Katere so faze kazenske preiskave?

Zaslišanje

Najprej so zaslišani posamezniki, za katere se predvideva, da imajo informacije, ki bi lahko bile koristne za preiskavo. Ti so lahko žrtev kaznivega dejanja, oseba, ki je osumljena kaznivega dejanja, če je znana, ali priče. Oseba, ki je osumljena kaznivega dejanja, je lahko v času zaslišanja v priporu ali na prostosti.

Lahko se odvzamejo tudi različne vrste vzorcev in pošljejo v analizo drugim organom. Celotno zaslišanje opravi policija in le izjemoma v navzočnosti tožilca. Če ne govorite jezika, vam mora biti zagotovljen tolmač. Če obstajajo upravičeni razlogi za sum, da je nekdo storil kaznivo dejanje, mora biti o tem sumu obveščen med zaslišanjem.

Prijetje

Če tožilec meni, da obstajajo dovolj trdni razlogi za sum, lahko odloči, da vam odvzamejo prostost. V tem primeru mora obstajati tudi nevarnost, da bi lahko, če ostanete na prostosti, ovirali preiskavo, nadaljevali kazniva dejanja ali izginili. Po določenem času vas mora tožilec izpustiti na prostost ali od okrožnega sodišča zahtevati, da za vas odredi pripor.

Pripor

Če ste osumljeni storitve hujšega kaznivega dejanja in obstajajo tudi posebni razlogi za vaš pripor, lahko tožilec od okrožnega sodišča zahteva, naj za vas odredi pripor. Med pridržanjem mora biti zaslišanje opravljeno v štirih dneh po vašem prijetju. Na tem zaslišanju bo okrožno sodišče odločilo, ali boste ostali v priporu ali boste izpuščeni na prostost. Če boste ostali v priporu, je treba priporni nalog obnoviti v določenih časovnih presledkih.

Nadaljevanje policijske preiskave

Ne glede na to, ali ste v priporu, se bo preiskava nadaljevala, da se pojasni, ali obstajajo dovolj trdni razlogi za vaš kazenski pregon. Preiskava mora biti opravljena čim prej, zlasti če ste v priporu. Če se bo preiskava nadaljevala za daljše obdobje, je treba organizirati več zaslišanj med priporom. Ko je preiskava končana, bo policija ugotovitve predložila tožilcu, pa tudi osumljencu in njegovemu zagovorniku. Z zagovornikom imate pravico zahtevati, da se vse, kar je po vašem mnenju pomembno, doda v preiskavo, preden tožilec odloči, ali bo proti vam uveden kazenski pregon ali ne.

Priprava zadeve na strani obrambe

Vi in vaš odvetnik imata pravico predložiti svoje dokaze, ki jih bosta uporabila na glavni obravnavi. Lahko se tudi sestanete s svojim odvetnikom, da se pripravite na sodno obravnavo.

Kazenski pregon

Če tožilec meni, da ima zbranih dovolj dokazov zoper vas za vašo obsodbo, mora zoper vas sprožiti kazenski pregon. Iz obtožbe mora biti jasno razvidno, katerega kaznivega dejanja ste obtoženi in kaj ste storili, da gre za kaznivo dejanje. Jasno mora biti tudi izpostavljeno, katere dokaze bo zoper vas predstavil tožilec.

Za več informacij o vaših pravicah v posameznih fazah postopka kliknite na spodnje povezave:

• Zaslišanje (1)
• Prijetje (2)
• Pripor (3)
• Nadaljevanje policijske preiskave (4)
• Priprava zadeve na strani obrambe (5)
• Kazenski pregon (6)

Zaslišanje (1)

Zakaj me želi policija zaslišati?

Policija želi z zaslišanjem ugotoviti, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, in če je bilo, ali imate kakršne koli informacije o tem. To velja, če ste priča, žrtev kaznivega dejanja ali osumljenec kaznivega dejanja.

Kdo bo navzoč na zaslišanju?

