A) Kje bo potekalo sojenje?

Glavna obravnava običajno poteka pred okrožnim sodiščem. V nekaterih primerih lahko poteka pred posebnim kazenskim sodiščem (Špecializovaný trestný súd) ali pred okrožnim sodiščem v glavnem mestu regije.

Sojenje poteka pred sodiščem, ki je pristojno glede na kraj storitve kaznivega dejanja.

Sojenje lahko poteka tudi pred sodiščem, ki je pristojno glede na prebivališče, kraj dela ali običajno prebivališče obdolženca, ali pred sodiščem, ki je pristojno glede na kraj, v katerem je tožilec vložil obtožnico.

B) Ali je obtožnico mogoče spremeniti? Če da, kakšne so moje pravice do obveščenosti glede tega?

Če želi tožilec dejanje prekvalificirati v drugo kaznivo dejanje, kot ga je opredelila policija, vas mora o tem obvestiti še pred vložitvijo obtožnice in vas pozvati k morebitni dopolnitvi preiskave.

Če se po začetku glavne obravnave izkaže, da ste storili še kakšno drugo kaznivo dejanje, sodišče zadevo vrne tožilcu v nadaljnji predhodni postopek in dopolnitev preiskave, če tožilec tako zahteva.

Sodišče vas lahko za kaznivo dejanje obsodi na podlagi strožje pravne določbe od tiste, ki jo je predlagalo tožilstvo. Vendar pa vas mora sodišče o tem obvestiti, še preden zaključi dokazni postopek.

Sodišče vam bo dodelilo rok, v katerem morate pripraviti svojo obrambo, in glavno obravnavo na vašo zahtevo preložilo za vsaj pet delovnih dni.

C) Katere pravice imam med nastopi pred sodiščem?

i) Ali moram biti pri sodišču osebno navzoč? Pod katerimi pogoji se lahko sojenje opravi v moji odsotnosti?

Navzočnost na glavni obravnavi je vaša pravica, ne dolžnost. Sodišče lahko zadevo obravnava v vaši odsotnosti, če se s tem strinjate ali če navzočnost zavrnete oziroma na podlagi drugih zakonskih razlogov. Enako velja za pritožbeni postopek.

ii) Katere pravice imam v zvezi s tolmačenjem in prevajanjem?

Če ne govorite jezika postopka, imate pravico do tolmačenja. Če je treba prevesti kakršne koli pomembne listine, zapisnike ali odločbe, bo v postopku sodeloval tudi prevajalec.

iii) Ali imam pravico do zagovornika?

Ves čas trajanja kazenskega postopka imate pravico do zagovornika, ki si ga izberete sami ali vam je dodeljen.

Zagovornik je obvezen od trenutka vložitve obtožnice zoper vas ali če vam je odrejen pripor, če prestajate kazen ali ste na opazovanju v zdravstveni ustanovi, če je vaša poslovna sposobnost omejena, če gre za posebno hudo kaznivo dejanje, če ste mladoletni ali če postopek poteka zoper vas kot ubežnika.

Če v okoliščinah, ko je zagovornik obvezen, tega nimate, se vam določi rok, v katerem ga morate izbrati. Če tega ne storite v roku, vam mora biti zagovornik dodeljen brez odlašanja.

Če nimate dovolj sredstev za plačilo zagovornika in zaprosite za dodelitev zagovornika, vam ga mora sodišče dodeliti tudi v primeru, ko zagovornik ni obvezen. Pomanjkanje sredstev morate dokazati.

iv) Katere druge procesne pravice moram poznati (npr. navzočnost osumljencev pred sodiščem)?

Ob začetku sojenja se imate pravico izreči o svoji krivdi. Če priznate krivdo, sodišče obravnava le dokaze, ki so potrebni za odločitev o sankciji in/ali odškodnini.

Med sojenjem obdolženca, priče in izvedence zasliši tožilec. Vi ali vaš zagovornik lahko postavljata vprašanja. Vaše priče zasliši vaš zagovornik ali vi sami. Pravico imate ugovarjati načinu postavljanja vprašanj.

Ko sodišče zaključi dokazni postopek, lahko podate zaključno besedo. Po zaključni besedi tožilca lahko sodišče da priložnost za izjavo še žrtvi, vašemu zagovorniku in drugim osebam. Vaša izjava je vedno zadnja na vrsti. Pravico imate vložiti ugovor na obtožnico, na predstavljene dokaze in na kaznivo dejanje, ki ste ga obtoženi, lahko se sklicujete na olajševalne okoliščine in ugovarjate izrečeni sankciji. Sodišče vas lahko med zaključno besedo prekine le, če vaše navedbe niso povezane z zadevo. Po zaključnih besedah imate tudi pravico do končne izjave, med katero se vas ne sme prekinjati.

D) Možne kazni

Zaporna kazen: odvisno od teže kaznivega dejanja; najvišja možna je dosmrtna zaporna kazen. Izrek smrtne kazni ni možen. Če vam je izrečena kazen dveh ali treh let, vam lahko sodišče izreče pogojno obsodbo s probacijo ali brez nje, pri čemer določi obdobje od enega leta do petih let, v katerem ne smete kršiti predpisov. Če kršite obveznosti in omejitve, ki vam jih naloži sodišče, morate kazen prestati v zaporu.

Hišni pripor: do enega leta v primeru lažjega kaznivega dejanja. Svoje gibanje morate omejiti na kraj prebivališča in upoštevati predpise. Če te pogoje kršite, morate kazen prestati v zaporu.

Delo v korist skupnosti: od 40 do 300 ur za lažje kaznivo dejanje, vendar le z vašim predhodnim soglasjem. V svojem prostem času morate brezplačno opravljati delo v korist skupnosti. Če dela v korist skupnosti ne opravite ob opredeljenem času in v opredeljenem obsegu, vam sodišče vsaki dve uri neopravljenega dela v korist skupnosti pretvori v en dan zaporne kazni.

Denarna kazen, zaseg premoženja: kazen zasega predmetov sodišče izreče v primeru naklepnih kaznivih dejanj, s katerimi ste pridobili premoženje ali povzročili škodo. Denarna kazen lahko znaša od 160 EUR do 331 930 EUR. Zaseg premoženja se nanaša na vse premoženje, ki ste ga pridobili nezakonito. Zaseg predmetov se lahko izreče, če ste predmet uporabili pri storitvi kaznivega dejanja.

Prepoved opravljanja nekaterih vrst dejavnosti od enega do desetih let, na primer poklica, dela, funkcije ali druge dejavnosti (npr. vožnje vozila), če ste kaznivo dejanje storili med opravljanjem take dejavnosti.

Prepoved prebivanja na določenem kraju, ki lahko traja od enega do petih let.

Prepoved udeležbe na javnih dogodkih, ki lahko traja od enega do desetih let in na podlagi katere se ne smete udeleževati športnih, kulturnih ali drugih javnih dogodkov, če ste kaznivo dejanje storili med takim dogodkom.

Izguba častnih naslovov ali nazivov, ki so vam bili podeljeni na podlagi posebne zakonodaje.

Premestitev na nižji položaj ali izguba vojaškega oziroma drugega čina.

Izgon z ozemlja Slovaške republike. Kaznovani ste lahko z izgonom za eno leto do 15 let, vendar ne, če ste slovaški državljan ali državljan katere koli druge države članice EU ali države članice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ali če vam je bil priznan azil. To pa ne velja, če ogrožate nacionalno varnost ali javni red. Ni vas mogoče izgnati v državo, v kateri bi bila ogrožena vaša osebna svoboda ali življenje zaradi rase, državljanstva, vere, političnega prepričanja ali iz podobnih razlogov.