Izvirna jezikovna različica te strani latvijščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Obdolženci v kazenskem postopku

Latvija

Vsebino zagotavlja
Latvija

Kje bo potekala glavna obravnava?

Zadevo bo obravnavalo okrožno ali mestno sodišče, v primeru zelo hudega kaznivega dejanja pa regionalno sodišče. Kraj obravnave se običajno določi glede na to, kje je bilo storjeno kaznivo dejanje. O tem boste pisno obveščeni.

Glavna obravnava je razen v nekaterih primerih (spolna kazniva dejanja, varovanje državnih skrivnosti itd.) javna.

Zadevo obravnava sodnik posameznik sodišča prve stopnje, vendar lahko predsednik sodišča zahteva, naj jo preuči senat treh poklicnih sodnikov. O zadevi odloči sodnik ali senat sodnikov.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Državni tožilec lahko med glavno obravnavo okrepi ali omili obtožbe.

Če obtožbe omili, čeprav so materialni dokazi nespremenjeni, se v zapisnik sodnega postopka vnesejo nove obtožbe.

Če se obtožbe omilijo zaradi spremenjenih materialnih dokazov ali okrepijo, čeprav se ti dokazi niso spremenili, je treba nove obtožbe vnesti v zapisnik sodnega postopka. Lahko zahtevate, naj se ta izda v pisni obliki.

Če državni tožilec obtožbe okrepi, ker so bili v zvezi s kaznivim dejanjem odkriti novi materialni dokazi, lahko sodišče obravnavo prekine, tožilec pa mu mora v enem mesecu predložiti nove obtožbe.

Poslane vam bodo informacije o novih obtožbah, ki jih bodo prejeli še vaš odvetnik, žrtev in zastopnik žrtve, naveden pa bo tudi datum glavne obravnave.

Kaj se bo zgodilo, če priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Če obtoženec prizna krivdo, je mogoče izreči milejšo kazen, kar velja tudi ob priznanju krivde za del obtožb.

Če priznate krivdo za vse obtožbe, je mogoče zadevo obravnavati brez preizkusa dokazov, in sicer le na podlagi ocene dokazov, ki se navezujejo na vas osebno in na nadomestilo za nastalo škodo. V tem primeru so možnosti za pritožbo zoper odločitev sodišča omejene.

Ali moram biti navzoč na glavni obravnavi?

Navzoči morate biti na vseh zaslišanjih sodišča do izreka sodbe. Lahko prosite, naj se obravnava izvede v vaši odsotnosti, vendar mora biti v tem primeru navzoč vaš zastopnik.

Če ste v drugi državi, če ni znano, kje ste, ali če vaša navzočnost na sodišču ni mogoča, bo obravnava potekala in absentia (torej brez vas).

Na obravnavi ne morete sodelovati po videopovezavi iz druge države članice.

Ali mi bo na obravnavi zagotovljen tolmač?

Sodišče vam bo zagotovilo tolmača.

Ali bo na obravnavi z menoj odvetnik?

Sami odločate o tem, ali potrebujete odvetnika. Obvezno morate imeti odvetnika, če:

  • ste mladoletni, poslovno nesposobni ali imate učne težave;
  • je bil sprejet sklep glede uporabe prisilnih ukrepov medicinske narave;
  • ne morete izvajati svojih procesnih pravic zaradi psihične ali duševne nesposobnosti;
  • ste nepismeni ali zaradi nizke stopnje izobrazbe ne morete izvajati svojih procesnih pravic;
  • so bila s tožilstvom začeta pogajanja o dogovoru glede višine kazni ali
  • na glavni obravnavi niste navzoči.

V teh primerih vam bo dodeljen odvetnik, ki ga lahko zavrnete, razen če so bili uporabljeni prisilni ukrepi medicinske narave. Pravico imate zahtevati drugega odvetnika.

Ali lahko na glavni obravnavi govorim?

Na sodišču lahko pričate in poveste svoje mnenje. Ni vam treba pričati, česar ni mogoče obravnavati kot nepripravljenost za sodelovanje s sodiščem. Dokaze lahko predložite v pisni obliki, sodišče pa jih bo prebralo na glas. Ni se vam treba obdolžiti, saj mora državni tožilec dokazati vašo krivdo.