Zaslišala vas bo policija. Zasliši vas lahko en ali več policistov. Tožilec običajno ni navzoč na zaslišanju. Če ste osumljeni kaznivega dejanja, pri katerem ste upravičeni do odvetnika, lahko zahtevate, da vam dodelijo odvetnika, ki bo navzoč na zaslišanju.

Če ne govorite jezika, imate tudi pravico do tolmača. Stroške tolmača bo poravnala policija. Preden začnete odgovarjati na vprašanja, raje počakajte, dokler ni navzoč odvetnik in dokler vam ni zagotovljen tolmač. Tožilec ali policija bosta odločila, kdo še ima pravico biti navzoč na zaslišanju.

Kaj se bo zgodilo na zaslišanju?

Policija vam bo na začetku zaslišanja povedala, ali boste zaslišani kot osumljenec ali iz katerega drugega razloga. Vaših pravic vam ne bodo prebrali. Med zaslišanjem imate pravico molčati, lahko pa tudi spregovorite. Vse, kar izjavite, se lahko uporabi zoper vas. Zaslišanje se lahko zvočno posname ali zapiše kot povzetek vaše izjave.

Kakšno vlogo ima med zaslišanjem odvetnik?

Odvetnik je navzoč na zaslišanju, da lahko odgovori na katero koli vaše vprašanje in zagotovi, da zaslišanje poteka pravilno. Če zaslišanje poteka pravilno, odvetnik nima pravice posredovati. Lahko pa vam postavlja vprašanja.

Ali je med zaslišanjem kaj prepovedano?

Policija med zaslišanjem ne sme uporabiti informacij, ki veljajo za napačne, oziroma obljubljati ali ponujati morebitnih ugodnosti, da bi dobila priznanje. Osumljencu ne sme groziti, izvajati pritiska nad njim ali ga namerno izčrpati. Zaslišana oseba je upravičena tudi do rednih obrokov in potrebnega počitka.

Kako dolgo me lahko pridržijo zaradi zaslišanja?

Če vam ni bila odvzeta prostost, vas zaradi zaslišanja običajno ne smejo pridržati več kot šest ur. Izjemoma vas lahko pridržijo še dodatnih šest ur. Potem vas bodo izpustili, razen če vam ne odvzamejo prostosti. Za otroke veljajo posebna pravila.

Kako se konča zaslišanje?

Zaslišanje se konča s ponujeno možnostjo, da poslušate posnetek ali pa da vam policija prebere zapisnik. Potem vas bodo vprašali, če zapisano pravilno odraža tisto, kar ste povedali med zaslišanjem.

Kaj se bo zgodilo po zaslišanju?

Po zaslišanju bo policija o ugotovljenih dejstvih poročala tožilcu ali policistu, ki vodi preiskavo. Če gre za manj hudo kaznivo dejanje, poročilo za tožilca ne bo sestavljeno, dokler se preiskava ne konča. Če ste osumljeni kaznivega dejanja, zaradi katerega vas lahko priprejo, se poročilo tožilcu pogosto pošlje po koncu vsakega zaslišanja. Tožilec se nato odloči, ali vam bo odvzeta prostost ali boste izpuščeni.

Prijetje (2)

Kdaj mi lahko odvzamejo prostost?

Če obstajajo razlogi za vaš pripor, vam lahko odvzamejo prostost, medtem ko sodišče preučuje možnost pripora. V razdelku Pripor (3) je razloženo, iz katerih razlogov vas lahko priprejo. Prostost vam lahko odvzamejo tudi, kadar pogoji za pripor niso v celoti izpolnjeni, vendar obstajajo upravičeni razlogi za sum, da ste storili kaznivo dejanje, in je zato zelo pomembno, da vas do nadaljevanja preiskave priprejo.

Kdo izda nalog za prijetje?

O vašem prijetju odloča tožilec. Iz naloga za prijetje mora biti jasno razvidno, katerega kaznivega dejanja ste osumljeni in zakaj vam je bila odvzeta prostost. Če tožilec ne prekliče naloga za prijetje, mora okrožnemu sodišču najpozneje do dvanajste ure tretjega dne po izdaji naloga za prijetje predložiti zahtevek za vaš pripor. V nasprotnem primeru mora odrediti, da vas izpustijo na prostost. Okrožno sodišče mora nemudoma opraviti zaslišanje med pridržanjem, najpozneje štiri dni po vašem prijetju ali izvršitvi naloga za prijetje.

Kdo mi lahko odvzame prostost?

Če obstajajo razlogi za vaše prijetje, vam lahko policija v nujnih primerih odvzame prostost celo brez naloga za prijetje. Če vas ujamejo pri storitvi kaznivega dejanja, zaradi česar vas lahko obsodijo na zaporno kazen ali pa zaradi tega pobegnete s kraja kaznivega dejanja, vam lahko prostost odvzame kdor koli. Enako velja, če vas iščejo zaradi kaznivega dejanja. Oseba, ki vam odvzame prostost, pa vas mora čim prej izročiti policistu.

Ali se lahko posvetujem z odvetnikom?

Če vam je bila odvzeta prostost, imate pravico zahtevati, da vam dodelijo zagovornika po uradni dolžnosti. To bo na zahtevo tožilca storilo okrožno sodišče.

Kaj se bo zgodilo, medtem ko sem pridržan?

Medtem ko ste pridržani, vas ima policija pravico nadalje zaslišati. Veljajo enaka pravila kot pri prejšnjih zaslišanjih.

Kakšne so moje pravice, medtem ko sem pridržan?

Medtem ko ste pridržani, lahko tožilec odloči, da vam ne bo dovoljeno stopiti v stik s komer koli. Če potrebujete zdravnika ali želite stopiti v stik s svojim veleposlaništvom ali konzulatom, mora policija pri tem prevzeti vlogo posrednika. Lahko se obrnete tudi na svojega odvetnika in se z njim sestanete brez navzočnosti drugih. Med pridržanjem boste običajno pridržani v policijski celici.

Pripor (3)

Kdaj se lahko zahteva moj pripor?

Če obstajajo zadostni razlogi za sum, da ste storili kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen najmanj enega leta, se lahko zahteva vaš pripor. Obstajati pa mora tudi nevarnost, da boste:

• pobegnili, se izogibali glavni obravnavi ali prestajanju kazni ali
• na prostosti uničili dokaze ali kako drugače ovirali preiskavo zadeve ali
• nadaljevali kazniva dejanja.

Če je najmilejša kazen za storjeno kaznivo dejanje dveletna zaporna kazen, boste običajno priprti, razen če ni nobenih razlogov za pripor.

Ne glede na to, za kako hudo kaznivo dejanje gre, lahko sodišče odredi vaš pripor, če niste znani in zavračate predložitev imena in naslova ali če obstaja utemeljen sum, da ste predložili napačne podatke. Priprejo vas lahko tudi, če nimate prebivališča na Švedskem in obstaja nevarnost, da se boste z odhodom iz države izognili glavni obravnavi ali prestajanju kazni.

V nekaterih primerih ste lahko priprti tudi samo iz „upravičenih razlogov“, na podlagi katerih ste osumljeni storitve kaznivega dejanja. To so manj tehtni razlogi za sum od „zadostnih razlogov“.

Če upravičeno menite, da bo kazen le denarna kazen, vas ne morejo pripreti.

Ali se lahko zaradi katere koli od mojih osebnih okoliščin zgodi, da ne bom priprt?

Sodišče bo moralo pretehtati potrebo po priporu in kaj to pomeni za vas. Če bi bile posledice pripora za vas preveč obremenjujoče ali škodljive, morda ne boste priprti. To vprašanje lahko postane na primer pomembno, če je preiskava zelo dolgotrajna.

Kaj velja, če sem mlajši od 18 let?

