To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: finščina.
Swipe to change

Defendants (criminal proceedings)

Finska

These factsheets explain what happens when a person is suspected or accused of a crime which is dealt with by a trial in court. For information on minor offences like road traffic offences, which are usually dealt with by a fixed penalty like a fine, go to Factsheet 5. If you are the victim of a crime, you can find full information about your rights here.

Vsebino zagotavlja
Finska

Summary of the criminal process

The following is a summary of the normal stages in the criminal process.

  • Criminal investigation
  • Consideration of charges and the prosecutor’s other decisions
  • Trial in court
  • Enforcement of the sentence

Details about all of these stages in the process and about your rights can be found in the factsheets. This information is not a substitute for legal advice and is intended to be for guidance only.

Role of the European Commission

Please note that the European Commission has no role in criminal proceedings in Member States and cannot assist you if you have a complaint. Information is provided in these factsheets about how to complain and to whom.

Click on the links below to find the information that you need

1 – Getting legal advice

2 – My rights during the investigation of a crime

  • Questioning
  • Arrest
  • First court hearing
  • Before the main hearing
  • Complaining about police actions
  • Linguistic rights

3 – My rights during the trial

4 – My rights after the court has made its decision

5 – Road traffic offences

Related links

Criminal process at the District Court

Last update: 15/01/2020

The national language version of this page is maintained by the respective Member State. The translations have been done by the European Commission service. Possible changes introduced in the original by the competent national authority may not be yet reflected in the translations. The European Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice to see copyright rules for the Member State responsible for this page.

1 – Kako do pravnega svetovanja

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno pravno svetovanje. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik. Izvedeli boste tudi, kaj bo odvetnik storil za vas. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako najti odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev.

Kako do odvetnika?

Če ste osumljeni kaznivega dejanja, imate vselej pravico do odvetnika. Policija vas lahko vpraša, ali potrebujete odvetnika, vendar ga v skladu z zakonom ne, razen če ste bili pridržani, aretirani ali vam je bila odvzeta prostost. Običajno imate ob izpraševanju pravico imeti ob sebi odvetnika, ki ste ga sami izbrali. Če menite, da potrebujete odvetnika, vendar ne veste, kako si ga priskrbeti, vam ga lahko poišče policija.

Na Finskem zagovorništvo ni monopolna dejavnost in kot odvetnik lahko nastopa vsak z diplomo iz prava (zakonodaja v zvezi s tem se trenutno ponovno pregleduje). Odvetnika, ki se ukvarja s kazenskim pravom, lahko poiščete na spletišču Povezava se odpre v novem oknufinske odvetniške zbornice. Poleg tega vam lahko pomagajo uradi za pravno pomoč (kontaktni podatki uradov za pravno pomoč so na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj).

Plačilo odvetnika

Glavno pravilo je, da odvetnika plačate sami. Če je vaš dohodek nizek, boste morda prejeli pravno pomoč. V tem primeru bo država v celoti ali delno pokrila stroške odvetnika. Če ste osumljeni kaznivega dejanja, za katero je najnižja kazen štiri mesece zapora, vam bo na vašo željo dodeljen zagovornik. Zagovornikove stroške bo pokrila država. Državi pa boste te stroške morali povrniti, če boste za kaznivo dejanje obsojeni, razen če je vaš dohodek tako nizek, da ste upravičeni do pravne pomoči. Zneski, ki jih boste morali plačati, so določeni tako kot za pravno pomoč.

Zagovornik je lahko odvetnik za javno pravno pomoč, odvetnik ali drug poklicni pravni zastopnik. Če ste zaprosili za določenega odvetnika, bo ta običajno določen za vašega pravnega svetovalca.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuFinska odvetniška zbornica

Povezava se odpre v novem oknuKontaktni podatki uradov za pravno pomoč

Povezava se odpre v novem oknuPrag dohodkov za dodelitev pravne pomoči

Zadnja posodobitev: 15/01/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani finščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

2 – Moje pravice med preiskavo kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

Kakšen je namen preiskave kaznivega dejanja?

Policija mora začeti preiskavo kaznivega dejanja, če ima razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. O domnevnem kaznivem dejanju jo lahko obvesti žrtev tega dejanja, zanj pa lahko policija izve tudi drugače in mora nato začeti preiskavo (na primer, policija sama ugotovi, da se dogaja kaznivo dejanje).

Katere so faze preiskave?

