A. Ali se lahko pritožim na sodbo?

Da, pritožba na sodbe se praviloma lahko vloži, razen v primeru izjem, predpisanih z zakonom (glej člen 593 zakonika o kazenskem postopku); pritožba na prvostopenjske obsodilne sodbe, zoper katere se je mogoče pritožiti, pa se lahko vloži tudi neposredno pri kasacijskem sodišču.

B. Katera druga pravna sredstva imam na voljo?

Kasacijsko pritožbo na podlagi razlogov, predpisanih z zakonom (glej člen 606 zakonika o kazenskem postopku), je mogoče poleg primerov, določenih s posebnimi določbami, vložiti zoper sodbe, izrečene v pritožbi, ali sodbe, zoper katere se ni mogoče pritožiti.

C. Kakšne posledice ima obsodba?

i. Kazenska evidenca

V splošnem se pravnomočne kazenske obsodbe med drugim evidentirajo v izpisek iz kazenske evidence zadevnega posameznika.

v. Izvršitev sodbe, premestitev pripornikov, pogojne obsodbe in alternativne sankcije

Pogojna odložitev kazni: ko sodišče izdaja zaporno kazen ali kazen odvzema prostosti za obdobje dveh let ali manj ali denarno kazen, ki je samostojno ali v povezavi z ustrezno kaznijo odvzema prostosti v skladu z zakonom enakovredna kazni, ki vključuje odvzem prostosti, za skupno obdobje dveh let ali manj, lahko odredi, da se izvrševanje kazenske sankcije odloži za obdobje petih let, če se obsodba nanaša na hudo kaznivo dejanje, in za obdobje dveh let, če se obsodba nanaša na manj hudo kaznivo dejanje; višje omejitve kazni so predvidene za mladoletnike in odrasle, mlajše od 21 let (tri leta oziroma dve leti in pol).

Alternativne sankcije: v skladu s členom 53 zakona št. 689 z dne 24. novembra 1981 lahko sodišče pri izdaji obsodilne sodbe nadomesti kazen s kaznijo delnega pridržanja, kadar meni, da trajanje pridržanja ne sme biti daljše od dveh let, nadomesti kazen z nadzorom sodišča (libertà controllata), kadar meni, da trajanje pridržanja ne sme biti daljše od enega leta, in nadomesti kazen s sorazmerno denarno kaznijo, kadar meni, da trajanje pridržanja ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Izvrševanje kazenske sankcije: državno tožilstvo v splošnem – razen v primeru oseb, ki so glede dejanja, zaradi katerega je prišlo do izvršitve obsodilne sodbe, že pridržane v priporu v zaporu v trenutku, ko je izdana pravnomočna sodba – odloži izvršitev kazni odvzema prostosti (vključno s preostalim časom morebitne daljše kazni), ki ni daljša od štirih let in ni naložena za določena huda kazniva dejanja (iz člena 656(9), točka (a), zakonika o kazenskem postopku in člena 4a zakona št. 354/1975), z odredbo, ki jo v ta namen prejmeta obsojenec in njegov odvetnik in v kateri je med drugim navedeno, da je mogoče predložiti vlogo za nadomestno rešitev za običajno pridržanje v zaporu v okviru rokov, določenih z zakonom; sodniki, ki nadzorujejo izvrševanje sodb (Magistratura di Sorveglianza) so odgovorni za odločanje o takih vlogah.

Premestitev priprtih oseb: na tem področju veljajo določbe iz zakonodajnega odloka št. 16 z dne 7. septembra 2010, sprejetega v skladu z delegiranim zakonom št. 88 z dne 7. julija 2009 (pravo Skupnosti 2008), o uskladitvi italijanske nacionalne zakonodaje z Okvirnim sklepom Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 (o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji) ali določbe dvostranskih mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila Italija.