Za mlade v starosti od 15 do 18 let veljajo posebna pravila. V skladu s temi pravili se za njihov pripor zahteva več. Kaznivo dejanje mora biti zelo hudo ali pa morajo obstajati drugi zelo pomembni razlogi za njihov pripor.

Ali imam na zaslišanju med priporom pravico do pogovora z odvetnikom in tolmača?

Na zaslišanju med priporom boste na okrožnem sodišču navzoči skupaj s svojim zagovornikom po uradni dolžnosti, ki bo odvetnik. Če je bil zahtevan vaš pripor, ste vedno upravičeni do zagovornika po uradni dolžnosti. Če potrebujete tolmača, bo tudi ta navzoč na zaslišanju in bo tolmačil vse, kar bo povedano.

Kaj se bo zgodilo na zaslišanju med pridržanjem?

Tožilec bo na zaslišanju povedal, česa ste osumljeni. Imeli boste tudi možnost, da spregovorite v svojo obrambo. Tožilec, vaš odvetnik in sodnik vam imajo pravico postavljati vprašanja. Vendar se sami odločite, ali želite odgovarjati na vprašanja ali ne. Običajno na zaslišanju med pridržanjem ne zaslišijo niti žrtve kaznivega dejanja niti prič. Lahko pa preberejo, kar ste izjavili, ko vas je zaslišala policija. Tožilec lahko opiše tudi rezultate forenzičnih preiskav ali zdravniškega pregleda.

Priporni nalog

Okrožno sodišče bo po postopku odločilo, ali vas je treba pripreti ali ne. Nato bo svojo odločitev sporočilo v vaši navzočnosti. Če ne boste priprti, imate pravico takoj oditi. Če boste priprti, bo sodišče hkrati določilo zadnji datum, do katerega mora tožilec začeti postopek. Okrožno sodišče bo po navadi odločilo, da se mora kazenski pregon začeti v dveh tednih po izdaji pripornega naloga. Do glavne obravnave, ki bo potekala na okrožnem sodišču, boste priprti.

Kaj se bo zgodilo, če se preiskava ne konča do datuma, ki ga je določilo okrožno sodišče?

Če ste po poteku roka, ki ga je okrožno sodišče določilo za začetek postopka, še vedno osumljenec in preiskava še ni bila končana, lahko tožilec zahteva več časa za začetek kazenskega pregona. Morda bo potrebno novo zaslišanje zaradi preučitve, ali morate ostati v priporu. Ta nova zaslišanja pogosto potekajo prek videokonference, kar pomeni, da lahko ob navzočnosti vašega odvetnika sodelujete iz pripora, tožilec sodeluje iz svoje pisarne, sodnik pa sedi v sodni dvorani okrožnega sodišča.

Kaj se bo zgodilo, če me priprejo zaradi manj tehtnih razlogov za sum?

Če ste priprti kot osumljenec kaznivega dejanja na podlagi „upravičenih razlogov“, mora tožilec v enem tednu predložiti dodatne dokaze zoper vas, s katerimi okrepi sum, dokler ta ni dovolj utemeljen, da postane „zadosten razlog“. V nasprotnem primeru vas morajo izpustiti na prostost.

Kaj se bo zgodilo, če je bil zoper mene izdan evropski nalog za prijetje?

Če je bil v drugi državi članici izdan evropski nalog za prijetje, lahko ta zahtevek preuči sodišče v državi, kjer se nahajate. Nato bo sodišče odločilo, ali vas je treba izročiti državi, ki ga je zahtevala. Imate tudi pravico do odvetnika, na teh zaslišanjih pa vam pripada tudi tolmač. Tožilec lahko pred začetkom teh zaslišanj odloči, da vas je treba prijeti, sodišče pa, da vas je treba pripreti, dokler ni mogoča izročitev. Sodišče ne bo presojalo o vaši krivdi, temveč bo le preučilo, ali so izpolnjene formalne zahteve za izročitev.

Kako je lahko omejena moja pravica do stikov z drugimi osebami?

Ko okrožno sodišče odloči o vašem priporu, bo odločilo tudi o tem, ali ima tožilec pravico omejiti vaše stike z zunanjim svetom, to je branje časopisov in gledanje televizije, ter stike s prijatelji in družino. Enako velja za vaše možnosti druženja z drugimi priprtimi osebami. O obsegu teh omejitev odloča tožilec. Imate pa pravico, da se kadar koli obrnete na svojega odvetnika ali veleposlaništvo.

Ali imam pravico pošiljati in prejemati pošto?

Pravico imate pisati pisma komur koli želite, vendar bo tožilec prebral vso pošto, ki jo pošljete ali prejmete. Če pismo vsebuje kar koli v povezavi z domnevnim kaznivim dejanjem, ne bo poslano prejemniku ali pa bodo ti deli besedila onemogočeni za branje. Vašega dopisovanja z odvetnikom ne bo bral nihče drug, ne glede na to, kakšna je vsebina dopisov.

Ali se lahko pritožim zoper izdajo pripornega naloga?

Če se ne strinjate s priporom, se lahko pri pritožbenem sodišču pritožite zoper izdajo pripornega naloga. Pritožbeno sodišče bo preučilo dokumentacijo okrožnega sodišča, ne da bi opravilo zaslišanje, in odločilo, ali morate ostati v priporu ali ne. Možno je, da se odločitev pritožbenega sodišča predloži v preučitev vrhovnemu sodišču, vendar so za to potrebni posebni razlogi.

Ali se lahko zgodi nekaj, zaradi česar bom izpuščen?

Če ni več razlogov za vaš pripor, mora tožilec odrediti prenehanje pripora. To se lahko zgodi, ker so dokazi zoper vas oslabeli ali ker ni več posebnega razloga za vaš pripor, na primer razloga, da bi ovirali preiskavo. Če se sodišče na novem zaslišanju med priporom odloči, da ni več razlogov za vaš pripor, mora odrediti, da vas takoj izpustijo na prostost.

Ali sem lahko izpuščen na prostost ob plačilu varščine?

Na Švedskem izpustitev ob plačilu varščine ni mogoča.

Nadaljevanje policijske preiskave (4)

Ali bo policija predložila le obremenilne dokaze?

Policija mora pri izvajanju preiskave pridobiti dokaze, ki so za vas ugodni, in obremenilne dokaze. Če želite, da policija zasliši določene posameznike, se pred vložitvijo zahtevka najprej posvetujte z odvetnikom.

Ali ima policija pravico do izvajanja preiskav, odvzema vzorcev DNK, prstnih odtisov itd.?

Policija lahko na podlagi naloga, ki ga izda tožilec, preišče vaš dom, delovno mesto, avtomobil ali kateri koli drug kraj, ki je pomemben za preiskavo. To velja le, če ste osumljeni kaznivega dejanja, zaradi katerega ste lahko obsojeni na zaporno kazen. Možni so tudi nalogi za telesno preiskavo, fizični pregled in odvzem vzorcev DNK. V nekaterih primerih bo za pregled morda potreben zdravnik, da ugotovi, ali imate na telesu kakršne koli poškodbe in je te poškodbe mogoče povezati s kaznivim dejanjem, ki ste ga osumljeni. Če vam je odvzeta prostost ali ste v priporu, vam morajo odvzeti tudi prstne odtise in vas fotografirati.

Ali imam pravico, da preučim dokumentacijo o policijski preiskavi?

Policija bo med nadaljevanjem preiskave zbrala gradivo, na podlagi katerega bo tožilec odločil, ali bo zoper vas uveden sodni postopek ali ne. Preden tožilec sprejme to odločitev, imate pravico preučiti celotno dokumentacijo o preiskavi ob podpori tolmača ali prevajalca. Po navadi ni dovolj časa za prevod celotne dokumentacije o preiskavi v vaš jezik, imate pa pravico, da se seznanite z vsebino te dokumentacije, ki vam jo bo prebral tolmač. Dokumentacijo o preiskavi ima pravico preučiti tudi vaš odvetnik.

Kaj se bo zgodilo, če se sumi med preiskavo spremenijo?

Sumi, ki vas bremenijo, se lahko med preiskavo spremenijo. To pomeni, da se lahko dodajo novi sumi kaznivega dejanja, za druge pa se lahko izkaže, da so neutemeljeni ali da jih je težko dokazati. Poleg tega lahko pride do sprememb glede kaznivega dejanja, ki ste ga osumljeni. Policija vas mora obvestiti o vsaki taki spremembi sumov.

Priprava zadeve na strani obrambe (5)

Ali imam pravico do dodatnih zahtev med policijsko preiskavo?

Vi in vaš odvetnik imate pravico zahtevati, da policija v preiskavo vključi dodatna gradiva, za katera menite, da so pomembna. To se nanaša na zaslišanje različnih oseb in pisne informacije ali preiskave izvedencev.

Zelo pomembno je, da skrbno pregledate celotno dokumentacijo o preiskavi, tako da bo gradivo, predloženo tožilcu kot podlaga za odločitev, čim bolj celovito. Čeprav je preiskavo mogoče dopolniti tudi po začetku kazenskega pregona, je za vas bolj ugodno, če boste dosegli, da bo tožilec končal preiskavo, in se tako izognili kazenskemu pregonu.

Ali lahko moj odvetnik opravi samostojno preiskavo?

Tudi vi in vaš odvetnik imata pravico opraviti samostojne preiskave. Vendar je težava v tem, da je čas za te preiskave običajno omejen, zlasti če ste v priporu. Poleg tega bo vaš odvetnik od sodišča na splošno težko prejel plačilo za samostojne preiskave. Vendar ni nobenih zakonskih ovir za izvajanje samostojnih preiskav.

Kazenski pregon (6)

V kakšnih okoliščinah lahko tožilec začne kazenski pregon?

Če tožilec meni, da boste lahko obsojeni, ima pravico začeti kazenski pregon zoper vas. Pri okrožnem sodišču vloži vlogo za sodni poziv, v katerem je navedeno, katerega kaznivega dejanja ste osumljeni, zakaj ste osumljeni storitve kaznivega dejanja in katere dokaze predlaga tožilec.

Kdaj je treba začeti kazenski pregon?

Če ste priprti, mora tožilec začeti kazenski pregon v roku, ki ga določi sodišče. V nasprotnem primeru bo sodišče preklicalo priporni nalog.

Če niste priprti, mora tožilec začeti kazenski pregon, preden kaznivo dejanje zastara. Kaznivo dejanje zastara v dveh letih ali več. Hujše kot je kaznivo dejanje, daljši je rok zastaranja. Za kazenski pregon nekaterih zelo hudih kaznivih dejanj, kot je umor, ni zastaralnega roka.

Kdaj bo zadeva obravnavana na okrožnem sodišču?

Ko se začne kazenski pregon, bo okrožno sodišče vas in druge, ki jih je treba zaslišati, pozvalo na obravnavo. Če ste priprti, bo obravnava sklicana čim prej, vendar najpozneje dva tedna po datumu začetka kazenskega pregona.

Za mlajše od 18 let veljajo posebni roki. Glavna obravnava je običajno v dveh tednih po začetku kazenskega pregona.

Ali je na voljo alternativna možnost namesto kazenskega pregona?

Če kaznivo dejanje ni prehudo in ste priznali krivdo, se vam lahko namesto kazenskega pregona odredi plačilo denarne kazni. Tožilec bo izdal nalog in določil znesek denarne kazni, ki jo morate plačati. Če priznate krivdo in plačate denarno kazen, ne bo sodne obravnave. Zoper odredbo o plačilu se tako ne morete pritožiti. V kazenski evidenci bo zabeleženo, da ste sprejeli odredbo o plačilu denarne kazni.

Sorodne povezave

Švedska sodišča

Švedsko državno tožilstvo