Namen preiskave kaznivega dejanja je zbrati podatke o storjenem kaznivem dejanju in vpletenih osebah ter dokaze, ki bodo potrebni med presojo obtožb in pozneje med glavno obravnavo. Preiskavo kaznivega dejanja opravi policija, v nekaterih primerih pa tudi finska obmejna policija, vojska ali carinska služba. Za vse organe, ki lahko opravijo preiskavo, se v teh informativnih listih uporablja skupno ime „policija“.

Zaslišanje

Policija vas lahko povabi na policijsko postajo na zaslišanje, lahko pa ga opravi tudi po telefonu. Namen zaslišanja je ugotoviti, ali obstaja razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da ste storilec vi.

Prijetje

Na vabilo na zaslišanje se morate odzvati. Če se ne, vas lahko policija na zaslišanje privede. Poleg tega ste v tem primeru lahko celo prijeti.

Prva sodna obravnava

Če policija zaprosi za izdajo pripornega naloga za vas, je treba opraviti priporno obravnavo v štirih dneh od vašega pridržanja. Priporno obravnavo opravi sodišče in odloči, ali vas je treba zadržati v priporu ali izpustiti na prostost. Če ste zadržani v priporu, sodišče določi tudi rok, v katerem je treba vložiti obtožnico.

Če policija ne zaprosi za priporni nalog, je lahko prva sodna obravnava v vašem primeru dejansko glavna obravnava pred sodiščem.

Tožilčeva presoja obtožb pred glavno obravnavo

Policija pred glavno obravnavo opravi preiskavo kaznivega dejanja in vključi vse zbrano gradivo v kazenski spis, ta pa se predloži tožilcu. Tožilec nato odloči, ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da ste storilec vi.

Policija mora vas in vašega odvetnika obvestiti o napredovanju preiskave kaznivega dejanja in dokazih, ki jih je odkrila v zvezi z vašo krivdo za kaznivo dejanje. Dokaze zoper svojo krivdo lahko zberete tudi sami ali s pomočjo svojega odvetnika in zahtevate, naj se vključijo v gradivo preiskave kaznivega dejanja.

Pred glavno obravnavo se lahko opravi več zaslišanj, pa tudi več pripornih obravnav.

Moje pravice med preiskavo

Za več informacij o vaših pravicah v posameznih fazah preiskave kliknite na naslednje povezave.

Zaslišanje (1)

Zakaj me želi policija zaslišati?

Če policija sumi, da kaj veste o domnevnem kaznivem dejanju, vas lahko zasliši. Namen zaslišanja je zbrati podatke o domnevnem kaznivem dejanju in storilcu. Tudi če niste osumljenec, vas policija lahko zasliši, ker želi ugotoviti koristi, ki izhajajo iz kaznivega dejanja.

Kaj bom izvedel o svojih pravicah?

Policija vas mora z vlogo, ki jo imate na zaslišanju (žrtev/osumljenec/priča kaznivega dejanja), seznaniti čim prej, najpozneje pa do začetka zaslišanja. Če ste žrtev ali osumljenec kaznivega dejanja, imate praviloma pravico, da je med vašim zaslišanjem navzoč vaš odvetnik. Če ste zaslišani kot osumljenec, vam mora policija povedati tudi, česa ste osumljeni.

Če vas je policija pridržala, ker vas sumi storitve kaznivega dejanja, ali ste bili prijeti ali zadržani v priporu, vas mora nemudoma obvestiti, da imate pravico do odvetnika. Praviloma vam ni treba odgovarjati na vprašanja do prihoda vašega odvetnika, če ga zahtevate. Vendar pa morate zasliševalcu vedno dati pravilne osebne podatke, tudi če vaš odvetnik ni navzoč.

Policija vas mora med zaslišanjem obravnavati mirno in premišljeno. Ne sme vede dajati neresničnih izjav in obljub ali lagati glede posebnih ugodnosti niti ne sme izčrpati zasliševanca, mu groziti ali ga izsiljevati ali uporabljati drugih neprimernih sredstev ali metod, da bi vplivala na njegovo odločnost, spomin, presojo ali svobodo odločanja, da bi pridobila priznanje ali vplivala na njegovo izjavo.

Kaj se bo zgodilo, če ne znam lokalnega jezika?

Če ne znate finskega ali švedskega jezika, vam bo policija zagotovila tolmača, ki vam bo pomagal med zaslišanjem. Več informacij o jezikovnih pravicah lahko najdete v razdelku Jezikovne pravice (6). Nekateri policisti lahko na zaslišanju uporabljajo angleščino. Tolmača vam ni treba plačati. Tolmač mora prevesti vprašanja policije in vaše odgovore.

Na koncu zaslišanja bosta s tolmačem tudi skupaj prebrala zapisnik o zaslišanju, pri čemer boste lahko opozorili, če je policija kaj napačno zapisala. Zelo pomembno je, da s tolmačem natančno preberete zapisnik, ker se lahko njegova vsebina uporabi zoper vas na glavni obravnavi.

Ali lahko uporabim odvetnika?

Praviloma imate med zaslišanjem vedno pravico do odvetnika ne glede na to, ali ste bili prijeti. Do njegovega prihoda vam na splošno ni treba odgovarjati na vprašanja. Če potrebujete tolmača, ga lahko uporabljate tudi za pogovor s svojim odvetnikom.

Če veste, katerega odvetnika želite, lahko zaprosite policijo, naj se obrne nanj. Če ne poznate nobenega, vam ga lahko poišče policija. Policija vam lahko priskrbi tudi seznam odvetnikov, ki se pogosto ukvarjajo s kazenskimi zadevami, ali seznam odvetnikov, včlanjenih v finsko odvetniško zbornico. Odvetnika si lahko nato izberete sami, policija pa se bo obrnila nanj.

Ali moram policiji odgovarjati na vprašanja?

Policiji morate vedno dati pravilne osebne podatke. Na druga vprašanja vam ni treba odgovarjati. Če imate informacije, s katerimi lahko prispevate k razjasnitvi okoliščin kaznivega dejanja in odpravi suma glede vas, je mogoče pametno odgovoriti na vprašanja. Glede odgovarjanja se posvetujte s svojim odvetnikom.

Policija mora upoštevati tudi zakonodajo o času, v katerem je dovoljeno opravljati zaslišanja. Zaslišanja so načeloma prepovedana med 22. in 7. uro. Več informacij o tem, kdaj so dovoljena, najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Ali policija na meni lahko opravi telesni pregled in mi odvzame prstne odtise?

Če ste osumljeni kaznivega dejanja, vam ima policija pravico odvzeti prstne odtise. Ima tudi pravico opraviti osebno preiskavo – to pomeni, da lahko preveri, kaj imate v oblačilih ali drugače pri sebi –, če ste osumljeni kaznivega dejanja, za katero je najvišja zagrožena kazen vsaj šest mesecev zapora, ali če je domnevno kaznivo dejanje navedeno v oddelku 10 poglavja 5 Povezava se odpre v novem oknuzakona o prisilnih ukrepih.

Policija ima pravico opraviti telesni pregled, vključno z odvzemom vzorca krvi ali drugimi pregledi telesa, če ste osumljeni kaznivega dejanja, za katero je najvišja zagrožena kazen več kot šest mesecev zapora, ali če je kaznivo dejanje navedeno v oddelku 11 poglavja 5 Povezava se odpre v novem oknuzakona o prisilnih ukrepih. V praksi se v zvezi z običajnimi kaznivimi dejanji, na primer tatvino, hujšim telesnim napadom in kaznivim dejanjem, povezanim z drogami, lahko opravi telesni pregled; to lahko pomeni, da se odvzame vzorec DNK.

Prijetje (2)

Zakaj me policija lahko prime?

Namen prijetja je zaščititi preiskavo kaznivega dejanja. Policija vas lahko prime, če sumi, da ste storili hujše kaznivo dejanje, za katero je zagrožena najmanj dvoletna zaporna kazen. V tem primeru za vaše prijetje zadošča dovolj verjeten sum, da ste storili kaznivo dejanje.

Če ste osumljeni storitve manjšega kaznivega dejanja, kot je hujši telesni napad ali tatvina, vas policija lahko prime, če ima poleg domnevnega kaznivega dejanja tudi razlog za sum, da bi lahko:

  • pobegnili ali se drugače izognili preiskavi,
  • ovirali preiskovanje zadeve ali
  • storili nova kazniva dejanja.

Poleg tega vas policija lahko prime, če ne ve, kdo ste, in nočete povedati svojega imena ali naslova ali če navedete očitno napačno ime ali naslov. Prime vas lahko tudi, če nimate stalnega prebivališča na Finskem in je verjetno, da boste zapustili državo, da bi se izognili preiskavi, glavni obravnavi ali izvršitvi kazni.

Odločitev o vašem prijetju bo sprejel javni uslužbenec, ki je pristojen za odločanje o prijetju, sodni nalog pa ni potreben. Javni uslužbenci, ki lahko odločajo o prijetju, so višji policijski uradniki, javni tožilec ter višji uradniki carinske službe in obmejne policije. Oddelek 6 poglavja 1 Povezava se odpre v novem oknuzakona o prisilnih ukrepih vsebuje določbe glede javnih uslužbencev, ki lahko odredijo prijetje.

Kaj bom izvedel o svojem prijetju?

Policija vam mora povedati, zakaj ste bili prijeti, takoj ko ste razglašeni za prijetega ali pridržanega na podlagi naloga za prijetje. Na vašo zahtevo mora o vašem prijetju obvestiti tudi družinskega člana ali drugo bližnjo osebo, razen če bi to lahko oviralo preiskavo.

Ne znam lokalnega jezika. Ali imam pravico do tolmača?

Če ne znate finskega ali švedskega jezika, vam bo policija priskrbela tolmača. Več informacij o svojih jezikovnih pravicah najdete v razdelku Jezikovne pravice (6). Včasih lahko policisti zaslišanje opravijo v angleščini, če vi sami in policisti menite, da je vaše znanje dovolj dobro. Do prihoda tolmača vam ni treba odgovarjati na vprašanja.

Ali se lahko sestanem s svojim odvetnikom?

Če ste prijeti, imate vedno pravico do sestanka s svojim odvetnikom. Zagovornik se vam lahko tudi dodeli, če to zahtevate. Njegove stroške bo poravnala država. Odvetnika si lahko izberete sami, vendar mora imeti diplomo iz prava.

Imate pravico, da policija ni navzoča med vašim pogovorom z odvetnikom. Poslušanje ali snemanje tega pogovora ni dovoljeno. Če potrebujete tolmača, je lahko navzoč tudi, ko se pogovarjate z odvetnikom.

Ali moram policiji odgovarjati na vprašanja?

Na vprašanja policije vam ni treba odgovarjati, dati morate samo svoje osebne podatke. Včasih je v vašem interesu, da odgovorite na vprašanja, ker lahko tako prispevate k razjasnitvi okoliščin in odpravi suma glede vas. Ko bo sodišče odločalo o vaši krivdi, lahko pri tem upošteva, da niste odgovarjali na vprašanja. Vendar pa samo dejstvo, da niste odgovarjali, ni zadosten razlog za obsodbo.

Kaj se lahko zgodi, če izjavim kaj, kar lahko škodi moji zadevi?

Vaša temeljna pravica je, da vam ni treba pomagati, da se vam dokaže krivda. To pomeni, da vam ni treba dajati izjav, ki potrjujejo vašo krivdo.

Če pa se odločite, da boste govorili šele pred sodiščem, morate biti pripravljeni pojasniti, zakaj niste nič rekli že prej. Sodišče ima pravico upoštevati, da ste šele na glavni obravnavi izjavili, da ste bili med kaznivim dejanjem drugje. To lahko škoduje verodostojnosti vašega pričanja.

Če med zaslišanjem izjavite kaj takega, kar se pozneje izkaže za škodljivo v vaši zadevi, se lahko vaše izjave uporabijo zoper vas. Če se vaše izjave na glavni obravnavi razlikujejo od izjav na zaslišanju, morate biti sposobni pojasniti razlike. V nasprotnem primeru lahko sodišče meni, da vaše pričanje ni verodostojno.

Ali se lahko obrnem na družinskega člana?

Imate pravico do stika z bližjimi sorodniki, kot so člani ožje družine, razen če ima policija utemeljen razlog za omejitev vaših stikov. Policija mora tudi takoj obvestiti vašega najbližjega sorodnika o vašem prijetju, razen če bi to lahko oviralo preiskavo.

Sem državljan druge države članice. Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo?

Imate pravico, da se obrnete na svoje veleposlaništvo, razen če ima policija utemeljen razlog za omejitev vaših stikov. Na splošno je veleposlaništvo obveščeno najpozneje takrat, ko policija zaprosi za izdajo pripornega naloga za vas.

Ali mi policija lahko odvzame prstne odtise? Ali lahko evidentira vzorec moje DNK?

Če ste prijeti, vam lahko policija na splošno vedno odvzame prstne odtise in evidentira vašo DNK.

Ali policija lahko na meni opravi osebno preiskavo?