Ni vam treba govoriti resnice. Zoper vas ni mogoče začeti novega postopka, ker ste namenoma predložili neresnične dokaze ali dokazov niste želeli predložiti. Pri izreku kazni se lahko upošteva vaše obnašanje, vendar ne kot oteževalna okoliščina.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Med sodnim postopkom lahko predložite nove dokaze, s katerimi lahko podprete svoj alibi, ovržete kazensko odgovornost, omilite krivdo in izpodbijate dokaze tožilstva.

Pravico imate postavljati vprašanja pričam in žrtvi, poklicati priče (tudi take, ki prej niso bile zaslišane), predložiti dokumente ter fizične in elektronske dokaze, pa tudi od sodišča zahtevati predmete ali dokumente.

Ves čas sodnega postopka – dokler sodišče ne razglasi, da je sodna preiskava končana – imate pravico predložiti dokaze.

Lahko uporabite storitve zasebnega detektiva. Ko sodišče odloča o zadevi, oceni vse dokaze v celoti.

O tem, ali bo poklicalo vaše priče, sodišče odloči po posvetovanju z drugimi strankami v postopku. Če vašo zahtevo zavrne, jo lahko ponovno vložite.

Vi in vaš odvetnik lahko postavljata vprašanja vsem pričam, ki sodelujejo v postopku. Njihove izjave se analizirajo v zaključni besedi obrambe, ki jo imate vi ali vaš odvetnik.

Ali bodo upoštevani podatki iz moje kazenske evidence?

Upoštevane bodo kazni, ki jih še niste prestali. Obsodbe, ki so bile iz kazenske evidence izbrisane zaradi zastaranja, je mogoče upoštevati kot okoliščine, ki označujejo vašo osebnost. Te obsodbe se upoštevajo pri odločanju o kazni, vključno s pridržanjem.

Podatki iz vaše kazenske evidence se zahtevajo med preiskavo in kazenskim pregonom ter jih je mogoče predložiti med sodnim postopkom. Sodišče bo vašo kazensko evidenco upoštevalo ob izreku sodbe.

Zakon določa, da je mogoče vzpostaviti stik s pristojnimi organi druge države članice in od njih zahtevati informacije o vaših predhodnih obsodbah v zadevni državi.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Sodišče izda oprostilno ali obsodilno sodbo ali pa odločitev o končanju kazenskega postopka, če okoliščine kažejo na to, da glavne obravnave ni smiselno nadaljevati. To se lahko zgodi, če ni na voljo dovolj dokazov za utemeljitev obtožb ali če državni tožilec umakne obtožbe.

Možne kazni:

  • odvzem prostosti (od 3 mesecev do 15 let, za huda kazniva dejanja pa tudi do 20 let ali dosmrtna kazen zapora);
  • delo v korist skupnosti (od 40 do 280 ur);
  • denarna kazen (v višini od 3 do 200 minimalnih mesečnih plač);
  • zaplemba premoženja (zaseže se brez nadomestila, z njim pa razpolaga država);
  • izročitev drugi državi (dodatna kazen: od triletna do desetletna prepoved vstopa v Latvijo);
  • omejitev pravic (dodatna kazen: od enoletna do petletna prepoved opravljanja nekaterih vrst ali vseh poslov, opravljanja nekaterih poklicnih ali drugih dejavnosti, opravljanja nekaterih uradnih funkcij ali pridobitve predpisanih dovoljenj ali licenc);
  • pogojna kazen (od enega leta do treh let).

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Posamezniku se prizna status žrtve na podlagi sklepa preiskovalca ali tožilca, ki se izda na pisno zahtevo zadevne osebe. Sodišče lahko posamezniku prizna status žrtve do začetka sodne preiskave.

Žrtev lahko vloži odškodninski zahtevek, predloži dokaze in vpliva na potek obravnave (sprava z obdolžencem, privolitev v dogovor s tožilstvom glede višine kazni itd.).

Žrtev na glavni obravnavi predstavi tudi svoje mnenje glede kazni in zahtevane odškodnine. Lahko se pritoži zoper sodbo sodišča prve stopnje in odločitev pritožbenega sodišča.

Sorodne povezave

Zakon o kazenskem postopku

Kazenski zakonik

Zakon o kazenski evidenci

Zakon o postopkih o pridržanju

Zakon o detektivski dejavnosti

Latvijska sodišča

Zadnja posodobitev: 31/05/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču