Katere so faze kazenske preiskave?

Namen kazenske preiskave je zbrati dokaze glede storjenega kaznivega dejanja in določiti, ali je osumljenec ali več osumljencev zagrešilo to kaznivo dejanje.

Državni tožilec sproži predhodno preiskavo, ki jo zaupa policiji in ta zasliši morebitne storilce, zbere dokaze in v zapisniku opiše zadevo.

Ko je preiskava zaključena, se državni tožilec odloči, ali bo zadevo zaključil ali obtoženca poslal pred sodišče, kjer mu bo sojeno.

Ko je storjeno kaznivo dejanje ali v primeru zapletenih kaznivih dejanj,, državni tožilec imenuje preiskovalnega sodnika, ki zbere in preveri dejstva in okoliščine, ki so za obtoženca razbremenilni ali bremenilni. Preiskovalni sodnik vloži obtožnico zoper vse obtožence, ki so v zadevo vpleteni, in začne preiskavo, zasege in ostale operacije sam ali s pomočjo policije. Lahko se odloči, da bo vse obtožence dal zapreti.

V primeru preiskave, vsaj v kazenski zadevi, sodnik glede zadeve pripravi poročilo državnemu tožilcu. Slednji se lahko odloči, da bo zadevo zaključil brez nadaljnjega postopka ali da bo obtoženca poslal pred sodišče, da se mu sodi. Predrazpravni senat (chambre du conseil) okrožnega sodišča se odloči, ali bo upošteval predloge državnega tožilca.

Moje pravice med preiskavo

• Preiskava/predhodna policijska preiskava (1)
#No1
• #No1Prijetje (sem spada evropski nalog za prijetje) (2)
• Preiskava preiskovalnega sodnika in pripor (3)
• Obravnava pred predrazpravnim senatom, kjer se sprejme odločitev o izpustitvi na prostost (4)
• Preiskava, ki jo opravi državni tožilec/preiskovalni sodnik in pravice obrambe (5)
• Postopek zaključka preiskave in predložitev zadeve sodišču (6)

Preiskava/predhodna policijska preiskava (1)

Kaj se dogaja med predhodno preiskavo?

Potem ko je žrtev vložila tožbo ali je policija ugotovila, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, državni tožilec vodi predhodno preiskavo in skuša ugotoviti, kdo je storilec kaznivega dejanja. Preiskavo lahko zaupa preiskovalnemu sodniku, ki za vsako kaznivo dejanje zbere elemente zadeve. V primeru kaznivih dejanj se je treba obrniti na preiskovalnega sodnika. Treba je zaslišati vse priče. Prav tako lahko od državnega tožilca, policije ali preiskovalnega sodnika dobite poziv na zaslišanje glede vaše vloge v zadevi.

Kaj pomeni „biti obtoženec”?

Vaše pravice med preiskavo začnejo veljati takoj, ko vas preiskovalni sodnik označi za „obtoženca“, torej vas obtoži, da ste zagrešili kaznivo dejanje. Vendar pa štejete za nedolžnega, dokler pred sodiščem ni predložen dokaz o vaši krivdi, ki ga sodišče sprejme.

Kako naj vem, kaj se dogaja?

Imate pravico, da ste obveščeni o naravi in vzroku obtožbe, to je o dejstvih, ki vas bremenijo, in o pravnih podlagah. Ta pravica do obveščenosti vam omogoča, da se kar najbolje branite. Informacije morajo biti razumljive in popolne, sporoči pa vam jih pravosodni policist ali preiskovalni sodnik.

Ali mi bo pomagal tolmač, če ne govorim jezika?

Če ne govorite nobenega od jezikov, ki jih uporabljajo sodne oblasti (policija ali preiskovalni sodnik), je poklican tolmač. On prevede vsa vprašanja in vse vaše odgovore.

Prijetje (sem spada evropski nalog za prijetje) (2)

Kaj se zgodi, če sem zaloten pri storitvi kaznivega dejanja?

Če ste zaloteni pri storitvi kaznivega dejanja, to pomeni, če je bilo kaznivo dejanje ravno storjeno, vas lahko policija nemudoma prime, če ste vi osumljeni storitve tega dejanja. Policija vas lahko pripre za največ 24 ur. Predmeti, ki bi lahko bili uporabljeni pri kaznivem dejanju, so lahko zaseženi. Lahko se vam odvzamejo vaši prstni odtisi, prav tako vas lahko fotografirajo. Lahko se odvzame tudi vaš DNK. Potem ste privedeni pred preiskovalnega sodnika.

Kdaj se lahko obrnem na odvetnika in kako?

Če vas pravosodna policija prime za kaznivo dejanje ali očiten prestopek ali vas zasliši preiskovalni sodnik, vas je pravosodna policija ali preiskovalni sodnik dolžan poučiti o vaši pravici, da vam lahko pomaga odvetnik, in vam dovoliti, da stopite z njim v stik, da vam lahko pomaga. Ta pouk se izvede pred vašim zaslišanjem, in sicer pisno in s predložitvijo potrdila v jeziku, ki ga razumete.

Ali lahko stopim v stik z družinskim članom ali prijateljem?

Policija vas mora pisno in v jeziku, ki ga razumete, obvestiti o vaši pravici, da lahko stopite v stik z osebo po lastni izbiri, za kar se izda potrdilo o seznanitvi, in na razpolago dobite telefon. To je lahko družinski član ali prijatelj, razen če je to v nasprotju z interesi preiskave.

Ali lahko stopim v stik z zdravnikom, če ga potrebujem?

Takoj ob priprtju ste pisno in v jeziku, ki ga razumete, v zameno za potrdilo o seznanitvi, obveščeni o vaši pravici, da vas lahko nemudoma pregleda zdravnik. Državni tožilec lahko prav tako kadar koli določi zdravnika, da vas pregleda, bodisi na njegovo lastno pobudo bodisi na zahtevo vašega družinskega člana.

Ali lahko stopim v stik s svojim veleposlaništvom, če sem državljan druge države?

V stik lahko stopite z eno osebo po lastni izbiri, torej s svojim veleposlaništvom, če to želite.

Ali me lahko telesno preiščejo?

Če v času vašega pridržanja obstaja sum, da prikrivate predmete, ki bi pomagali razkriti resnico, ali predmete, ki so nevarni za vas ali za druge, vas lahko telesno preišče oseba istega spola.

Ali lahko preiščejo moje stanovanje, mojo pisarno, moje vozilo itd.?

V okviru predhodne preiskave lahko preiskava poteka pri vas le, če ste podali svoje izrecno soglasje z lastnoročno zapisano izjavo. V primeru, ko ste zaloteni pri zločinu ali prekršku, to soglasje ni potrebno in preiskava se lahko izvede kadar koli, podnevi ali ponoči. Preiskava vašega vozila je prav tako mogoča, če obstajajo znaki, da ste zagrešili kaznivo dejanje.

V okviru preiskave se lahko pri vas opravi hišna preiskava le med pol sedmo uro in dvajseto uro. Prejmete lahko eno kopijo dokumentov, ki so vam bili zaseženi, in zahtevate, da se vam zaseženi predmet vrne. Država vam ta predmet vrne, če ga med iskanjem resnice ali za zagotovitev pravic strank ne potrebuje in če vrnitev predmeta ne predstavlja nevarnosti za osebe ali premoženje. Vrnitev predmeta je lahko zavrnjena v primeru, ko je zaseg predviden z zakonom.

Ali se bodo od mene zahtevali vzorec DNK, digitalni odtisi ali odvzem drugih telesnih tekočin?

Na podlagi odredbe državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika in z vašim predhodnim pisnim soglasjem vam pravosodni policist lahko odvzame celice za določitev primerjalnega profila DNK.

K odvzemu celic ste lahko prisiljeni, če se zdi, da obstaja neposredna povezava med vami in dejanjem in če je za tako dejanje predvidena najmanj dveletna zaporna kazen.

Ne sme se vas prisiliti v odvzem krvi.

Državni tožilec lahko odredi odvzem prstnih odtisov, če je očitno, da ste sodelovali pri storitvi kaznivega dejanja, in sicer med predhodno preiskavo. Te odtise lahko kasneje uporabi policija za preprečevanje, preiskavo in ugotovitev kaznivih dejanj.

Če so prstni odtisi nujno potrebni za ugotovitev vaše identitete, se lahko od vas zahtevajo v okviru preiskave kaznivega dejanja, pri katerem ste bil zaloteni, v okviru predhodne preiskave, zaprosila za pravno pomoč ali naloga za hišno preiskavo, ki ga izda sodni organ na podlagi pooblastila državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika. Te odtise lahko kasneje policija uporabi za preprečevanje, preiskovanje in ugotovitev kaznivih dejanj, razen če niste udeleženi v nobeni sodni preiskavi ali izvršilnem ukrepu.

Kako vas lahko preiskovalni sodnik privede na zaslišanje?

Če ste na svobodi, vas lahko preiskovalni sodnik pozove s pismom, to je s pozivom pred sodišče. Preprosto odredi, da na naveden datum in uro pridete pred preiskovalnega sodnika, ki vas bo nemudoma zaslišal.

Vendar lahko prav tako na podlagi naloga za prijetje po vas pošlje policijo, da vas privede, če preiskovalni sodnik ocenjuje, da bi lahko pobegnili, da bi dokazi lahko izginili ali da se ne bi odzvali na njegov poziv. V primeru kaznivega dejanja se begosumnost domneva, če se dejanje po zakonu kaznuje s kazensko sankcijo.

Nalog za prijetje se lahko izda, če je obtoženec na begu ali biva v tujini ali če dejstva, ki ga bremenijo, predvidevajo zaporno kazen.

Ali moram, če sem državljan druge države, med preiskavo biti prisoten in ali pri njej lahko sodelujem prek video-povezave?

Na zaslišanju morate biti prisotni. Udeležbe prek video-povezave zakon ne predvideva.

Preiskava s strani preiskovalnega sodnika in pripor (3)

Kaj je namen zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom?

Preiskovalni sodnik ugotovi vašo identiteto in vas seznani z dejanji, ki se bodo izvedla med postopkom. Potem vas seznani, česa ste obdolženi, kar pomeni, da ste od tistega trenutka dalje uradno obtoženi storitve kaznivega dejanja in vas zasliši o očitanih dejanjih (ali „se vam očitajo“).

Katere so vaše pravice med zaslišanjem s strani preiskovalnega sodnika?

Pravico imate, da ste obveščeni o vseh dejanjih, ki ste jih obtoženi, in o dejanjih, izvedenih v okviru postopka preiskave kaznivega dejanja, pri katerem ste bili zaloteni, ali v sklopu predhodne preiskave.

Preiskovalni sodnik vas mora seznaniti z vašo pravico, da vam lahko pomaga odvetnik po lastni izbiri. To se zgodi pred vašim zaslišanjem, in sicer pisno in s predložitvijo potrdila o seznanitvi v jeziku, ki ga razumete. Če odvetnika ne boste poiskali sami, potem vam mora na vašo zahtevo preiskovalni sodnik določiti odvetnika po uradni dolžnosti.

Zaslišanje lahko poteka samo v prisotnosti vašega odvetnika, razen če se temu izrecno odpoveste.

Pravico imate, da ne odgovarjate, vendar morate biti prisotni. S to pravico morate biti seznanjeni.

Vedno imate pravico, da prekličete svoje izjave; priznanje se lahko upošteva le, če ste ga podali prostovoljno.

Pravico imate, da pričam zastavljate vprašanja.

Do konca prvega zaslišanja nimate pravice stopiti v stik s svojim odvetnikom. Sodnik vam lahko na podlagi utemeljene odredbe za največ 10 dni prepove, da bi (pisno) stopili v stik s svojimi bližnjimi.

Ali mi bo pomagal tolmač, če ne govorim jezika?

Preiskovalni sodnik mora poklicati tolmača, ki bo prevedel vsa vprašanja in odgovore ter bo prevedel vaše pričanje med ponovnim branjem.

Ali me lahko pošljejo nazaj v državo izvora?

Ne, če vas oblasti vaše države ne zahtevajo za isto kaznivo dejanje in če luksemburške oblasti ne sprejmejo, da se zbiranje dokazov ali preiskava odvijata v vaši državi. Ostati morate v Luksemburgu, po potrebi v zaporu.

Ali mi bodo zastavljena vprašanja o moji kazenski evidenci?

V praksi sodni organi preverijo predhodna kazniva dejanja v okviru zbiranja informacij, tudi vašo kazensko evidenco.

Ali bom obveščen, katere priče bodo pričale proti meni, in o drugih dokazih, ki obstajajo proti meni?

V okviru vaše pravice do seznanitve z dokumentacijo, običajno prek odvetnika, lahko izveste, kdo so priče, ki so predvidene proti vam, in o drugih dokazih, ki obstajajo proti vam. Po prvem zaslišanju dobite dostop do svoje dokumentacije. Prav tako lahko od preiskovalnega sodnika kadar koli zahtevate na vpogled dele vaše dokumentacije.

Ali bom izpuščen na prostost ali zadržan v priporu?

Potem ko vas je preiskovalni sodnik obtožil in izprašal, vas lahko izpusti na prostost. Prav tako vam lahko na podlagi sodnega naloga za prijetje preventivno odredi pripor. Tako vas bo policija pospremila v zapor. Preiskovalni sodnik vam lahko v primeru, ko je to potrebno za namene preiskave, prepove stike z zunanjim svetom. Če je ta prepoved preklicana, lahko iz zapora telefonirate svojim bližnjim ob upoštevanju strogih pravil zapora.

Pravico imate zahtevati, da ste na vsaki stopnji postopka začasno izpuščeni na prostost. Izpust na prostost je lahko pogojen z obveznostjo plačila varščine. Nujno je treba izbrati naslov za vročitve v Luksemburgu.

Ali lahko med preiskavo zapustim državo?

Na splošno lahko med preiskavo zapustite državo, razen če ste v priporu. Toda če vam grozi zaporna kazen za kaznivo dejanje ali strožja kazen (za katero je največja kazen enaka ali višja od dveh let zaporne kazni, če bivate v Luksemburgu), vam lahko preiskovalni sodnik ali predrazpravni senat odredita sodni nadzor, ki obsega prepoved prestopa ozemeljskih meja, ki jih določi preiskovalni sodnik.

V drugi državi članici sem že bil preganjan zaradi istega zločina. Kaj se zgodi?

Za isto dejanje ste lahko kaznovani samo enkrat, vendar je drugi pregon mogoč, če v določeni državi sodba še ni pravnomočna. Če v tej državi poteka preiskava, ste lahko izročeni v to državo za namene pregona in sojenja v tej državi, in nič več v Luksemburgu.

Zaslišanje pred senatom, ki odloči o izpustitvi na prostost (4)

Kako in kje lahko zaprosim za začasen izpust, če sem v zaporu?

Za izpust na prostost lahko zaprosite v vsakem primeru, to pomeni kdaj koli med preiskavo in brez omejitev glede števila prošenj. Gre za preprosto prošnjo, naslovljeno na senat okrožnega sodišča.

Če pa ste začasno pridržani v zaporu, lahko prav tako zaprosite za začasno izpustitev na podlagi pisne zahteve, ki jo izročite osebju zapora.

Kakšen je postopek in rok?

O tem se odloča prednostno in najkasneje v treh dneh po oddaji zahteve za začasno izpustitev na prostost. Kot obtoženec morate biti zaslišani, po potrebi pa tudi vaš odvetnik. Senat okrožnega sodišča odloča na podlagi pisnega in utemeljenega mnenja preiskovalnega sodnika.

Ali sem lahko začasno spuščen na prostost proti plačilu vsote denarja (varščine)?

Zakonik res predvideva plačilo varščine. Sodišče vas lahko spusti na prostost proti plačilu zneska, ki ga določi po svojih presoji. Ta znesek jamči, da boste prišli pred preiskovalnega sodnika in sodišče ter za izvršitev kazenske sankcije,, globe in sodne stroške.

Ali bom v primeru začasne izpustitve na prostost nadzorovan?

Izpust na prostost je lahko povezan s sodnim nadzorom. Organi vam lahko naložijo določene obveznosti, na primer da se ne smete srečati z določenimi osebami in potovati.

Ali se na odločbe sodišča lahko pritožim?

Če ste izpuščeni na prostost, lahko državni tožilec v roku enega dne, ki začne teči od razglasitve odločbe, vloži pritožbo na odločbo. V tem primeru boste ostali v priporu do odločbe prizivnega sodišča.

Pred prizivnim sodiščem lahko kadar koli vložite pritožbo na odločbo sodišča, ki nasprotuje vaši izpustitvi na prostost.

Preiskava, ki jo opravi državni tožilec/preiskovalni sodnik in pravice obrambe (5)

Kateri so ukrepi, ki jih lahko sprejme preiskovalni sodnik?

Preiskovalni sodnik lahko med preiskavo uporabi različna sredstva, da ugotovi resničnost dejstev v zvezi z zagrešenim kaznivim dejanjem.

Preiskovalni sodnik lahko organizira preiskavo, zasliši priče, organizira soočenja, naroči izvedensko mnenje, prisluškovanje ali telefonsko sledenje, tudi infiltracijo.

Ali lahko vložim pritožbo zoper posamezno dejanje v postopku preiskave?

Pravico imate, da pri senatu okrožnega sodišča zahtevate razveljavitev posameznega dejanja v postopku preiskave.

Ta zahteva mora biti podana v času preiskave, v roku petih dni od trenutka, ko ste izvedeli za dejanje. Če med preiskavo ne podate zahteve po razveljavitvi, tega ne morete več storiti med sodno obravnavo.

Katere druge pritožbe še lahko vložim?

Razen teh razveljavitev imate prav tako pravico med preiskavo zahtevati spoštovanje ali izvršitev pristojnosti ali pravice, ki jo daje zakon. Če vaša zahteva ni bila obravnavana oziroma je bila zavrnjena, se lahko na to sklicujete naknadno v drugi fazi, tako da navajate,, da postopek ni pravičen.

Katere ukrepe lahko zahtevam od preiskovalnega sodnika?

Prek svojega odvetnika lahko od preiskovalnega sodnika zahtevate, da izvede ukrepe, s katerimi bo dokazana vaša nedolžnost. Tako lahko zahtevate podrobno preiskavo, novo obravnavo, zaslišanje določenih prič v vašo korist, organizacijo soočenja ali naročilo izvedenskega mnenja.

Prav tako lahko sodniku izročite vse dokumente, katerih namen je dokazati vašo nedolžnost, ali od sodnika zahtevate vračilo zaseženih dokumentov, predmetov ali bančnih računov.

Postopek zaključka preiskave in predložitev zadeve sodišču (6)

Kaj se zgodi, ko je preiskava zaključena?

Preiskovalni sodnik izda nalog za končanje preiskave. Ocenjuje, da je opravil vse potrebne naloge za razkritje resnice in za določitev obtožencev, da jim bo sojeno.

Katere so vaše pravice po izdaji naloga za zaključek preiskave?

Dokumentacijo, skupaj z mnenjem preiskovalnega sodnika, dobite vi in vaš odvetnik vsaj osem dni pred rokom, ko dokumentacijo pregleda senat okrožnega sodišča. Pravico imate, da ste seznanjeni z vsemi informacijami, ki so bile pridobljene v preiskavi.

Pravico imate da podate odgovor, v praksi prek svojega odvetnika, preden senat sprejme svojo odločitev, to je sklep o ustavitvi postopka (pregon se ustavi zaradi pomanjkanja dokazov) ali pa odredi privedbo pred sodišče (za sojenje obtožencu).

Imate pravico do pritožbe zoper omenjene odločitve preiskovalnega sodnika in senata: na odredbo preiskovalnega sodnika ali sklep senata okrožnega sodišča lahko vložite pritožbo. Ta pritožba se predloži senatu pritožbenega sodišča.

Ali se lahko pred začetkom procesa izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih točk obtožnice?

Trenutno v Luksemburgu ne obstaja poseben postopek, po katerem bi se izrekli za krivega.

Ali je pred postopkom obtožnico mogoče spremeniti?

Pred postopkom je obtožnico mogoče spremeniti na podlagi dejstev, ki so bila odkrita med preiskavo.

Sorodne povezave

Kazenski zakonik

Zakon o kazenskem postopku