepa ali povzetka sodbe na stroške obsojenca
  • prepoved izvajanja določenih strokovnih dejavnosti

Sankcije za hujše prekrške:

  • zapor (od 8 dni do 5 let)
  • globa v višini najmanj 251 evrov
  • posebna zaplemba
  • prepoved določenih civilnih in političnih pravic
  • zaprtje podjetja in ustanove
  • objava obsodbe
  • prepoved izvajanja določenih strokovnih dejavnosti
  • prepoved vožnje določenih vozil
  • če je zaporna kazen nižja od 6 mesecev, ima sodnik možnost njene zamenjave z družbeno koristnimi deli v trajanju od 40 do 240 ur.

Sankcije za prekrške:

  • globa v višini od 25 do 250 evrov, razen če zakon določa drugače
  • posebna zaplemba
  • prepoved vožnje določenih vozil

Obsojeni ste na odvzem prostosti. Katere so možnosti za izvršitev te kazni?

V Luksemburgu generalni državni tožilec odloči o načinih izvršitve kazni odvzema prostosti brez posredovanja sodnika.

Predvidene so različne možnosti:

Izvršitev po delih

Izvršitev kazni po delih omogoča obsojencu, ki ne predstavlja nevarnosti, da svojo kazen odsluži v določenih časovnih obdobjih.

Prestajanje kazni v zavodu odprtega tipa

Ta ureditev daje obsojencu možnost, da opravlja poklicno dejavnost, se šola ali izobražuje zunaj zapora.

Pogojni izpust

Omogoča izpust na polovici prestane kazni.

Zaporniški dopust

Zaporniški dopust vključuje dovoljenje za zapustitev kazenske ustanove, in sicer za del dneva ali za štiriindvajseturna obdobja, ta čas pa se upošteva v čas trajanja kazni.

Prekinitev kazni

Z namenom pogojnega ali dokončnega izpusta se lahko prekinitev odobri obsojencem, ki so bili pozitivno ocenjeni med predhodno dodeljenimi dopusti.

Elektronska zapestnica

Noben zakon še ne določa njene uporabe.

Kakšna je vloga žrtve med postopkom?

Žrtev je lahko zaslišana kot priča. Prav tako lahko v civilnem postopku zahteva denarno odškodnino. Lahko se opredeli glede kaznivega dejanja in njegovih posledic. Lahko se tudi pritoži zoper sodbo, vendar le glede svojih civilnih interesov.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuOrganizacija sodišč

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku

Zadnja posodobitev: 05/04/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

4 - Moje pravice po postopku

Ali lahko vložim pritožbo?

Pravico imate, da zoper sodbo vložite pritožbo v 40 dneh od razglasitve sodbe. Ta pritožba se lahko omeji na pritožbo zoper višino kazni ali na civilni zahtevek.

Pristojnosti

  • prekršek = pred sodiščem za prekrške, pritožba se vloži pri kazenskem sodišču.
  • hujši prekršek = pred kazenskim sodiščem; pritožba se vloži pri pritožbenem sodišču.
  • Kaznivo dejanje = pred kazenskim senatom okrožnega sodišča; pritožba se vloži pri kazenskem oddelku pritožbenega sodišča.

Kaj se zgodi, če vložim pritožbo?

Državnega tožilca pri sodišču, pri katerem je pritožba vložena, se o tem obvesti v štiriindvajsetih urah od vložitve pritožbe. Določi se datum za obravnavo pritožbe, o katerem boste obveščeni.

Koliko časa traja, da se odloči o pritožbi?

Za obravnavo pritožbe je potrebnih nekaj mesecev.

Ali moram za pritožbo predložiti nove dokaze? Katera pravila se uporabljajo?

V okviru pritožbe imate pravico predložiti nove dokaze. Uporabljajo se pravila, ki urejajo dokaze. Sodišče sprejme vse zakonite dokaze, ki so bili predloženi. Nasprotno pa ne bodo sprejeta procesna pravna sredstva, kot je uveljavljanje ničnosti pravnega akta, ki bi morala biti uporabljena na prvi stopnji.

Kaj se zgodi na obravnavi pritožbe in kakšna je lahko odločitev sodišča?

Sodniki na novo preučijo dejstva, vendar načeloma prič ne zaslišijo ponovno, razen če sodišče odloči, da je to potrebno. Podobno lahko po potrebi zasliši nove priče.

Pritožbeni sodnik načeloma ne more povečati kazni, ki je bila izrečena na prvi stopnji, če se s sodbo ne strinja zgolj obtoženi. V tem primeru lahko sodnik le ohrani ali zniža predvideno kazen. Povečanje kazni je možno le v primeru, ko se je državni tožilec prav tako pritožil zoper sodbo, kar se na splošno zgodi, če se obtoženi pritoži glede kazenskega vidika.

Kaj se zgodi, če je pritožbi ugodeno ali je zavrnjena?

Pravico imate do kasacijske pritožbe. Kasacijsko sodišče zgolj preveri pravo, vendar se ne ukvarja več z dejstvi.

Ali sem upravičen do odškodnine, če je bila prva odločba napačna? Kakšne? Kako?

Pravico do odškodnine imate le v primeru neupravičenega pridržanja v zaporu. To pravico ima vsak, ki je bil preventivno pridržan več kot tri dni, vendar pod pogojem, da to pridržanje ali njegovo trajanje ni bilo po vaši krivdi.

Ali se bo moja obsodba shranila v moji kazenski evidenci, če je moji pritožbi ugodeno?

Če je vaši pritožbi ugodeno in sledi oprostitev, vaša obsodba ne bo vpisana v vašo kazensko evidenco.

Ali je mogoča še ena pritožba, če prvi ni bilo ugodeno? Na koga naj jo naslovim? V kakšnih okoliščinah?

Obnovo postopka lahko zahteva vsak, ki je bil pravnomočno spoznan za storilca kaznivega dejanja ali hujšega prekrška (delikt) v naslednjih okoliščinah:

  • če je po obsodbi za kaznivo dejanje ali delikt z novo sodbo sodišča za isto dejanje obsojena druga oseba in se dve obsodbi ne moreta uskladiti, ker so si dokazi za nedolžnost ene ali druge osebe v protislovju.
  • če so bile zaslišane priče naknadno obsojene za lažno pričanje.
  • če se po obsodbi pojavi dejstvo ali neznani dokazi, na podlagi katerih je mogoče dokazati, da ste delno ali v celoti nedolžni.
  • če so po obsodbi za umor dokazi ponovno predstavljeni tako, da pomenijo zadosten dokaz za obstoj domnevne žrtve umora.
  • če iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da je bila kazenska obsodba izrečena s kršitvijo te konvencije.

Vrhovno sodišče, ki odloča kot kasacijsko sodišče, bo odločilo o zahtevkih za revizijo.

Kdaj je obsodba pravnomočna?

Obsodba postane pravnomočna po tem, ko so bila uporabljena vsa pravna sredstva, med drugim v primeru, ko se je iztekel rok za pritožbo ali kasacijsko pritožbo.

Ali sem po postopku lahko premeščen, če sem državljan druge države članice?

Po postopku ste kot državljan druge države članice lahko izgnani zaradi dejanskih in hudih motenj javnega reda in miru. Državljan tretje države lahko na polovici svoje kazni zaprosi za izpust iz zapora, če se pisno zaveže, da se v državo ne bo več vrnil.

Zoper odločbo o vašem izgonu, ki jo je izdalo Ministrstvo za priseljevanje, se lahko pritožite pri upravnem sodišču.

Kaj se zgodi s podatki iz obtožnice/obsodbe?

Podatki o vaši obsodbi bodo vpisani v kazensko evidenco, spis, v katerega se vpišejo obsodbe, ki jih izrečejo kazenska sodišča v Luksemburgu.

Kako in kje bodo ti podatki shranjeni?

Kazensko evidenco hrani generalno tožilstvo pod vodstvom generalnega državnega tožilca v obliki računalniškega sistema. V sistemu ste evidentirani pod vašim imenom in priimkom, imenom in priimkom, očeta in matere in primeroma, zakonca, navedeni so še datum in kraja rojstva, bivališče in poklic ali identifikacijske številke.

Koliko časa se podatki hranijo?

Obsodbe, ki jih izreče luksemburško sodišče, se izbrišejo iz kazenske evidence le če ste upravičeni do pravne ali sodne rehabilitacije.

Ali se lahko podatki ohranijo brez mojega soglasja?

Hranjenje podatkov v sodni evidenci je obvezno in se lahko izvaja brez vašega soglasja.

Ali lahko nasprotujem hranjenju teh podatkov? Kako? Kje?

Vpisu v kazensko evidenco lahko nasprotujete, pritožite se lahko pri senatu okrožnega sodišča (Chambre du Conseil du Tribunal d’arrondissement).

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuKazenska evidenca

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenski preiskavi

Zadnja posodobitev: 05/04/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

5 - Prekrški

Prekrške v zvezi s cestnoprometnimi predpisi ureja cestnoprometni zakonik, ki med drugim opredeljuje prekrške, povezane z uživanjem alkohola, hitrostjo in z ravnanjem v primeru nesreče.

Kateri so prekrški, povezani z uživanjem alkohola?

Treba jih je razlikovati glede na njihovo stopnjo. Osnovna stopnja, na podlagi katere postane uživanje alkohola kaznivo, je 0,5 g na liter krvi. Od te stopnje do stopnje 1,2 g na liter krvi je pristojno sodišče za prekrške (tribunal de police) (hujši prekršek), za višjo stopnjo pa je pristojno kazensko sodišče (kaznivo dejanje).

Zakon prav tako določa jasne znake vinjenosti. Če je stopnja alkohola v vaši krvi nižja od 0,5 g na liter krvi, vendar kažete jasne znake vinjenosti, boste obravnavani, kot da imate najmanj 0,5 g na liter krvi. Če v primeru stopnje med 0,5 in 1,2 g na liter krvi obstajajo jasni znaki vinjenosti voznika, se vas obravnava enako, kot če bi stopnja znašala najmanj1,2 g na liter krvi.

Katere sankcije tvegate?

Tvegate naslednje sankcije: zaporno kazen, globo, prepoved vožnje (začasno, dokončno, takojšen odvzem vozniškega dovoljenja) ali zaseg vozila. Sankcije se razlikujejo glede na resnost kaznivega dejanja.

 

Kateri so prekrški, povezani z vožnjo s preveliko hitrostjo?

Prekrški, povezani s preveliko hitrostjo, so trije:

Manjši prekršek

Gre za vsako prekoračitev hitrosti, ki ne spada v drugo kategorijo. Sankcija za manjši prekršek je plačilo mandatne kazni, in zadeva bo zaključena.

Hujši prekršek

Sankcija je globa (od 25 do 500 EUR).

Kaznivo dejanje velike prekoračitve hitrosti (samo v primeru ponovitve kaznivega dejanja ob prvi hujši kršitvi)

Sankcija je globa (od 500 do 10.000 EUR) in zaporna kazen (od 8 dni do 3 let) ali ena od teh kazni.

Več podrobnosti o stopnjah, ki se uporabljajo za vožnjo s preveliko hitrostjo, in njihovo razvrščanje glede na resnost kršitev, najdete na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuministrstva za promet.

Katera kazniva dejanja so povezana z ravnanjem v primeru nesreče?

Kaznivo dejanje pobega

V primeru nesreče (ne glede na naravo in velikost škode) morate ostati na kraju nesreče do trenutka, ko se ugotovijo vsa dejstva, v nasprotnem primeru ste zagrešili kaznivo dejanje pobega.

V primeru kaznivega dejanja pobega se vam lahko izreče zaporna kazen, globa in prepoved vožnje.

Nenudenje pomoči osebam v nevarnosti

Nenudenje pomoči osebi, ki je v nevarnosti, je kaznivo, če kljub temu, da ni nevarnosti za vas ali za druge ne pomagate osebi, ki je v veliki nevarnosti, bodisi ste položaj te osebe ugotovili sami bodisi so vam ga opisali tisti, ki vas prosijo za pomoč.

Če osebi v nevarnosti ne nudite pomoči vam grozi zaporna kazen od osem dni do pet let in globa od 251 do 10.000 EUR ali samo ena od teh dveh kazni.

Nenamerne telesne poškodbe in nenaklepni umor.

Za vse zadeve, razen za zadeve povezane s prometom, je pristojno sodišče.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuOddelek za promet, preseženo hitrost

Novosti na področju cestnega prometaPovezava se odpre v novem oknuhttp://www.handwierk-online.lu/pls/CDM/GetRub?lng=FR&rub=3377&p=9&n=&f=140

Zadnja posodobitev: 05/04/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Malta

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obtožen kaznivega dejanja, ki se obravnava v sodnem postopku. Informacije o prekrških v cestnem prometu, za katere se po navadi izrekajo mandatne kazni, kot je globa, najdete vPovezava se odpre v novem oknu informativnem listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko izčrpne informacije o svojih pravicah najdete tukaj.

Kratek opis kazenskega postopka

Vedno boste pozvani pred magistratno sodišče. Če ste v priporu, mora sodišče najprej odločiti, ali je vaš nadaljnji pripor utemeljen na podlagi zakonske določbe, in vas nato obvestiti, da lahko zaprosite za izpustitev ob plačilu varščine. Če niste v priporu, vam bo vročena obtožnica in obveščeni boste o datumu, ko se morate zglasiti na sodišču za prvo obravnavo.

Obstajajo tri različne vrste obravnav, odvisno od tega, kako resne so obtožbe, vložene zoper vas.

Skrajšani postopek pred magistratnim sodiščem

  • Branje obtožnice
  • Predstavitev zadeve na strani tožilstva, ki jo opravi izvršilna policija
  • Predstavitev zadeve na strani obrambe
  • Zaključni govori
  • Sodba

Postopek pred magistratnim sodiščem po zbiranju dokazov

  • Branje obtožnice
  • Predstavitev zadeve na strani tožilstva, ki jo opravita izvršilna policija in državni tožilec
  • Predstavitev zadeve na strani obrambe
  • Zaključni govori
  • Sodba

Sojenje s poroto

  • Predhodni ugovori in ugovori v zvezi z dopustnostjo dokazov
  • Branje obtožnice
  • Nagovor tožilstva
  • Predstavitev zadeve na strani tožilstva, ki jo opravi državni tožilec
  • Predstavitev zadeve na strani obrambe
  • Replika tožilstva
  • Duplika obrambe
  • Povzetek
  • Izrek sodbe
  • Izrek kazni

Podrobnosti o vseh teh fazah kazenskega postopka in vaših pravicah so na voljo v informativnih listih. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, temveč so samo napotki.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih držav članic, zato vam v primeru pritožbe ne more pomagati. V teh informativnih listih je navedeno, kako in pri kom se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 – Kako do pravnega svetovanja?

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

  • Preiskava
  • Prijetje
  • Prva obravnava na sodišču
  • Priprava zadeve pred glavno obravnavo
  • Priprava zadeve na strani obrambe

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice med glavno obravnavo

Povezava se odpre v novem oknu4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Povezava se odpre v novem oknu5 – Prekrški v cestnem prometu

Zadnja posodobitev: 20/12/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

1 – Kako do pravnega svetovanja?

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je neodvisno pravno svetovanje za vas zelo pomembno. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik. Pojasnjeno je tudi, kaj bo odvetnik storil za vas. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako poiskati odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev.

Kako lahko poiščem odvetnika?

Če nimate svojega odvetnika, ga najlažje poiščete tako, da obiščete uradno spletno stran Povezava se odpre v novem oknuodvetniške zbornice. Če ste v priporu, boste morali prositi za pomoč za dostop do te spletne strani, ker internet ni brezpogojno na voljo.

Kdo bo poravnal stroške odvetnika?

Zagovornik po uradni dolžnosti je neodvisni odvetnik, ki ga plača država. Za svetovanje je na voljo 24 ur na dan. Svetoval vam bo o vaših pravicah ter zagotovil, da ne boste storili ali izjavili ničesar, kar bi vam lahko škodovalo.

Do brezplačnega odvetnika boste upravičeni samo, če si ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev. Ne opravi se nikakršno posebno preverjanje vašega premoženjskega stanja, saj je glavno merilo za ugotovitev, ali ste upravičeni do pravne pomoči, podatek, ali ste zaposleni ali ne. Če niste zaposleni, vam bo država zagotovila zagovornika po uradni dolžnosti, preden vas zasliši policija in med vašo navzočnostjo na sodišču.

Če ste na sodišču navzoči brez odvetnika, vam bo sodišče svetovalo, da ga najamete, razen če vztrajate, da ga ne potrebujete.

Če si lahko privoščite odvetnika, ga boste morali najeti, ker ne boste upravičeni do pravne pomoči. Priporočljivo je, da se pred najetjem odvetnika po svoji izbiri z njim dogovorite o honorarju.

Zadnja posodobitev: 20/12/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

Kazenska preiskava se lahko opravi na podlagi prijave uradnika, informacij, ki jih je zagotovila širša javnost, ali prijave oškodovanca. Preiskava se lahko opravi tudi, če je bila oseba zasačena pri storitvi kaznivega dejanja.

Katere so različne faze predhodnega postopka?

Preiskava

Policija lahko zahteva, naj se oseba zglasi na policijski postaji, da bi odgovorila na nekatera vprašanja. Namen te faze je ugotoviti, ali obstaja dovolj dokazov, ki kažejo, da je bila oseba, ki ni nujno zaslišana oseba, vpletena v kaznivo dejanje.

Prijetje

Če policija meni, da je dovolj dokazov, ki kažejo, da je bila oseba vpletena v kaznivo dejanje, jo lahko prime in pridrži za določen čas ter uradno zasliši. Namen te faze je ugotoviti, ali je mogoče osebo obtožiti za kaznivo dejanje ali ne.

Prva obravnava na sodišču

Če je oseba obtožena kaznivega dejanja, bo pozvana na sodišče, kjer ji bo prebrana obtožnica. Če je taka oseba v priporu, bo sodišče najprej odločilo, ali je njen nadaljnji pripor utemeljen na podlagi zakonske določbe, in jo nato obvestilo, da lahko zaprosi za izpustitev ob plačilu varščine.

Pred glavno obravnavo

Pred glavno obravnavo zadeve mora tožilstvo zbrati in predložiti vse dokaze v prid obtožencu in zoper njega. Pri zahtevnejših zadevah mora tožilstvo predložiti dovolj dokazov, da se sodišče prepriča, da zoper obtoženca obstajajo tehtni razlogi za obtožbo.

Tožilstvu, ki ga v tej fazi vodi policija, ni treba razkriti nobenih informacij o tem, kako bo dokazovalo svoje trditve. Prav tako mu svojih argumentov ali dokazov ni treba sporočiti obtožencu ali njegovemu odvetniku. Odvetnik lahko sodeluje z obtožencem, da bi zbrala dokaze za obrambo.

Po navadi se pred glavno obravnavo opravi vrsta predhodnih obravnav.

Moje pravice med preiskavo

Za podrobnejše informacije o fazah predhodne preiskave kliknite na spodnje povezave.

Preiskava (1)

Zakaj me želi policija zaslišati?

Če policija meni, da ste kakor koli vpleteni v kaznivo dejanje ali bi ji lahko bili v pomoč pri preiskavah, vas lahko povabi, da ji pomagate pri poizvedbah ali da odgovorite na vrsto vprašanj.

Kaj bom izvedel o svojih pravicah?

Policija vas ne sme zaslišati, da bi pridobila dokaze, razen če vas je poučila o vaših pravicah, to je seznanila z njimi.

Če se boste med preiskavo prostovoljno zglasili na policijski postaji ali uradu, boste lahko kadar koli svobodno odšli, razen če in dokler ne boste obveščeni, da ste prijeti.

Kaj se bo zgodilo, če ne razumem jezika?

Če ne razumete jezika, vam bo policija zagotovila tolmača. Tolmač bo brezplačen. Tolmač mora prevesti pouk o pravicah, vprašanja policije in vaše odgovore.

Ali lahko imam odvetnika?

Med zaslišanjem nimate pravice do odvetnika. Vendar imate pravico, da pred zaslišanjem eno uro govorite z odvetnikom. Če potrebujete tolmača, vam bo ta prevedel tudi vaš pogovor z odvetnikom.

Če poznate katerega od odvetnikov, lahko policijo prosite, naj v vašem imenu stopi v stik z njim. Če ne poznate nobenega odvetnika, vam bo policija zagotovila seznam odvetnikov, ki so na voljo pri odvetniški zbornici, s katerega lahko izbirate med njimi. Če si odvetnika ne morete privoščiti, vam bo policija priskrbela zagovornika po uradni dolžnosti. Zagovornik po uradni dolžnosti je na voljo 24 ur na dan. Več informacij je na voljo v Povezava se odpre v novem oknuinformativnem listu 1 – Kako do pravnega svetovanja.

Ali moram odgovarjati na vprašanja policije?

Pravico imate molčati. Vse, kar boste izjavili, se lahko zapiše in uporabi na glavni obravnavi. Če pa želite odgovarjati na vprašanja, je to lahko v vašem interesu. Če se odločite za posvetovanje z odvetnikom in nato uveljavljate svojo pravico do molka, se tak molk lahko upošteva kot potrditev kakršnega koli dokaza krivde.

Ali me lahko preiščejo ali odvzamejo vzorce ali prstne odtise?

Če niste bili prijeti, lahko vaše vzorce odvzamejo samo z vašim predhodnim pisnim soglasjem. Če ste bili prijeti, lahko vzorce vaših intimnih ali neintimnih delov telesa odvzamejo samo, če ste predložili ustrezno soglasje. Če zavrnete odvzem vzorcev na neintimnih delih telesa (na primer prstnih odtisov), vas lahko v to prisilijo na podlagi sodnega naloga.

Prijetje (2)

Zakaj bi me prijeli?

Vsak policist lahko brez naloga prime vsakogar, ki je zasačen pri kaznivem dejanju ali je pravkar storil kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen, ali za kogar razumno sumi, da bo ali je pravkar storil tako kaznivo dejanje.

Policija lahko prav tako prime osebo, če:

  • identiteta osebe ni znana;
  • obstaja dvom, ali so podatki, ki jih je navedla, resnični;
  • oseba ni navedla zadovoljivega naslova za vročitve;
  • je to nujno za preprečitev, da bi poškodovala sebe ali katero koli drugo osebo ali povzročila premoženjsko škodo;
  • je to nujno za preprečitev, da bi storila kaznivo dejanje zoper javno moralo;
  • obstajajo utemeljeni razlogi, da je prijetje nujno zaradi zaščite otroka ali katere koli druge ranljive osebe.

Kaj bom izvedel o svojem prijetju?

Če ste prijeti, vas morajo obvestiti, da ste prijeti, čeprav je prijetje jasno razvidno. Pojasniti vam morajo tudi razloge za prijetje. Oseba, ki vas prime, ne sme uporabiti pasov, okovov ali drugih prisilnih sredstev, razen če so nepogrešljiva za vaše prijetje ali če se upirate prijetju.

Ne razumem lokalnega jezika. Ali lahko imam tolmača?

Če ne razumete lokalnega jezika, vam mora policija zagotoviti tolmača in vas ne sme zaslišati, dokler tolmač ni navzoč.

Ali se lahko sestanem z odvetnikom?

Vsakdo, ki je prijet, ima pravico do pravnega svetovanja zagovornika po uradni dolžnosti. Vendar je pravno svetovanje omejeno na eno uro pred zaslišanjem. Policija bo v vašem imenu stopila v stik z odvetnikom. Več informacij je na voljo v razdelku Preiskava (1). Odvetnik vam lahko svetuje tudi po telefonu.

Pravico imate, da se z odvetnikom sestanete na samem. Če potrebujete tolmača, mora biti navzoč, ko se pogovarjate z odvetnikom in ko se pogovarjate s policijo.

Ali moram odgovarjati na vprašanja policije?

Pravico imate molčati. Vse, kar boste izjavili, se lahko zapiše in uporabi na glavni obravnavi. Če se odločite za posvetovanje z odvetnikom in nato uveljavljate svojo pravico do molka, se tak molk lahko upošteva kot potrditev kakršnega koli dokaza krivde.

Kaj se lahko zgodi, če izjavim nekaj, kar lahko škodi moji zadevi?

Vaša osnovna pravica je privilegij zoper samoobtožbo, zato vas bodo opozorili, da imate pravico molčati. Opozorili vas bodo tudi na posledice neuresničevanja pravice do molka. To pomeni, da policiji ni treba dajati informacij, ki bi dokazovale, da ste krivi.

Iz tega, da ne pojasnite nekaterih podrobnosti, na primer zakaj ste bili na določenem kraju ob določenem času ali zakaj ste imeli pri sebi določene predmete, se ne smejo izpeljati nobeni sklepi. Vendar lahko to, da tega ne pojasnite, negativno vpliva na vašo zadevo.

Ali lahko stopim v stik s prijateljem ali družinskim članom?

Policija vas mora nemudoma seznaniti z vašo pravico, s katero lahko zahtevate, da je o vašem prijetju in kraju, kjer se nahajate, obveščen sorodnik ali prijatelj, razen če obstaja utemeljen sum, da je tak sorodnik ali prijatelj vpleten v kaznivo dejanje, ki se preiskuje.

Sem državljan druge države članice. Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo?

Policija po navadi predlaga ali priporoči, da se obrnete na svoje veleposlaništvo, tako da bo to obveščeno o vašem prijetju in razlogih zanj ter bo priporočilo odvetnika, če ga potrebujete.

Ali mi lahko odvzamejo prstne odtise? Ali mi lahko odvzamejo vzorce DNK?

Prstne odtise in vzorce DNK vam lahko odvzamejo, če predložite ustrezno soglasje. Če odvzem prstnih odtisov zavrnete, vas lahko v to prisilijo na podlagi sodnega naloga. Vendar vas ne smejo prisiliti v odvzem vzorcev DNK.

Ali se lahko opravi telesni pregled?

Policist vas lahko preišče, če ima utemeljene razloge za sum, da lahko pomenite nevarnost zase ali za druge, da bi našel kar koli, kar bi lahko uporabili za pobeg iz pripora, ali kar koli, kar bi lahko bilo dokaz v zvezi s kaznivim dejanjem.

Kadar policist, ki vas je prijel, utemeljeno sumi, da ste skrili predmet, povezan s kaznivim dejanjem, lahko sodnika zaprosi za nalog za vaš telesni pregled. Sodnik bo imenoval izvedenca istega spola, ki bo opravil pregled, ali pa bo na podlagi vašega predhodnega soglasja imenoval zdravnika, ki bo opravil tak pregled.

Kako dolgo me lahko policija pridrži?

Po prijetju ste lahko pridržani do oseminštirideset (48) ur. Če niste izpuščeni v šestih urah od prijetja, mora policist, ki vas je prijel, o tem obvestiti sodnika ter navesti vse podatke o času in kraju, kjer ste pridržani. Po oseminštiridesetih urah vas mora policija obtožiti kaznivega dejanja, izpustiti ob plačilu policijske varščine ali brezpogojno izpustiti.

Kaj se bo zgodilo, če bom prijet na podlagi evropskega naloga za prijetje?

Če država članica izda evropski nalog za prijetje, vas lahko primejo v drugi državi članici in pošljejo nazaj v zadevno državo, potem ko vas zasliši sodnik. Pravico imate do odvetnika in tolmača, če ga potrebujete.

Prva sodna obravnava (3)

Zakaj se izvede prva obravnava?

Obstajata dva različna primera:

  • če ste bili prijeti in ste v policijskem priporu, je namen prve obravnave na sodišču, da vam preberejo obtožnico. Sodišče bo nato najprej odločilo, ali je vaš nadaljnji pripor utemeljen na podlagi zakonske določbe, in vas nato obvestilo, da lahko zaprosite za izpustitev ob plačilu varščine;
  • če ste bili obtoženi, vendar niste v policijskem priporu, je namen prve obravnave na sodišču, da vam preberejo obtožnico in da se obravnavajo dokazi, ki jih je tožilstvo predložilo v podporo obtožbi.

Če ste v policijskem priporu, se morate na sodišču zglasiti čim prej po obtožbi, da se obravnavajo dokazi, ki jih je tožilstvo predložilo v podporo obtožbi, in da se odloči, ali vas je treba izpustiti ob plačilu varščine ali ne.

Če niste v priporu, vam bo vročena obtožnica in obveščeni boste o datumu, ko se morate zglasiti na sodišču za prvo obravnavo.

Ali imam pravico do odvetnika?

Ko nastopite pred sodiščem, imate pravico do odvetnika po svoji izbiri. Če si odvetnika ne morete privoščiti, vam bo država zagotovila pravno pomoč. Več informacij je na voljo vPovezava se odpre v novem oknu informativnem listu 1 – Kako do pravnega svetovanja.

Ali bom imel tolmača, če ne razumem jezika?

Če ne razumete malteškega jezika, vendar govorite angleško, bo obravnava potekala v angleškem jeziku. Če ne razumete angleščine, bo obravnava potekala v malteškem jeziku, v pomoč pa vam bo dodeljen tolmač. Storitve tolmača so brezplačne.

Ali moram na sodišču dajati izjave?

Pravico imate molčati. Vendar vas bodo vprašali, ali se izrekate za krivega ali nedolžnega. Vaš odvetnik vam bo svetoval, kako se izreči.

Ali moram dajati kakršne koli druge informacije?

Preden se boste izrekli o splošnem vprašanju krivde ali nedolžnosti, vam bodo postavili nekaj osnovnih vprašanj o vaši identiteti in kraju stalnega prebivališča, na katera ne boste odgovarjali pod prisego.

Ali bom po obravnavi izpuščen ali bom zadržan v priporu?

Sodišče bo na obravnavi odločilo, ali naj se vam odobri izpustitev ob plačilu varščine ali ne.

Po navadi boste pod nekaterimi pogoji izpuščeni ob plačilu varščine, če nimate kazenske evidence in niste nevarni za družbo. Če sodišče zavrne izpustitev ob plačilu varščine, vas bodo odpeljali v zapor do naslednje obravnave, na kateri lahko znova zaprosite za izpustitev ob plačilu varščine. Sodišče ne more odločiti, da se vam izpustitev ob plačilu varščine ne odobri do glavne obravnave. Za izpustitev ob plačilu varščine lahko zaprosite v kateri koli fazi postopka.

Če ste tujec, sodišče po navadi ne bo odobrilo izpustitve ob plačilu varščine, razen če imate stalno prebivališče.

Ali lahko zapustim državo pred glavno obravnavo?

Če zagotovite zadostno jamstvo, da se boste vrnili na glavno obravnavo, lahko zapustite državo, vendar morate biti navzoči na vseh sodnih obravnavah. Če se ne udeležite katere od obravnav, bo izdan nalog za vaše ponovno prijetje. Prav tako vas lahko obtožijo kršitve pogojev za izpustitev ob plačilu varščine. V večini primerov bo eden od pogojev za izpustitev ob plačilu varščine prepoved zapustitve države, vendar se lahko ta pogoj spremeni v poznejši fazi postopka.

Priprava zadeve pred glavno obravnavo (4)

Kaj se bo dogajalo pred glavno obravnavo?

V obdobju pred glavno obravnavo državni tožilec zbere vse dokaze v zadevi za zagotovitev, da obstajajo tehtni razlogi za glavno obravnavo. Gre za postopek zbiranja dokazov. V tej fazi postopka boste navzoči in lahko vam pomaga vaš odvetnik. Dokaze lahko preizkusite z navzkrižnim zaslišanjem prič tožilstva, lahko pa predložite tudi svoje dokaze.

Ali bo vedno izvedena glavna obravnava?

Magistratno sodišče, ki vodi zbiranje dokazov, lahko odloči, da ni razlogov za glavno obravnavo, in vas nato izpusti. Če ste izpuščeni in se državni tožilec ne strinja z ugotovitvami sodišča, lahko v enem mesecu pri kazenskem sodišču vloži zahtevo za vaše ponovno prijetje. Če magistratno sodišče odredi sojenje zoper vas, lahko državni tožilec še vedno odredi vašo izpustitev. Zakonodaja ne določa druge možnosti namesto glavne obravnave.

Ali lahko priznam krivdo pred glavno obravnavo?

Krivdo lahko priznate po branju obtožnice, in če kazen za kaznivo dejanje, ki ste ga obtoženi, ne presega desetih let zaporne kazni, bo magistratno sodišče nadaljevalo z izrekom kazni. Taka kazen bo, razen z nekaj izjemami, vpisana v vaše potrdilo o vedenju.

Če krivdo v zvezi z obtožnico priznate pred kazenskim sodiščem, porota ne bo sestavljena, sodišče pa bo izreklo sodbo.

Ali je mogoče obtožbo zoper mene pred glavno obravnavo spremeniti?

Obtožba se lahko pred glavno obravnavo spremeni, odvisno od zbranih dokazov. Državni tožilec lahko v obtožnico vključi kakršno koli obtožbo, ki izhaja iz zbranih dokazov. Obtožba ali nekatere obtožbe se lahko pred glavno obravnavo tudi umaknejo.

Kakšne dokaze bo zbralo tožilstvo?

Tožilstvo bo zaslišalo priče v zadevi ter zbralo materialne in forenzične dokaze. Tožilstvo lahko na primer zbere dokumente, ki jih imate doma ali v službi. Magistratno sodišče lahko odredi kakršne koli preiskave, preglede, preizkuse ali drugo, kar bi bilo potrebno za temeljito preiskavo zadeve. Sodišče lahko tudi odredi, da izvedenci pregledajo kateri koli del vašega telesa ali telesa osebe, na kateri ali v sodelovanju s katero je bilo storjeno kaznivo dejanje, če meni, da je tak pregled pomemben za zadevo.

Ali lahko tožilstvu preprečim, da zbere nekatere dokaze?

Zbiranje dokazov ni ustrezna faza postopka za razpravo o dopustnosti dokazov. Za izpodbijanje dopustnosti dokazov, ki jih tožilstvo namerava predložiti, je določen rok, ki začne teči z dnem vročitve obtožnice. Vendar če so dokazi povsem nedopustni, bo magistratno sodišče razmislilo o tem, da jih ne dopusti.

Kdaj bom seznanjen z dokazi zoper mene?

Vi in vaš odvetnik bosta navzoča med zbiranjem dokazov, imeli pa boste tudi priložnost navzkrižno zaslišati priče tožilstva in si ogledati materialne dokaze.

Kaj se bo zgodilo, če živim v drugi državi članici?

Če ste dobili dovoljenje, da se vrnete v domovino, se morate vrniti na vsako sodno obravnavo pred glavno obravnavo.

Če bom obsojen, ali se mi lahko znova sodi za isto kaznivo dejanje?

Ne morejo vam znova soditi za isto kaznivo dejanje, ne glede na to, ali ste bili obsojeni ali oproščeni. Vendar je za tako odločitev pristojno sodišče, ki vodi glavno obravnavo, saj je magistratnemu sodišču, ki vodi zbiranje dokazov, izrecno prepovedano, da odloči, ali se vam znova sodi za kaznivo dejanje, za katero se vam je že sodilo.

Priprava zadeve na strani obrambe (5)

Kaj se bo dogajalo pred glavno obravnavo?

Če glavna obravnava poteka pred magistratnim sodiščem, bo tožilstvo zbralo in pripravilo dokaze, preden boste pripravili svojo obrambo. Priče tožilstva lahko navzkrižno zaslišite, ko so predstavljene, ali svojo pravico do njihovega navzkrižnega zaslišanja pridržite za poznejšo fazo.

Če glavna obravnava poteka pred kazenskim sodiščem, na katerem so postopki bolj formalni, morate seznam prič in kakršne koli druge predhodne ugovore pripraviti v predpisanem roku, ki začne teči z dnem vročitve obtožnice.

Kdaj moram pripraviti obrambo?

Za pripravo obrambe na glavni obravnavi pred magistratnim sodiščem niso določeni roki. Ko bo tožilstvo končalo predstavitev argumentov, boste dobili rok za začetek obrambe. Obrambe vam ni treba končati na enem zasedanju.

Ko prejmete obtožnico za glavno obravnavo pred kazenskim sodiščem, lahko v 15 delovnih dneh sporočite kakršne koli predhodne ugovore, navedete priče ter predložite dokumente in druge dokaze, ki jih nameravate uporabiti na glavni obravnavi. To je dokončni rok, zato je priporočljivo, da se takoj po prejetju obtožnice posvetujete z odvetnikom.

Ali bom dobil informacije o pričah in drugih dokazih zoper mene?

V primeru glavne obravnave pred magistratnim sodiščem bodo v vaši navzočnosti zaslišane priče tožilstva in predloženi dokazi. Pred pripravo obrambe lahko zahtevate tudi kopijo aktov postopka, ki bodo vključevali prepise dokazov in kopije drugih predloženih dokazov.

V primeru glavne obravnave pred kazenskim sodiščem mora državni tožilec vložiti akte postopka, skupaj s seznamom prič in dokumentov, ki jih namerava predložiti na obravnavi zoper vas. Seznam prič in dokumentov vam bo vročen skupaj z obtožnico. Kopijo aktov postopka lahko zahtevate tudi v sodnem tajništvu kazenskega sodišča.

Ali lahko tožilstvu preprečim, da zbere nekatere dokaze?

V zadevah pred magistratnim sodiščem lahko preprečite, da bi tožilstvo predložilo dokaze, ki so nedopustni, to je pravno nesprejemljivi. To lahko storite takoj ali v kateri koli fazi postopka.

Če je bila zoper vas vložena obtožnica in so bili ugovori v zvezi z dokazi, ki jih namerava predložiti tožilstvo, vloženi v roku, bo kazensko sodišče določilo dan za obravnavo navedenih ugovorov. Sodišče bo zadevo odložilo za odločitev po predstavitvi stališč strank. Če se želite po odločitvi pritožiti pri pritožbenem kazenskem sodišču, morate obvestilo o pritožbi vložiti takoj po izreku odločitve sodišča. Pritožbo morate nato vložiti v treh delovnih dneh.

Če bom obsojen, ali se mi lahko znova sodi za isto kaznivo dejanje?

Ne morejo vam znova soditi za isto kaznivo dejanje, ne glede na to, ali ste bili obsojeni ali oproščeni. Ugovor ne bis in idem se lahko uveljavlja v kateri koli fazi postopka pred magistratnim sodiščem, razen med zbiranjem dokazov.

Ugovor ne bis in idem se lahko pred kazenskim sodiščem uveljavlja kot predhodni ugovor. Vendar lahko sodišče ta ugovor vloži v kateri koli fazi postopka, čeprav ni bil posebej naveden.

Za to kaznivo dejanje so mi že sodili v drugi državi članici. Kaj se bo zgodilo?

Magistratno sodišče ali kazensko sodišče bo preučilo vsebino odločbe druge države članice in vas izpustilo, če bo ugotovilo, da gre za kaznivo dejanje, za katero ste že bili obsojeni ali oproščeni.

Kako dolgo bo trajala glavna obravnava?

Glavna obravnava pred magistratnim sodiščem bo obsegala več zasedanj, ki se lahko opravijo v nekaj tednih ali mesecih.

Večina glavnih obravnav pred kazenskim sodiščem je izvedenih v enem tednu. Vendar lahko zahtevnejše glavne obravnave trajajo dlje.

Zadnja posodobitev: 20/12/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 – Moje pravice med glavno obravnavo

Kje bo potekala glavna obravnava?

Vašo zadevo bo obravnavalo magistratno sodišče ali kazensko sodišče, odvisno predvsem od resnosti obtožbe zoper vas.

Glavna obravnava bo javna, razen v nekaterih primerih, ko mora na primer identiteta žrtve ostati skrita.

Če bo zadevo obravnavalo magistratno sodišče, bo o njej odločil predsedujoči sodnik. Če pa bo zadevo obravnavalo kazensko sodišče, bo o zadevi odločila porota in, če bo obtoženec spoznan za krivega, bo kazen izrekel predsedujoči sodnik.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Obtožba se lahko spremeni, kadar zadevo obravnava magistratno sodišče. Tožilstvo lahko zahteva, da se obtožnica popravi, če dokazi kažejo, da je druga obtožba ustreznejša ali da je prvotna obtožnica vsebovala napako. Obtožnico je mogoče tudi umakniti ali nadomestiti.

V zadevah pred kazenskim sodiščem se lahko obtožbe potem, ko se je obtoženec izrekel za krivega ali nedolžnega, spremenijo samo v omejenih okoliščinah pod pogojem, da obtožba ne postane resnejša od prvotne.

Če priznate krivdo glede vseh obtožb, bo sodišče prešlo na izrek sodbe. Če priznate krivdo glede nekaterih obtožb, bo sodišče nadaljevalo glavno obravnavo, razen če bo tožilstvo druge obtožbe umaknilo ali če so to alternativne obtožbe.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Navzoči morate biti v vseh fazah glavne obravnave.

Če živite v drugi državi članici, ne morete sodelovati prek videopovezave.

Če ne razumete malteškega jezika, vendar govorite angleško, bo obravnava potekala v angleškem jeziku. Če ne razumete angleščine, bo obravnava potekala v malteškem jeziku, v pomoč pa vam bo dodeljen tolmač.

Zagovarjate se lahko sami, vendar bodo sodišča na splošno vztrajala, da najamete odvetnika, ki vam bo pomagal. Odvetnik vam bo dodeljen. Če je vaš odvetnik zagovornik po uradni dolžnosti iz pravne pomoči, ga ne morete zamenjati. Če pa ste najeli svojega odvetnika, ga lahko zamenjate.

Med glavno obravnavo vam ni treba dajati izjav, iz vašega molka pa se ne smejo izpeljati nobeni sklepi. Če se odločite, da boste izpovedali, ne morete zavrniti odgovora na obremenilna vprašanja v zvezi z obtožbami zoper vas.

Če ne boste govorili resnice, lahko to resno vpliva na verodostojnost vaših izjav in lahko poleg tega privede do kaznivega dejanja krive izpovedbe.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Na splošno lahko izpodbijate dokaze, vložene zoper vas. Če dokazi vključujejo priče, jih lahko navzkrižno zaslišite ali pozovete svoje priče, ki bodo izpodbijale njihovo pričanje. V primeru listinskih dokazov lahko navzkrižno zaslišite pričo ali izvedenca, ki jih je predložil, ali pozovete svoje priče, ki bodo izpodbijale take dokaze. Vendar ne morete predložiti svojih izvedenskih dokazov. Izvedenski dokazi se lahko izpodbijajo samo z navzkrižnim zaslišanjem izvedenca v zvezi z njegovimi ugotovitvami ali njegovim strokovnim znanjem.

V svoj zagovor lahko pozovete priče ali predložite listinske dokaze.

Če bo glavna obravnava potekala pred kazenskim sodiščem, zakon določa rok, ki začne teči z dnem vročitve obtožnice in v katerem morate navesti vse priče in druge dokaze, ki jih nameravate uporabiti pri svoji obrambi na glavni obravnavi. Take omejitve ni, če glavna obravnava poteka pred magistratnim sodiščem.

Če želite, lahko za pridobivanje dokazov uporabite zasebnega detektiva. Dokazi, ki jih je pridobil zasebni detektiv, so dopustni, če niso izključeni z zakonom.

Vaš odvetnik lahko navzkrižno zasliši priče tožilstva in izpodbija njihove izjave med navzkrižnim zaslišanjem.

Ali bodo upoštevani podatki iz moje kazenske evidence?

Podatki iz vaše kazenske evidence bodo upoštevani, če je obtožba odvisna od predhodne obsodbe, kot v primeru povratništva ali storitve kaznivega dejanja v obdobju pogojno odložene kazni. Sodnik lahko vašo kazensko evidenco upošteva tudi pri odločitvi o kazni, ki vam bo naložena, če boste obsojeni.

Na glavni obravnavi pred kazenskim sodiščem se vaša kazenska evidenca lahko upošteva, če skušate dokazati svoje dobro ime ali izpodbijati dobro ime ene od prič tožilstva. Sodišče lahko pri določitvi vaše kazni upošteva pravnomočno sodbo, ki jo je izreklo tuje sodišče.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Po koncu glavne obravnave boste oproščeni ali obsojeni zaradi obtožb, vloženih zoper vas. Lahko ste tudi delno oproščeni/obsojeni.

Če boste obsojeni, se vam lahko naloži zaporna kazen. Če zaporna kazen ni daljša od dveh let, lahko sodišče njeno izvrševanje odloži za največ štiri leta. Če je za kaznivo dejanje zagrožena zaporna kazen do sedmih let, vas lahko sodišče izpusti brezpogojno ali pogojno za največ tri leta. Če prekršite pogoj, ki ga je postavilo sodišče, boste privedeni pred sodišče in izrečena vam bo nova kazen.

Sodišče lahko tudi izreče pogojno kazen, pri kateri vam bo dodeljen svetovalec za pogojne kazni, ki vas bo nadzoroval. V nekaterih primerih lahko sodišče naloži tudi denarno kazen.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Če glavna obravnava poteka pred kazenskim sodiščem, je lahko žrtev navzoča med postopkom in lahko navede predloge glede kazni.

Pred magistratnim sodiščem ima žrtev lahko dejavnejšo vlogo, tako da tožilcu pomaga osebno ali prek odvetnika.

Zadnja posodobitev: 20/12/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Ali se lahko pritožim?

Lahko se pritožite zoper odločitev na glavni obravnavi in tudi zoper naloženo kazen. To storite z vložitvijo pritožbe pri pritožbenem kazenskem sodišču. Zoper sodbo magistratnega sodišča se morate pritožiti v osmih delovnih dneh. Pritožbo zoper razsodbo porote in kazen, ki jo je zatem naložilo kazensko sodišče, morate vložiti v petnajstih delovnih dneh od datuma izreka sodbe.

V obeh primerih se lahko pritožite zoper odločbo o glavni stvari in/ali zoper kazen.

Kaj se bo zgodilo, če se bom pritožil?

Če vas je na zaporno kazen obsodilo magistratno sodišče, bo vaša prošnja za vložitev pritožbe ustavila izvršitev sodbe do odločitve o pritožbi.

Če pa vas je na zaporno kazen obsodilo kazensko sodišče, potem ko ste bili spoznani za krivega, boste nemudoma odvedeni v zapor, vložitev pritožbe pa ne bo ustavila izvrševanja kazni. V takem primeru lahko zaprosite za izpustitev ob plačilu varščine do odločitve o pritožbi, vendar se ta praviloma ne odobri.

Ni natančno določenega pravila, kdaj bo vaša pritožba obravnavana, vendar pred obravnavo pritožbe po navadi preteče nekaj mesecev.

Praviloma v pritožbenem postopku ne morete predložiti novih dokazov, razen v nekaterih primerih, če na primer v času glavne obravnave niste bili seznanjeni z dokazi ali če so bili ti nedopustni.

Kaj se bo dogajalo med obravnavo pritožbe?

V primeru pritožbe zoper odločitev magistratnega sodišča bodo zaslišane priče, če njihovo pričanje ni bilo prepisano, nato pa bosta vaš odvetnik in tožilec sporočila ustne navedbe za pritožbo in zoper njo.

Če je bilo pričanje prič prepisano, bodo sporočene samo ustne navedbe. V primeru pritožbe zoper sodbo kazenskega sodišča bo vaš odvetnik sporočil ustne navedbe v podporo vaši pritožbi, tožilec pa bo nato odgovoril na te navedbe.

Po koncu obravnave boste oproščeni ali obsojeni zaradi obtožb, vloženih zoper vas. Lahko ste tudi delno oproščeni/obsojeni.

Kaj se bo zgodilo, če bo pritožbi ugodeno/ji ne bo ugodeno?

Če bo pritožbi ugodeno, bo sodba spremenjena ali razveljavljena, odvisno od vaše zahteve v pritožbi.

Če pritožbi ne bo ugodeno, bo odločitev sodišča potrjena. V tem primeru boste, če je magistratno sodišče izreklo sodbo, s katero ste bili obsojeni na zaporno kazen, nemudoma odvedeni v zapor.

Nimate pravice, da bi se zoper sodbo pritožbenega kazenskega sodišča pritožili pri drugem sodišču. Če je bila prva odločitev napačna, nimate samodejne pravice do odškodnine.

Če bo pritožbi ugodeno in bo odločitev razveljavljena, vaša obsodba ne bo vpisana v evidenco.

Obsodba postane pravnomočna po sodbi magistratnega sodišča ali kazenskega sodišča, če v roku ni vložena nobena pritožba, ali po odločitvi pritožbenega kazenskega sodišča.

Sem državljan druge države članice. Ali me lahko po glavni obravnavi pošljejo nazaj v domovino?

Če ste državljan druge države članice, sodišče ne bo odredilo vaše vrnitve v domovino. Vendar lahko pri vladi zaprosite za prestajanje zaporne kazni v domovini.

Zahtevo lahko vloži tudi vlada v vaši domovini na svojo pobudo ali v podporo vaši predhodni zahtevi. Z odločitvijo se morata strinjati obe vladi.

Premestitev ni samodejna, temveč mora temeljiti na vaši zahtevi in/ali zahtevi vaše vlade.

Odločitev o vaši vrnitvi v domovino ni odločitev sodišča, temveč odločitev, ki jo morata potrditi vlada v vaši domovini in vlada države članice, v kateri ste bili spoznani za krivega kaznivega dejanja. Pritožba zoper tako odločitev ni mogoča.

Informacije o obtožbi/obsodbi

Obtožbe, zaradi katerih ste bili obsojeni, bodo vpisane v vaše potrdilo o vedenju. Vendar obsodba v nekaterih primerih, če ste bili na primer v času kaznivega dejanja mlajši od 18 let, ne bo vpisana v potrdilo v vedenju.

Te informacije hrani policijski komisar na sedežu policije.

Policijski komisar bo vašo kazensko evidenco hranil za nedoločen čas. Vendar obsodbe ne bodo vpisane v vašem potrdilu o vedenju po preteku določenega obdobja, ki lahko traja od šestih mesecev do desetih let, odvisno od dolžine vaše kazni. Nekatere obsodbe, kot na primer za kazniva dejanja, povezana z drogami, bodo vedno vpisane v vaše potrdilo o vedenju, ne glede na pretečeno obdobje.

Za to, da policijski komisar hrani kazensko evidenco, ni potrebno vaše soglasje. Hrambi teh informacij ne morete nasprotovati, ker je predpisana z zakonom.

Zadnja posodobitev: 20/12/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 – Prekrški v cestnem prometu

Prekrški v cestnem prometu, pravilno imenovani kršitve ali prekrški s seznama, se obravnavajo upravno pred komisarjem za pravosodje.

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

Kršitve, kot sta prehitra vožnja ali nepravilno parkiranje, se obravnavajo enako kot manjša kazniva dejanja pred magistratnim sodiščem.

Te prekrške bo obravnaval komisar za pravosodje.

Prejeli boste poziv, da se morate zglasiti pri komisarju. Poziv bo vseboval kratek povzetek dejstev obtožbe ter pouk, da priznavate obtožbo, če se ne boste zglasili pri njem. V pozivu bo navedena tudi kazen, ki jo boste morda morali plačati, če bo ugotovljeno, da ste storili kršitev.

Do tri dni pred obravnavo lahko zadevo končate, tako da plačate kazen. V tem primeru se vam ni treba zglasiti pri komisarju. Če se odločite, da boste obtožbo izpodbijali, je postopek pravden. Najprej bo argumente predstavilo tožilstvo, nato pa boste še vi predstavili svoje. Komisar bo nato odločil, ali ste storili prekršek s seznama, opredeljen v pozivu, ali ne.

Če komisar odloči, da ste storili prekršek s seznama, vas bo razglasil za krivega kršitve in vam naložil plačilo globe, ki ne presega tisoč sto štiriinšestdeset evrov in devetinšestdeset centov (1 164,69 EUR). Najmanjša globa je triindvajset evrov in devetindvajset centov (23,29 EUR). Komisar lahko odredi zaseg katerega koli predmeta, ki je bil uporabljen pri storitvi prekrška, in/ali preklic ali odvzem vozniškega dovoljenja poleg globe, če tako določa zakon.

Za prekrške s seznama se lahko preganjajo državljani drugih držav članic, če prejmejo poziv. Če ste prejeli poziv in se ne zglasite pri komisarju, se bo štelo, da priznavate obtožbo. Lahko tudi pisno pooblastite bližnjega sorodnika ali zagovornika, da se zglasi v vašem imenu.

Če se ne strinjate z odločitvijo komisarja, se lahko v tridesetih dneh od odločitve pritožite pri magistratnem sodišču in predlagate razveljavitev ali spremembo navedene odločitve.

Ali bodo ti prekrški vpisani v mojo kazensko evidenco?

Ti prekrški ne bodo vpisani v vaše potrdilo o vedenju ali vašo kazensko evidenco.

Zadnja posodobitev: 20/12/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Avstrija

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obdolžen kaznivega dejanja, ki se obravnava v sodnem postopku.

Po avstrijski zakonodaji kaznivo dejanje storite samo, če kršite posebno pravno določbo, veljavno v času, ko je bilo dejanje storjeno. Pravica do pregona je pravica države. Organi pregona, ki vodijo kazensko-preiskovalni oddelek, in sodišča morajo ugotoviti dejstva in pojasniti vse okoliščine, ki so pomembne za presojo dejanskega stanja.

V naslednjih informativnih listih se boste seznanili s svojimi pravicami, ki jih imate kot obdolženec, če je proti vam v Avstriji sprožen kazenski postopek. V različnih fazah postopka imate različne pravice. Najpomembnejše faze postopka bodo na kratko pojasnjene, tako da boste lahko hitro dobili informacije, ki jih potrebujete.

Kratek opis kazenskega postopka

Kazenski postopek v Avstriji načeloma obsega tri postopkovne faze:

  • predhodni postopek,
  • glavno obravnavo,
  • pritožbo.

Podrobnosti o vseh teh fazah v kazenskem postopku in vaših pravicah so na voljo v informativnih listih. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, temveč so zgolj napotki.

Informacije o prekrških v cestnem prometu, za katere se po navadi izrekajo mandatne kazni, kot so globe, najdete v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko izčrpne informacije o svojih pravicah najdete tukaj.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih držav članic, zato vam v primeru pritožbe ne more pomagati. V teh informativnih listih je navedeno, kako in pri kom se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 – Kako do pravnega svetovanja?

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

  • Preiskava in izvedba dokazov
  • Prijetje in pripor v predkazenskem postopku (vključno z evropskim nalogom za prijetje)
  • Kazenska obtožba
  • Priprava za glavno obravnavo na strani obrambe

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice med glavno obravnavo

Povezava se odpre v novem oknu4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Povezava se odpre v novem oknu5 – Prekrški

Zadnja posodobitev: 22/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

1 – Kako do pravnega svetovanja?

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno pravno svetovanje. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako poiskati odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev.

Kako lahko poiščem odvetnika?

V Avstriji vas lahko na sodiščih (z nekaj izjemami) zagovarjajo samo odvetniki. Avstrijska zvezna odvetniška zbornica vodi elektronski register odvetnikov, do katerega lahko dostopate Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Če izveste, da v Avstriji zoper vas potekajo preiskave, ki vodijo do kazenskega postopka, morate izbrati odvetnika in se z njim dogovoriti za sestanek, na katerem se bosta pogovorila o zadevi. Če je mogoče, je to treba storiti pred vašim prvim zaslišanjem.

Ob prijetju imate pravico stopiti v stik z odvetnikom, preden ste zaslišani. Če odvetnika ne poznate, se lahko obrnete na Povezava se odpre v novem oknuodvetniško dežurno službo. Policija ali organi pregona vam morajo omogočiti stik s to službo.

Kdo bo poravnal stroške odvetnika?

Če za svojo obrambo imenujete odvetnika, morate za njegove storitve navadno plačati sami. Če ni dogovora o nagradah, lahko odvetnik zahteva razumno plačilo. Za izračun nagrade je mogoče uporabiti tarife, navedene v Povezava se odpre v novem oknusplošnih merilih za nagrade (Allgemeine Honorar-Kriterien).

Če je ob upoštevanju vašega dohodka in premoženja zaradi plačila vaše obrambe ogroženo vaše vzdrževanje ali vzdrževanje vaše družine in če se zahteva zagovornik, vam mora biti ta dodeljen brezplačno. V takih primerih boste prejeli tudi brezplačne kopije kazenskega spisa. Za dodelitev zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči lahko zaprosite s tem Povezava se odpre v novem oknuobrazcem.

Zadnja posodobitev: 22/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

Namen kazenske preiskave je ugotoviti dejstva, da se lahko organi pregona odločijo, ali je treba vložiti obtožbo ali zadevo končati. Če je vložena obtožba, je predhodni postopek namenjen tudi olajšanju hitrega končanja glavne obravnave.

Katere so faze kazenske preiskave?

  • Namen kazenske preiskave je ugotoviti, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, in če je bilo, kdo ga je storil.
  • Ko zoper osebo, ki je osumljena določenega kaznivega dejanja, potekajo preiskave, se ta oseba šteje za obdolženo.
  • Sodišče mora pri preiskavi izvesti nekatere korake. Rekonstruirati mora kaznivo dejanje in izvesti tako imenovani kontradiktorni postopek. Tega postopka se udeležijo državni tožilec in obdolženec s svojim zagovornikom, ki imajo pravico postavljati vprašanja zaslišani osebi. Organi pregona lahko zahtevajo, naj sodišče izvede dodatne dokaze, če se jim zdi to potrebno v javnem interesu.
  • Organi pregona in/ali kazensko-preiskovalni oddelek lahko večino preiskovalnih ukrepov sprejmejo na svojo pobudo brez soglasja sodišča. Ti ukrepi vključujejo zlasti poizvedbe in zaslišanja ter ugotavljanje identitete oseb, preiskave itd.
  • Za uvedbo ali podaljšanje pripora v predkazenskem postopku je potreben sklep sodišča. Enako velja za prisilne ukrepe v zvezi s temeljnimi pravicami (npr. preiskavo krajev, zaščitenih s pravicami lastnikov prebivališč, dostop do bančnih računov, telefonsko prisluškovanje ali analizo telefonskih podatkov).
  • Organi pregona morajo ustaviti preiskavo, če kaznivo dejanje ni bilo storjeno ali če ugotovljena dejstva ne zadostujejo za obsodbo obdolženca. V vseh drugih primerih, v katerih so bila dejstva zadostno ugotovljena, morajo organi pregona pri pristojnem sodišču vložiti obtožnico.
  • Organi pregona lahko odstopijo od nadaljnjega pregona (Povezava se odpre v novem oknupreusmeritev) v primerih, ki jih ni mogoče končati, a se obsodba v njih ne zdi nujna, ker obdolženec (v večini primerov) plača globo. Preusmeritev ni mogoča, če je kaznivo dejanje povzročilo smrt osebe ali če spada v pristojnost sodišča v sestavi male ali velike porote, z drugimi besedami, v primerih, za katere je zagrožena več kot petletna zaporna kazen (praviloma).

Moje pravice med preiskavo

Imate različne pravice, odvisno od različnih ukrepov in faz preiskave:

Vsekakor imate ne glede na fazo postopka naslednje pravice:

  • kakor hitro je mogoče, morate biti obveščeni o dejstvu, da zoper vas potekajo preiskave, o kaznivem dejanju, ki ste ga osumljeni, in glavnih procesnih pravicah;
  • v vsaki fazi postopka imate pravico do zagovornika po svoji izbiri ali da zaprosite za zagovornika, dodeljenega v okviru brezplačne pravne pomoči (glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 1). Če so dejstva ali pravna vprašanja zapletena, lahko zaprosite, da se vam zagovornik, dodeljen v okviru brezplačne pravne pomoči, dodeli za celotno trajanje postopka. To bo zelo verjetno v kazenskih postopkih zoper tujce, ki niso seznanjeni z avstrijskim pravnim sistemom. V vseh primerih, ki zahtevajo tako imenovano Povezava se odpre v novem oknuobvezno obrambo, vam bo zagovornik dodeljen v vsakem primeru, če ga ne boste imenovali sami. Če vas ne zastopa zagovornik, dodeljen v okviru brezplačne pravne pomoči, morate nositi stroške dodeljenega zagovornika.

Najpomembnejše faze, v katerih morate imeti zagovornika, so: celotno obdobje pripora v predkazenskem postopku, celotni postopek za namestitev v zavod za duševno motene storilce, postopek pred sodiščem v sestavi male ali velike porote ali glavna obravnava pred sodiščem v sestavi sodnika posameznika, če je za kaznivo dejanje zagrožena več kot triletna zaporna kazen;

  • pravico do vpogleda v svoj spis;
  • pravico do pripomb k obtožbam zoper vas ali do molka;
  • pravico zahtevati izvedbo dokazov;
  • pravico do pritožbe zoper ukrepe, ki so jih sprejeli organi pregona ali kazensko-preiskovalni oddelek, in zoper odločitve sodišča;
  • pravico do dodelitve prevajalca/tolmača.

Preiskava in izvedba dokazov (1)

Kdo izvaja preiskave?

Za izvajanje preiskav so pristojni organi pregona, ki vodijo kazensko-preiskovalni oddelek. Kazensko-preiskovalni oddelek bo preiskavo začel na svojo pobudo, če tretja oseba vloži prijavo na policijo ali po odredbi državnega tožilca.

Katere informacije bom prejel?

Organi pregona ali kazensko-preiskovalni oddelek vas morajo v vsakem primeru obvestiti, da zoper vas poteka preiskava in zakaj. Poleg tega morate biti obveščeni, da vam kot obdolžencu ni treba dati izjave, če pa jo daste, se lahko uporabi kot dokaz proti vam.

Če ste storili kaznivo dejanje, ki ste ga obdolženi, in če ga priznate (priznate krivdo), bo to pomembna olajševalna okoliščina, ko bo sodišče odločalo o vaši kazni. Vendar pa priznanje krivde ne bo vplivalo na potek glavne obravnave.

Kaj se bo zgodilo, če ne znam nemškega jezika?

Če se v nemščini niste sposobni ustrezno sporazumevati, imate pravico zahtevati tolmača, in ta vam bo med vašim zaslišanjem dodeljen brezplačno. Če tolmač ni navzoč, vam ni treba odgovarjati na vprašanja niti tega ne bi smeli. Tolmač vam bo postavljena vprašanja prevedel v jezik, ki ga razumete. Prav tako bo vaše odgovore prevedel nazaj v nemščino.

Tolmač mora vsekakor prevesti informacije in navodila v zvezi s pravnimi vprašanji, ki vam morajo biti dana po zakonu. Na vašo željo vam bo pomagal tudi pri stikih z dodeljenim zagovornikom (ne odvetnikom po vaši izbiri).

Če ste obveščeni o odredbi organov pregona ali odločitvi sodišča, lahko zaprosite tudi za pomoč pri prevodu teh dokumentov. Če želite vpogled v svoj spis, vam bo prevajalec pomagal samo, če nimate zagovornika in je nerazumno pričakovati, da boste sami poskrbeli za prevod upoštevnih delov spisa.

Ali se lahko obrnem na odvetnika?

Odvetnika potrebujete samo v primerih, v katerih vas mora zastopati zagovornik. Vendar pa imate ne glede na to, ali ste v priporu ali ne, pravico, da se kadar koli posvetujete z odvetnikom, če želite. Tolmač mora biti na razpolago tudi za vaše stike z dodeljenim zagovornikom.

Če ste aretirani in poznate ime odvetnika, za katerega želite, da bi vas branil, se lahko nanj obrnete tudi neposredno ali prek policije. Če ne poznate nobenega zagovornika, lahko uporabite dežurno službo pri odvetniški zbornici (Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 1).

Ali bom moral dati prstne odtise ali vzorce DNK?

Policija ima pravico preiskati vaša oblačila in vse predmete, ki jih imate pri sebi. Za kakršen koli nadaljnji fizični pregled sta potrebna soglasje sodišča in poznejša odredba državnega tožilca.

Policija vam lahko odvzame prstne odtise, če je to potrebno za ugotovitev vaše istovetnosti. Kazensko-preiskovalni oddelek lahko odvzame vzorec sline za analizo DNK. Za samo izvedbo analize DNK je potrebno soglasje sodišča.

Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, pisarne, avtomobila itd.?

Kraji in predmeti se lahko preiščejo, če je mogoče domnevati, da so tam navzoče sumljive osebe ali da se tam lahko dobijo dokazi. Za preiskavo krajev, zaščitenih s pravicami lastnikov prebivališč, je potrebno soglasje sodišča. Policija lahko po odredbi državnega tožilca preišče druge kraje in predmete.

Ali bom obveščen o dokazih zoper mene?

Kot obdolženec imate pravico do vpogleda v svoj spis. Tako se boste seznanili z dokazi proti vam. V izjemnih primerih ne boste imeli vpogleda v posamezne dele spisa. Pravico imate, da kadar koli predložite svoje dokaze.

Katera pravna sredstva imam med preiskovalnim postopkom?

Pred kakršnim koli ukrepom, ki ga med preiskovalnim postopkom sprejmejo kazensko-preiskovalni oddelek ali organi pregona, se lahko branite z vložitvijo ugovora (za katerega ni roka), če menite, da je bila katera od vaših pravic kršena.

O vašem ugovoru bo odločilo sodišče, razen če organi pregona potrdijo vaše mnenje. Zoper odločitev sodišča lahko vložite pritožbo na višje deželno sodišče. Ugovor je treba vložiti pri organih pregona.

Zoper odločitve sodišča, zlasti tiste, ki vplivajo na vaše osnovne pravice, se lahko pritožite na višje deželno sodišče.

Pritožbe se lahko v 14 dneh vložijo pri organih pregona in sodišču prve stopnje.

Ali moram biti med preiskavo navzoč?

V Avstriji vam ni treba ostati za celoten preiskovalni postopek. Tudi vaš zagovornik lahko zagotovi, da se med preiskavo upoštevajo vaše pravice (če želite, da to stori).

V Avstrijo morate priti na zaslišanje. Določbe o videoprenosu preiskovalnega postopka ni niti ni to tehnično izvedljivo.

Prijetje in pripor v predkazenskem postopku (vključno z evropskim nalogom za prijetje) (2)

Zakaj bi bil lahko priprt?

Pripor v predkazenskem postopku se lahko odredi samo, če obstaja resen sum, da ste storili kaznivo dejanje, in tudi razlog za pripor (begosumnost, tveganje uničenja dokazov ali tveganje storitve kaznivega dejanja). Za prijetje (ki ga izvedejo uradniki kazensko-preiskovalnega oddelka) je potrebno soglasje sodišča (razen če vas zalotijo pri dejanju ali obstaja neposredna nevarnost).

Pripor v predkazenskem postopku mora odrediti sodišče, izvesti pa ga je treba v zaporu. Kazensko-preiskovalni oddelek vas lahko pridrži največ 48 ur, nato vas mora brez neupravičene zamude privesti pred sodnika.

V zakonodaji ni določeno, ali lahko o svojem priporu obvestite svojo družino ali prijatelje in kako lahko to storite. Za pomoč pri takih zadevah so v vsakem zaporu na voljo socialne službe.

Katere informacije moram dobiti, če mi je odrejen pripor v predkazenskem postopku?

Sklep o odreditvi pripora v predkazenskem postopku vam mora biti prebran, po potrebi s pomočjo tolmača. Vročen vam mora biti pisni izvod tega sklepa. V njem mora biti navedena narava kaznivega dejanja, za katero obstaja resen sum, da ste ga storili. Navedena morajo biti tudi vsa dejstva, ki po mnenju sodišča upravičujejo vaš pripor.

V celotnem obdobju, ko ste v priporu v predkazenskem postopku, vas mora zastopati zagovornik. Če zagovornika ne imenujete sami, vam bo dodeljen.

Sklep sodišča o odreditvi pripora v predkazenskem postopku se sprejme med ustnim zaslišanjem.

Zoper sklep o odreditvi ali pozneje podaljšanju pripora v predkazenskem postopku se lahko v treh dneh pritožite na višje deželno sodišče.

Kako dolgo sem lahko v priporu v predkazenskem postopku?

Vsak sklep o priporu v predkazenskem postopku je za določen čas in velja štirinajst dni. Sklep o podaljšanju pripora v predkazenskem postopku prvič velja en mesec, vsak naknadni sklep o podaljšanju pripora pa dva meseca.

Pripor v predkazenskem postopku ne sme skupaj trajati več kot šest mesecev, vendar pa se lahko zaradi resnosti kaznivega dejanja podaljša. Več informacij najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Ali so med priporom v predkazenskem postopku dovoljeni obiski, ali bom dobil zdravniško pomoč?

Vsak, ki je v priporu v predkazenskem postopku, ima pravico do obiskov dvakrat tedensko. Vaš odvetnik vas lahko obišče kadar koli med vašim priporom ne glede na pravila o obiskih.

Zdravstvene storitve so na voljo v vsakem zaporu. V pravu je določeno, da lahko po potrebi prejmete zdravniško pomoč zdravnikov specialistov.

Ali se lahko kot državljan druge države obrnem na svoje veleposlaništvo?

Pravico imate stopiti v stik s svojim veleposlaništvom, katerega naslov najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj. Policija in organi pregona morajo stopiti v stik z vašim diplomatskim predstavnikom, če tako želite.

Kaj se zgodi, če sem priprt na podlagi evropskega naloga za prijetje?

Če država članica izda evropski nalog za prijetje, ste lahko prijeti v drugi državi članici in izročeni državi, ki je izdala nalog za prijetje. Po avstrijski zakonodaji morate biti do izročitve v priporu. Za to sodišče izda sklep. Na tem zaslišanju imate pravico do zagovornika in po potrebi do tolmača.

Kazenska obtožba (3)

Organi pregona lahko po opravljeni preiskavi sklenejo, da je obsodba verjetna. V takem primeru bo zoper vas na pristojno sodišče vložena obtožba.

Obtožba mora biti v obliki utemeljene obtožnice vložena na sodišče v sestavi male ali velike porote, če je za kaznivo dejanje, ki ste ga obtoženi, zagrožena več kot petletna zaporna kazen. Za kazniva dejanja, za katera so predvidene krajše kazni, morajo organi pregona vložiti samo pisno obtožbo brez obrazložitve na deželno sodišče v sestavi sodnika posameznika ali na okrožno sodišče.

Kako se lahko branim pred obtožbo?

Zoper obtožnico lahko v štirinajstih dneh po njeni vročitvi vložite ugovor. O vašem ugovoru bo odločilo višje deželno sodišče (nadaljnje informacije o razlogih za ugovor najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj). Ugovor lahko vložite pisno ali ustno.

Če višje deželno sodišče meni, da je vaš ugovor utemeljen, lahko začasno ustavi kazenski postopek ali organom pregona naroči, naj nadaljujejo preiskavo.

Če je vaš ugovor zavrnjen ali ga ne vložite, obtožba zoper vas postane pravnomočna, sodišče, ki mu je zadeva predložena, pa mora pripraviti glavno obravnavo.

Če je tožba zoper vas vložena v obliki kazenske obtožbe, ne morete vložiti ugovora. Vendar pa zakonodaja zahteva, da sodišče, ki mu je zadeva predložena, oceni veljavnost obtožbe. Če sodišče meni, da obtožba ni utemeljena iz enega od razlogov, navedenih v zakonodaji, lahko odredi ustavitev kazenskega postopka.

Priprava za glavno obravnavo na strani obrambe (4)

Kaj se zgodi pred glavno obravnavo?

Ko je zoper vas vložena obtožba, ni več mogoče omejevati dostopa do spisov. Najpozneje takrat imate dostop do celotnega spisa, ki je na voljo tudi sodišču. Sodišče se pripravi za izvedbo glavne obravnave.

Če želite, lahko zahtevate dokaze, ki vam bodo pomagali pripraviti se za glavno obravnavo. Zlasti lahko zahtevate zaslišanje prič. V zahtevi za dokaze morate navesti dejstva, ki jih želite dokazati z zadevnimi dokazi. Od vas se lahko zahteva tudi navedba razlogov, zaradi katerih so po vašem mnenju dokazi, ki jih zahtevate, ustrezni.

Kako bi moral sodelovati s svojim zagovornikom?

Če je izdana obtožnica, vas mora med obravnavo zastopati zagovornik. V takem primeru vam bo dodeljen zagovornik, če ga ne boste imenovali sami.

Na obravnavah, ki vključujejo kazenske obtožbe, pred sodniki posamezniki ali na okrožnih sodiščih ni obvezno imenovati zagovornika. Vendar pa vas lahko vedno zastopa zagovornik po vaši izbiri ali pa zahtevate dodelitev zagovornika, če je zadeva zapletena. Praviloma bodo zagovorniki postavljeni tujim obdolžencem, ki niso seznanjeni z avstrijskim pravnim sistemom.

Zagovornika morate obvestiti o vseh dokazih, ki jih imate po vašem mnenju na voljo, da bi vas razbremenili obtožbe. Vaš zagovornik bo nato ustrezno vložil potrebne zahteve za dokaze.

Kaj se zgodi, če sem bil predhodno obsojen ali oproščen kaznivega dejanja, za katero sem zdaj obtožen v drugi državi članici?

Če je sodišče v neki državi članici že sprejelo dokončno odločitev o isti obtožbi, se ta obtožba ne more še drugič vložiti zoper vas v drugi državi članici.

Glede tega morate čim prej (med preiskavo) vložiti potrebne zahteve. Nasprotno, če ste bili obsojeni zaradi kaznivega dejanja ali oproščeni kaznivega dejanja v Avstriji, se vam ne more znova soditi zaradi istega kaznivega dejanja v nobeni drugi državi članici.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPripor v predkazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuKazenskopravni zakon o odškodnini

Zadnja posodobitev: 22/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

3 – Moje pravice na sodišču

Kje bo potekala glavna obravnava?

Glavna obravnava bo potekala na sodišču, na katero so organi pregona vložili dokončno obtožbo. Praviloma bo to sodišče, ki je krajevno pristojno glede na kraj storitve kaznivega dejanja. Glavne obravnave so razen z nekaj izjemami javne.

Odločitev bo sprejelo sodišče v sestavi sodnika posameznika ali sodišče v sestavi male ali velike porote, odvisno od narave kazni. Na sodiščih v sestavi male ali velike porote zasedajo tudi laični sodniki.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Če ste med glavno obravnavo obdolženi dodatnega kaznivega dejanja, lahko organi pregona razširijo obtožbo zoper vas, razširi pa se lahko tudi glavna obravnava, tako da se vključi nova obtožba, razen če ni zagrožena hujša kazen kot na podlagi prvotne obtožbe.

Sodišče pri njegovi odločitvi zavezujejo samo dejstva, opisana v obtožnici, in ne pravna presoja, ki jo podajo organi pregona. Sodišče lahko kaznivo dejanje, ki ste ga obtoženi, opredeli drugače, kot so ga v obtožnici opredelili organi pregona.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Kot med celotnim kazenskim postopkom imate tudi na glavni obravnavi pravico do molka. Ni vam treba dati pripomb k obtožbi zoper vas.

Če boste na glavni obravnavi priznali obtožbo, bo to olajševalna okoliščina pri določitvi kazni. Vendar pa priznanje krivde ne bo vplivalo na potek glavne obravnave. Če ne boste govorili resnice, ne boste kaznovani.

Sodišča v sestavi male in velike porote ne morejo izvesti postopka v vaši odsotnosti. Poleg tega vas mora v takem postopku tudi vedno zastopati zagovornik. Določb o glavni obravnavi po videokonferenci ni.

Če nemščine ne znate dovolj, je treba za glavno obravnavo najeti tolmača. Ta bo na glavni obravnavi prevajal glavne dogodke v jezik, ki ga razumete.

Na glavni obravnavi imate tudi pravico predložiti zahteve, zlasti zahteve za dokaze.

Na glavni obravnavi na sodišču v sestavi male ali velike porote vas mora zastopati zagovornik, medtem ko je pri drugih vrstah postopkov imenovanje zagovornika poljubno.

Zagovornika po svoji izbiri lahko kadar koli zamenjate, vendar pa se zaradi tega postopek ne sme nerazumno podaljšati.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Samo dokazi, izvedeni neposredno na glavni obravnavi, so podlaga za odločitev sodišča. Pravico do pripomb imate v zvezi z vsakim posameznim izvedenim dokazom.

Priče morajo biti zaslišane osebno. Njihova pričanja se ne smejo prebrati, razen če se s tem strinjata tožilstvo in obramba. Pravico imate, da sami ali prek svojega zagovornika postavljate vprašanja soobdolžencem in pričam.

Raziskovalni dokazi niso dovoljeni. To so dokazi, katerih rezultatov ne poznate vnaprej. Če zahtevate izvajanje dokazov, morate biti sposobni pojasniti rezultate, ki jih bodo imeli dokazi, ali katero prepričljivo dejstvo bodo dokazali.

Dokaze, na primer tiste, ki so jih pridobili zasebni detektivi, lahko predložite tudi neposredno na glavni obravnavi. Dokaze mora oceniti sodišče.

Ali se lahko na glavni obravnavi predložijo podatki o meni, ki izhajajo iz kazenske evidence?

V Povezava se odpre v novem oknuzakoniku o kazenskem postopku je navedeno, da se lahko informacije o kazenski evidenci pridobijo celo iz tujine. Informacije o vaši kazenski evidenci bodo prebrane na glavni obravnavi.

Če ste obsojeni in imate predhodne obsodbe iste vrste, lahko to pomeni, da vam bo izrečena hujša kazen.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Ko bodo izvedeni vsi dokazi ter bosta tožilstvo in obramba podala zaključna govora, bo sodišče sprejelo odločitev. S tem se konča postopek pred sodiščem prve stopnje.

Če so izpolnjene potrebne zahteve, se lahko sodišče odloči odrediti vrsto Povezava se odpre v novem oknupreusmeritve. V vseh drugih primerih odloči, ali ste po njegovem mnenju krivi obtožbe zoper vas oziroma ali ste oproščeni.

Pri obsodbi mora sodišče odločiti tudi o kazni. Kazen je lahko globa ali zaporna kazen. Izvrševanje kazni se lahko odloži za Povezava se odpre v novem oknupreskusno obdobje.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Žrtev kaznivega dejanja ima pravico biti navzoča na glavni obravnavi in jo tudi lahko zastopa odvetnik. Žrtev ima na glavni obravnavi pravico postavljati vprašanja obdolžencu, pričam in izvedenskim pričam ter biti zaslišana v zvezi s svojimi izjavami.

Tako kot obdolžencu lahko tudi žrtvi na glavni obravnavi pomaga tolmač, če žrtvino znanje nemškega jezika ni zadostno.

Če je bila žrtev zaradi kaznivega dejanja izpostavljena določenemu stresu, lahko prejme psihosocialno in pravno Povezava se odpre v novem oknupomoč, če je to potrebno za varstvo njenih procesnih pravic.

Žrtve, ki zahtevajo nadomestilo za škodo, utrpelo zaradi kaznivega dejanja, ali nadomestilo zaradi kršitve njihovih pravic, so znane kot Povezava se odpre v novem oknuzasebne stranke. Če so žrtve v postopku udeležene kot zasebne stranke, imajo tudi pravico zahtevati dokaze.

Zadnja posodobitev: 22/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

4 – Kakšne so moje pravice, ko sodišče izreče sodbo?

Ali se lahko pritožim?

Obdolženec se lahko zoper katero koli odločitev sodišča o obsodbi pritoži na višje sodišče. V primeru sodb okrožnih sodišč in sodnikov posameznikov deželnih sodišč se lahko vloži popolna pritožba. Njen namen je izpodbijati obsodilno sodbo in odločitev o kazni. V tem postopku lahko zahtevate tudi izvajanje novih dokazov ali predložite nove dokaze.

Pri sodbah sodišč v sestavi male ali velike porote se lahko pritožite samo zoper kazen, ne pa tudi zoper obsodilno sodbo. Te sodbe se lahko izpodbijajo samo s pritožbo za ugotovitev ničnosti, v kateri lahko zatrjujete napake v postopku in obrazložitvi sodbe ter napačno uporabo prava.

Sodnikove presoje dokazov ne morete izpodbijati. Novi dokazi se ne smejo uporabiti.

Svoj namen pritožbe zoper sodbo morate napovedati takoj ob izreku sodbe ali v največ treh dneh. Sodišče bo nato sodbo izdalo pisno in jo vročilo vam ali vašemu zagovorniku. Vaš zagovornik mora nato pritožbo pisno vložiti v štirih tednih.

Tožilstvo ima enako pravico do pritožbe.

Kako poteka pritožbeni postopek?

Nasprotna stranka v postopku (obdolženec ali tožilstvo) ima pravico do odgovora na pritožbo. Sodišče nato pošlje spis pritožbenemu sodišču. O pritožbah za ugotovitev ničnosti vedno odloča vrhovno sodišče.

Odločitev se sprejme po ustnem zaslišanju o pritožbi. Vrhovno sodišče lahko o pritožbah za ugotovitev ničnosti odloči tudi brez ustnega zaslišanja.

Če vrhovno sodišče ugodi pritožbi za ugotovitev ničnosti, navadno razveljavi izpodbijano sodbo, zadevo pa vrne v razsojanje sodišču prve stopnje. V pritožbah zoper obsodilne sodbe lahko pritožbeno sodišče najprej izvede vse dokaze, ki so po njegovem mnenju potrebni, in nato odloči o vsebini.

Z napovedjo in vložitvijo pritožbe ali pritožbe za ugotovitev ničnosti je izvršitev izpodbijane sodbe zadržana. Če ste v priporu v predkazenskem postopku, pa zaradi vaše pritožbe pripor ne bo odpravljen.

Na odločitev pritožbenega sodišča se ni mogoče pritožiti.

Kaj se bo zgodilo po pritožbenem postopku?

Če je vaši pritožbi ugodeno (deloma ali v celoti), lahko pred sodiščem prve stopnje pride do drugega sojenja. Mogoče je tudi, da pritožbeno sodišče na podlagi vaših argumentov sprejme svojo odločitev.

Če je pritožba zavrnjena ali če je z odločitvijo pritožbenega sodišča obsodba potrjena, je treba sodbo izvršiti, ko postane pravnomočna in izvršljiva.

Razen če vam ni izrečena pogojna kazen, boste prejeli navodila, da bodisi plačate globo bodisi začnete prestajati zaporno kazen.

Če ste pravnomočno oproščeni obtožbe zoper vas in če ste bili med postopkom v priporu, ste v skladu s Povezava se odpre v novem oknukazenskopravnim zakonom o odškodnini upravičeni do odškodnine za čas, ki ste ga preživeli v priporu.

Ali lahko kazen prestajam v matični državi članici?

To je mogoče, če to želite ali se strinjate s tem. Pravila, ki se uporabljajo v zvezi s tem, boste našli v Povezava se odpre v novem oknuKonvenciji o transferju obsojenih oseb (zlasti členu 3).

Ali bo moja obsodba vpisana v register?

Direktorat zvezne policije na Dunaju vodi Povezava se odpre v novem oknukazenski register za celotno Avstrijo. Ta vsebuje zlasti naslednje informacije:

  • vse pravnomočne obsodbe, ki so jih izrekla avstrijska kazenska sodišča;
  • vse pravnomočne obsodbe avstrijskih državljanov in oseb, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Avstriji, ki so jih izrekla tuja sodišča, in
  • vse odločitve nacionalnih in tujih kazenskih sodišč v zvezi s temi obsodbami.

Zoper vpis v kazenski register se ni mogoče pritožiti. Vpis v kazenski register se po Povezava se odpre v novem oknudoločenem času izbriše, odvisno od resnosti kaznivega dejanja.

Zadnja posodobitev: 22/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 – Prekrški

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

V Avstriji prekrškov v cestnem prometu ne obravnavajo sodišča, ampak jih obravnavajo upravni organi. Sodišča obravnavajo samo prekrške v cestnem prometu, katerih posledica so nesreče s telesnimi poškodbami (telesna poškodba iz malomarnosti).

Prekrški v cestnem prometu se kaznujejo z Povezava se odpre v novem oknumandatnimi kaznimi, Povezava se odpre v novem oknuanonimnimi odredbami ali Povezava se odpre v novem oknukazenskimi odredbami.

Z Povezava se odpre v novem oknumandatno kaznijo se naloži globa do 36 EUR za prekršek v cestnem prometu (npr. nepravilno parkiranje). Če globe ne plačate, boste prijavljeni upravnemu organu. V poznejšem postopku je nato lahko naložena višja kazen.

Povezava se odpre v novem oknuAnonimna odredba se ne izda zoper določeno osebo, ampak se vroči osebi (npr. lastniku avtomobila), za katero organ domneva, da pozna ali lahko zlahka prepozna kršitelja.

Z anonimno odredbo se lahko naloži globa do 220 EUR (npr. za manjše prekoračitve hitrosti za od 10 do 20 km/h). Če globa ni plačana v štirih tednih, anonimna odredba postane brezpredmetna, zoper voznika vozila pa se sproži ustrezen upravnokazenski postopek.

Če pooblaščeni uradnik prijavi prekršek (npr. več kot manjšo prekoračitev hitrosti) in/ali je prekršek zaznan s sistemom samodejnega nadzora (npr. kontrola odseka (Section Control)), lahko organ s Povezava se odpre v novem oknukazensko odredbo naloži globo do 365 EUR. Zoper kazensko odredbo lahko v dveh tednih vložite pisni ali ustni ugovor.

Povezava se odpre v novem oknuUgovor morate vložiti pri Povezava se odpre v novem oknuorganu, ki je izdal kazensko odredbo.

1. julija 2005 je začel veljati sistem evidentiranja prekrškov v cestnem prometu (ukrepi zoper voznike z visokim tveganjem). Ta sistem vključuje 13 vrst Povezava se odpre v novem oknuprekrškov z visokim tveganjem, ki se evidentirajo.

Tujim voznikom, pri katerih je bil vpisan tretji Povezava se odpre v novem oknuprekršek, ki se evidentira, se izreče prepoved vožnje v Avstriji.

Od 1. marca 2008 velja Povezava se odpre v novem oknuzakon o izvrševanju upravnih kazni po vsej EU, na podlagi katerega se lahko kazni za prekrške v cestnem prometu izvršujejo po vsej EU.

Kako so obravnavani drugi prekrški?

Prekrški se navadno kaznujejo v skladu z Povezava se odpre v novem oknuzakonom o upravnih kaznih. Mogoči kazni sta: Povezava se odpre v novem oknugloba (najpogostejša) in Povezava se odpre v novem oknuzaporna kazen (v nekaterih okoliščinah). Povezava se odpre v novem oknuPristojni organ je organ z lokalno in materialno odgovornostjo (Povezava se odpre v novem oknuinstance na podlagi upravnega prava).

Za splošne informacije o mogočem pravnem varstvu zoper odločitev upravnega organa kliknite Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Ali bodo ti prekrški vpisani v mojo kazensko evidenco?

V Avstriji se kazni, naložene na podlagi upravnega prava, ne vpišejo v Povezava se odpre v novem oknukazenski register.

Zadnja posodobitev: 22/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Slovenija

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se dogaja, če je posameznik osumljen ali obtožen kaznivega dejanja, ki se obravnava v sodnem postopku. Informacije o prekrških v cestnem prometu, za katere se po navadi izrekajo mandatne kazni, kot so globe, najdete v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 5.

Če ste sami žrtev kaznivega dejanja, so izčrpne informacije o vaših pravicah na voljo tukaj.

Kratek opis kazenskega postopka

Predhodni postopek

  • Predkazenski postopek

V predkazenskem postopku policija po uradni dolžnosti ali po navodilih državnega tožilca odkriva storilca kaznivega dejanja, zbira ter zavaruje sledove in dokaze ter zbira obvestila o kaznivem dejanju. Za dejavnost policije morajo obstajati razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

  • Redni kazenski postopek

Redni kazenski postopek je postopek, ki ga vodi sodišče. Začne se lahko le na zahtevo upravičenega tožilca (upravičeni tožilec je državni tožilec, zasebni tožilec ali oškodovanec kot tožilec). Podan mora biti utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Utemeljen sum je podan, če je stopnja verjetnosti, da je oseba storila kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storila.

  • Preiskava

Namen preiskave je zbiranje dokazov. Na zahtevo upravičenega tožilca preiskovalni sodnik po zaslišanju obdolženca izda sklep o uvedbi preiskave, zoper katerega je možna pritožba. Preiskava je obvezna, če je za kaznivo dejanje predpisana kazen zapora nad osem let.

  • Obtožba

Z obtožbo upravičeni tožilec določi, kaj bo sodišče obravnavalo na glavni obravnavi, saj je določen obdolženec ter dejanje, ki je predmet obtožbe. Zoper obtožbo je možen ugovor.

Glavni postopek

  • Priprave na glavno obravnavo

Predsednik senata po pravnomočnosti obtožbe določi čas in kraj glavne obravnave ter zagotovi navzočnost oseb in predmetov dokazovanja.

  • Glavna obravnava in sodba

Na glavni obravnavi sodišče ob prisotnosti tožilca in obdolženca odloča, ali je obdolženec kriv za kaznivo dejanje. Glavna obravnava se konča z razglasitvijo sodbe.

  • Redna pravna sredstva

Tožilec in obdolženec se lahko zoper izrečeno sodbo pritožita. Pritožbo je treba napovedati v osmih dneh od razglasitve sodbe, razen če je bila izrečena zaporna kazen.

  • Izvršitev sodbe

Ko je sodba pravnomočna, se Povezava se odpre v novem oknuizvrši.

V informativnih listih lahko najdete podrobne informacije o vseh fazah kazenskega postopka in vaših pravicah. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, temveč so zgolj koristni napotki.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih držav članic, zato vam v primeru pritožb ne more pomagati. V teh informativnih listih je navedeno, kako in pri kom se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 – Posvetovanje z odvetnikom

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

  • Policijska preiskava
  • Pridržanje in privedba k preiskovalnemu sodniku, ki opravi zaslišanje
  • Pripor ali izpustitev
  • Uvedba preiskave in preiskovalna dejanja
  • Obtožba
  • Priprave na glavno obravnavo

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice med glavno obravnavo

Povezava se odpre v novem oknu4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Povezava se odpre v novem oknu5 – Prekrški v cestnem prometu

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik-1

Povezava se odpre v novem oknuZakon o izvrševanju kazenskih sankcij

Zadnja posodobitev: 24/06/2015

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

1 – Posvetovanje z odvetnikom

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno pravno svetovanje. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah imate pravico do zagovornika. Izvedeli boste tudi, kaj lahko zagovornik za vas stori, kako ga poiščete in kako bodo kriti stroški zagovornika, če jih ne boste mogli poravnati sami.

Kako poiskati zagovornika?

Če ste obdolženec, imate pravico do strokovne pomoči zagovornika ves čas kazenskega postopka. Zagovornika vam lahko najamejo tudi vaši najbližji sorodniki. Če potrebujete odvetnika, ga lahko poiščete na spletišču Povezava se odpre v novem oknuOdvetniške zbornice Slovenije.

I. Obvezna obramba

Obramba z zagovornikom je v nekaterih primerih obvezna, ne glede na vašo željo. Če si v teh primerih sami ne priskrbite zagovornika, vam ga bo sodišče postavilo po uradni dolžnosti.

  • Zagovornik po uradni dolžnosti

Sodišče vam po uradni dolžnosti postavi zagovornika pri prvem zaslišanju:

  • če ste nemi, gluhi ali nezmožni, da se sami branite,
  • če zoper vas teče postopek za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora trideset let,
  • če ste po pridržanju s strani policije privedeni k preiskovalnemu sodniku na zaslišanje.

Zagovornika po uradni dolžnosti morate imeti v postopku odločanja o priporu in ves čas trajanja pripora.

Zagovornika po uradni dolžnosti vam sodišče postavi tudi ob vročitvi obtožnice za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora osem let in več.

Funkcija zagovornika po uradni dolžnosti praviloma preneha s pravnomočnostjo sodbe. Zagovornika po uradni dolžnosti določi sodišče s svojega seznama odvetnikov za zastopanje po uradni dolžnosti. Stroški postavljenega zagovornika se vnaprej izplačajo iz proračunskih sredstev sodišča. Če vam je izrečena obsodilna sodba, morate sodišču povrniti stroške postavljenega zagovornika. Sodišče vas lahko oprosti plačila teh stroškov, če bi bilo ogroženo vaše preživljanje.

Zagovornika po uradni dolžnosti sodišče na vašo zahtevo razreši le, če svojih dolžnosti ne opravlja v redu. V takem primeru vam bo postavljen drug zagovornik po uradni dolžnosti. Seveda imate vedno pravico, da si sami poiščete svojega zagovornika, postavljeni zagovornik pa se bo v tem primeru razrešil.

II. Fakultativna obramba

  • Zagovornik po brezplačni pravni pomoči

Če nimate denarnih prihodkov niti drugega premoženja, lahko pri okrožnem sodišču kraja bivanja s posebno Povezava se odpre v novem oknuvlogo zaprosite za brezplačno pravno pomoč. Če izpolnjujete pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vam sodišče z odločbo dodeli brezplačno pravno pomoč in s posebnega seznama postavi odvetnika, ki vas zagovarja v kazenskem postopku. Stroške tega zagovornika na koncu postopka plača država iz proračunskih sredstev. Teh stroškov državi ne vračate, tudi če vam je izrečena obsodilna sodba.

  • Zagovornik v interesu pravičnosti

Sodišče vam lahko na vašo zahtevo po vročitvi obtožnice postavi zagovornika po uradni dolžnosti, tudi če ni pogojev za obvezno obrambo. To lahko stori, če sami odvetnika zaradi gmotnih razmer ne morete plačati in če je to v interesu pravičnosti. Če vam je odvzeta prostost, vam lahko zagovornika v interesu pravičnosti postavi tudi policija.

Glede povrnitve stroškov tega zagovornika velja isto kot pri zagovorniku po uradni dolžnosti.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuOdvetniška zbornica Slovenije

Povezava se odpre v novem oknuSeznam odvetnikov

Povezava se odpre v novem oknuVloga za brezplačno pravno pomoč

Zadnja posodobitev: 24/06/2015

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

Katere so faze preiskovanja kaznivega dejanja?

Namen preiskovanja kaznivega dejanja je predvsem odkrivanje okoliščin kaznivega dejanja in pridobivanje dokazov, na podlagi katerih bo sodišče na glavni obravnavi ugotavljalo, ali ste krivi za kaznivo dejanje.

Faze preiskovanja kaznivega dejanja so:

Policijska preiskava

Policija po uradni dolžnosti ali po navodilih državnega tožilca odkriva storilca kaznivega dejanja, zbira sledove in dokaze ter obvestila o kaznivem dejanju. Za delovanje policije morajo obstajati razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Pridržanje in privedba k preiskovalnemu sodniku, ki opravi zaslišanje

Izjemoma lahko policija odvzame vašo prostost in vas pridrži za 48 ur. Podani morajo biti utemeljeni razlogi za sum, da ste storili kaznivo dejanje, in priporni razlogi.

Pridržanje mora biti potrebno zaradi zbiranja obvestil in dokazov, ugotovitve istovetnosti ter preverjanja alibija. Če pridržanje traja več kot šest ur, vam mora biti izdana odločba o pridržanju. Zoper odločbo se lahko pritožite na zunajobravnavni senat, dokler traja pridržanje. Zunajobravnavni senat sestavljajo trije sodniki.

Policisti vam lahko odvzamejo prostost, če je podan kateri izmed pripornih razlogov, vendar vas morajo brez odlašanja privesti k preiskovalnemu sodniku. Preiskovalni sodnik lahko odredi pridržanje za 48 ur od privedbe,

v tem času pa vas mora zaslišati. Pri zaslišanju vas mora opozoriti na vaše pravice. Obvezna je navzočnost zagovornika. Sodišče lahko odredi pripor, če to predlaga tožilec. Tožilec mora zahtevati tudi uvedbo preiskave.

Pripor ali izpustitev

Sodnik lahko na predlog državnega tožilca odredi pripor, če je neogibno potreben za varnost ljudi oziroma za kazenski postopek. Podan mora biti utemeljen sum, da ste storili kaznivo dejanje, in eden izmed treh pripornih razlogov: begosumnost, nevarnost uničenja sledov ali vplivanja na priče (koluzijska nevarnost) ali ponovitvena nevarnost.

Sklep o priporu se vam vroči najkasneje v 48 urah od odvzema prostosti oziroma privedbe k preiskovalnemu sodniku. Zoper sklep se lahko pritožite v 24 urah od vročitve. O vaši pritožbi mora zunajobravnavni senat odločiti v 48 urah.

Če se preiskovalni sodnik s predlogom tožilca o odreditvi pripora ne strinja, zahteva odločitev zunajobravnavnega senata. Če senat odredi pripor, obravnava pritožbo višje sodišče.

Uvedba preiskave in preiskovalna dejanja

Namen preiskave je predvsem zbiranje dokazov. Preiskava je obvezna, če je za kaznivo dejanje predpisana kazen zapora nad osem let. Upravičeni tožilec bo pri pristojnem preiskovalnem sodniku vložil zahtevo za preiskavo, če bo podan utemeljen sum, da ste storili kaznivo dejanje. Preiskovalni sodnik izda po vašem zaslišanju sklep o uvedbi preiskave, zoper katerega se lahko pritožite.

Obtožba

Z obtožbo upravičeni tožilec določi, kaj bo sodišče obravnavalo na glavni obravnavi, saj je določena oseba in dejanje, ki je predmet obtožbe. Zoper obtožbo lahko vložite ugovor.

Priprave na glavno obravnavo

Predsednik senata po pravnomočnosti obtožbe določi čas in kraj obravnave ter zagotovi navzočnost oseb in predmetov dokazovanja.

Za več informacij o vaših pravicah kliknite na spodnje povezave:

Policijska preiskava (1)

Povezava se odpre v novem oknuPolicija začne preiskovati kaznivo dejanje na podlagi podatkov, ki zadoščajo, da začne svoje dejavnosti. Kdor ve za kaznivo dejanje, lahko pristojnemu državnemu tožilcu poda kazensko ovadbo, policija pa ugotavlja, ali je bilo naznanjeno kaznivo dejanje storjeno. Namen te faze je odkriti dovolj dokazov, da se ugotovi, ali je določena oseba storila kaznivo dejanje, in da se zoper to osebo nato nadaljuje kazenski pregon.

Policija stori vse potrebno, da odkrije storilca, sledove kaznivega dejanja in dokaze ter zbere obvestila, ki bi utegnila biti koristna za kazenski postopek. Zato policisti zbirajo obvestila od oseb, pregledajo vidne prostore vaših prevoznih sredstev, ugotavljajo vašo istovetnost, omejijo gibanje na določenem prostoru, razpišejo iskanje oseb ter v vaši navzočnosti opravijo pregled določenih objektov in prostorov.

Kako policija zbira obvestila?

Policija zbira obvestila o kaznivem dejanju na terenu, lahko pa vas povabi k sebi, pri čemer vas lahko tudi prisilno privede, če ste bili na to v vabilu opozorjeni. Policija vas pri razgovoru ne sme zadrževati, kar pomeni, da lahko med pogovorom kadar koli odidete. Če želite, lahko na pogovor pripeljete tudi odvetnika.

Kdaj boste obveščeni o svojih pravicah?

Ko policija pridobi dokaze za razlog za sum, da ste ravno vi storili kaznivo dejanje, pomeni, da vas je označila kot osumljenca in vas mora v tem trenutku seznaniti s pravicami.

Kakšne so moje pravice, če sem osumljenec?

Policija vam mora povedati, katerega kaznivega dejanja ste osumljeni in katere dokaze ima zoper vas, ter vas poučiti, da niste dolžni ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če pa se boste zagovarjali, niste dolžni izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde. Imate tudi pravico do zagovornika, ki si ga lahko svobodno izberete in je lahko navzoč pri vašem zaslišanju. Policija vas opozori, da se lahko vaša izjava na sojenju uporabi zoper vas.

Pouk o pravicah vam mora biti dan v jeziku, ki ga razumete. Če policist ne zna jezika, ki ga razumete, vam mora dati pouk s pomočjo sodnega tolmača.

Če vas policija o vaših pravicah ne bo poučila, bo vaša izjava iz sodnega spisa izločena.

Če se policija odloči, da vam bo po razgovoru odvzela prostost, vas mora posebej opozoriti na dodatne pravice.

Ali imam lahko odvetnika?

Pri zaslišanju je lahko navzoč vaš zagovornik, vendar vam zagovornik po uradni dolžnosti ne pripada. Če želite zagovornika, bo policija vaše zaslišanje prestavila za najmanj dve uri. Če zagovornika ne boste želeli ali če ne pride, bo policija o vaši izjavi naredila uradni zaznamek, ki ga sodišče upošteva zgolj kot dokazno podlago, sodba pa te izjave ne bo smela upoštevati.

Če bo na zaslišanju navzoč vaš zagovornik, policija sestavi zapisnik, ki je dokaz v kazenskem postopku, tudi če se boste obremenili. Na tem zaslišanju, ki ga opravi policija, imate enake pravice kot na zaslišanju na sodišču.

Zagovornik lahko z vami prosto in brez nadzorstva komunicira, pregleduje policijski spis ter predlaga policiji, da pridobi določene dokaze, pri čemer lahko sodeluje.

Kaj se zgodi, če ne govorim jezika?

Če vas bo policija zaslišala kot obdolženca in ne razumete jezika, vam mora zagotoviti sodnega tolmača, ki bo povedano prevajal v jezik, ki ga razumete, in obratno. Stroški sodnega tolmača bodo plačani iz državnega proračuna.

Ali bom moral dati prstne odtise in vzorce DNK?

Policija vas lahko fotografira ter odvzame prstne odtise in bris ustne sluznice. Poligrafsko testiranje lahko policija opravi z vašo privolitvijo, vendar sodišče rezultata v sodbi ne bo smelo upoštevati.

Pridržanje in privedba k preiskovalnemu sodniku, ki opravi zaslišanje (2)

Kakšne so moje pravice ob odvzemu prostosti?

Ko vam je odvzeta prostost, vas mora policija takoj opozoriti na vaše pravice, ki jih imate kot osumljenec. V maternem jeziku ali jeziku, ki ga razumete, vas morajo obvestiti o razlogih za odvzem prostosti. Poučeni morate biti, da niste dolžni ničesar izjaviti, da imate pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga lahko sami svobodno izberete, ter da lahko o odvzemu prostosti obvestijo vaše najbližje. Če vas bodo policisti po prijetju pripeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, vas bo sodnik ponovno poučil o teh pravicah.

Če ste tuj državljan, sta policija oziroma sodišče na vašo zahtevo dolžna o odvzemu prostosti takoj obvestiti konzulat vaše države.

Ali me lahko pridržijo tudi policisti?

Policisti vas lahko pridržijo za 48 ur, če imajo utemeljene razloge za sum, da ste storili kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pridržijo vas lahko v primerih, če zbirajo obvestila ali dokaze, ugotavljajo vašo identiteto ali preverjajo vaš alibi. Obstajati morajo tudi priporni razlogi: begosumnost, ponovitvena nevarnost ali nevarnost, da boste uničili sledove kaznivega dejanja ali vplivali na priče.

Kakšne so moje pravice med policijskim pridržanjem?

Če si želite vzeti zagovornika, vam mora policija omogočiti, da zagovornika poiščete in pokličete. Policija vam lahko postavi zagovornika v interesu pravičnosti. Z vašim zaslišanjem mora počakati, dokler ne pride vaš zagovornik, vendar največ dve uri.

Če boste pridržani več kot šest ur, vas morajo policisti o razlogih za odvzem prostosti obvestiti z odločbo. Zoper odločbo se lahko pritožite, dokler traja pridržanje. Pritožbo obravnava zunajobravnavni senat, ki mora odločiti v 48 urah.

Kaj se zgodi, če mi policija odvzame prostost?

Policisti vam lahko odvzamejo prostost, če je podan kateri izmed pripornih razlogov, vendar vas morajo brez odlašanja privesti k preiskovalnemu sodniku, sicer vas morajo pridržati z odločbo, kot je pojasnjeno zgoraj.

Preiskovalni sodnik lahko odredi pridržanje za 48 ur od privedbe, v tem času pa vas mora zaslišati. V 24 urah si lahko poiščete zagovornika, sicer vam ga bo postavilo sodišče po uradni dolžnosti. Če vam je odvzeta prostost, vas mora preiskovalni sodnik poučiti o vaših pravicah.

Kakšne so moje pravice med zaslišanjem pred sodnikom?

Vabilo na prvo zaslišanje pred sodiščem vam mora biti vročeno osebno. Pred vašim zaslišanjem vas sodnik vpraša o osebnih podatkih.

Ob prvem zaslišanju vas sodnik opozori:

  • da se odzovete na vabilo sodišča in sporočite spremembo prebivališča,
  • da se vam lahko v določenih primerih kazen omili,
  • da imate pravico do tolmača.

Vsakič pa vas sodnik opozori:

  • da imate pravico do zagovornika, ki je lahko navzoč pri vašem zaslišanju,
  • česa ste obdolženi in na kakšni podlagi,
  • da se lahko izjavite o vseh dejstvih in dokazih, ki vas obremenjujejo, ter navedete vsa dejstva in dokaze, ki so vam v korist,
  • da se niste dolžni zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarjate, niste dolžni izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde.

Če vas sodišče na pravice ne bo opozorilo, lahko zahtevate izločitev zapisnika vaše izjave iz spisa.

Na vašem zaslišanju je lahko navzoč tudi upravičeni tožilec.

Kakšne posledice ima moja izjava?

Če se boste obremenili, lahko sodišče vašo izjavo uporabi. Če boste dejanje v preiskavi priznali in se priznanje sklada z dokazi, bo sodišče druge dokaze zbiralo le na predlog strank.

Če boste uporabili pravico do molka ali ne boste povedali po resnici, sodišče tega ne sme uporabiti v vašo škodo ter povedanega ne sme upoštevati kot obteževalne okoliščine pri odmeri kazni. Tudi če se boste odločili, da se ne boste zagovarjali, lahko postavljate vprašanja vsem zaslišanim pričam, predlagate dokaze in dajete pripombe na potek kazenskega postopka.

Kaj se zgodi, če ne razumem oziroma ne govorim jezika?

Pred sodiščem imate pravico uporabljati svoj jezik. Sodišče vam mora zagotoviti ustno prevajanje obravnave v jezik, ki ga razumete, in obratno. Pisne vloge za sodišče boste v jeziku, ki ga uporabljate, lahko prejemali in oddajali le, če vam je odvzeta prostost. Stroški sodnega tolmača bodo plačani iz državnega proračuna.

Pripor ali izpustitev (3)

Po vašem zaslišanju mora državni tožilec izjaviti, ali predlaga pripor. Če izjavi, da pripora ne bo predlagal, vas izpustijo na prostost. Če tožilec zahteva pripor, o njegovem predlogu odloči preiskovalni sodnik.

Sodnik lahko odredi pripor, če je neogibno potreben za varnost ljudi ali za potek kazenskega postopka. Podan mora biti utemeljen sum, da ste storili kaznivo dejanje, in eden izmed pripornih razlogov:

  • begosumnost,
  • nevarnost uničenja sledov ali vplivanja na priče (koluzijska nevarnost),
  • ponovitvena nevarnost.

Če se preiskovalni sodnik s priporom strinja, odredi pripor s pisnim sklepom, ki vam mora biti vročen v 48 urah od vaše privedbe oziroma odvzema prostosti. Zoper sklep se lahko v 24 urah od vročitve pritožite na zunajobravnavni senat, ki mora odločiti v 48 urah.

Če se preiskovalni sodnik s predlogom tožilca o pr