Policija lahko odredi, naj se na vas opravi preiskava. Ta preiskava je lahko osebna preiskava, da se ugotovi, kaj imate v oblačilih ali drugače pri sebi, ali pa telesni pregled, ki vključuje pregled vašega telesa, odvzem vzorca krvi ali druge telesne preglede.

Če je za telesni pregled potrebno strokovno zdravniško znanje, ga lahko opravi samo zdravnik, sicer pa policist ali zdravstveni delavec.

Zakonodaja vsebuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je dovoljen telesni pregled; na primer resnost suma. V praksi lahko policija opravi telesni pregled v zvezi z vsemi običajnimi kaznivimi dejanji (tatvino, hujšim telesnim napadom in kaznivimi dejanji, povezanimi z drogami).

Kaj se bo zgodilo, če sem prijet na podlagi evropskega naloga za prijetje?

Če je druga država članica izdala evropski nalog za vaše prijetje, ste lahko prijeti in zadržani v priporu do izročitve državi, ki je izdala nalog za prijetje. Med priporno obravnavo imate pravico do zagovornika in tolmača. Stroške zanju bo plačala država in vam jih ne bo treba vrniti. Odvetnika si lahko izberete sami, tako kot vedno, kadar ste osumljeni storitve kaznivega dejanja.

Prva sodna obravnava (3)

Zakaj se opravi prva sodna obravnava?

Če policija zaprosi za izdajo pripornega naloga za vas, mora sodišče odločiti o priporu. Če niste bili prijeti in policija ne zaprosi za priporni nalog, bo prva sodna obravnava običajno kar Povezava se odpre v novem oknuglavna obravnava v zadevi.

Če ste bili prijeti, mora policija za izdajo pripornega naloga za vas zaprositi čim prej, najpozneje pa do 12. ure tretjega dne od vašega prijetja. V nasprotnem primeru vas mora izpustiti. Sodišče mora nemudoma obravnavati prošnjo za izdajo pripornega naloga.

Če ste bili prijeti, je treba prošnjo za izdajo pripornega naloga obravnavati najpozneje v štirih dneh po vašem prijetju. Sodišče bo opravilo priporno obravnavo in odločilo, ali vas je treba zadržati v priporu ali izpustiti na prostost. Sodišče vam lahko namesto zadržanja v priporu odredi tudi prepoved potovanja.

Poleg zadržanja v priporu vam lahko odredi tudi omejitev stikov. To pomeni, da lahko na začetku zadržanja v priporu navežete stik izključno s svojim odvetnikom.

Na Finskem ni sistema varščine, kar pomeni, da na sodišču ni mogoče plačati zneska, ki bi vam omogočil izpustitev na prostost do glavne obravnave.

Ali imam pravico do odvetnika?

Na priporni obravnavi imate pravico do odvetnika. Na vašo zahtevo vam mora biti za zagovornika dodeljen odvetnik, kar pomeni, da bo stroške zanj plačala neposredno država. Pravico se imate tudi zagovarjati sami, vendar je priporočljivo imeti odvetnika, če policija zaprosi za izdajo pripornega naloga. Odvetnika si lahko izberete sami.

Ali imam pravico do tolmača, če ne razumem jezika?

Če ne razumete finskega ali švedskega jezika, vam bo sodišče priskrbelo tolmača, za katerega bo stroške poravnala država. Več informacij o jezikovnih pravicah lahko najdete v razdelku Jezikovne pravice (6). Na obravnavi vam bo tolmač prevedel prošnjo za izdajo pripornega naloga, če je niste z odvetnikom in tolmačem pregledali že pred obravnavo. Na obravnavi bo tolmač po potrebi prevedel vse izjave.

Ali moram govoriti pred sodiščem?

Pred sodiščem vam ni treba govoriti. Če imate odvetnika, se lahko v vašem imenu odzove na prošnjo za izdajo pripornega naloga. Vendar pa imate pravico govoriti sami, če to želite.

Ali moram pred sodiščem dajati druge informacije?

Pred sodiščem – kot tudi drugače med preiskavo kaznivega dejanja – vam ni treba dajati informacij o domnevnem kaznivem dejanju, vendar je pogosto lahko koristno, če jih. Vaš odvetnik vam bo pomagal pri odločitvi, ali bi bilo bolje govoriti in zagotoviti informacije.

Ali bom po obravnavi zadržan v priporu ali izpuščen?

Če bo sodišče odločilo, da obstaja utemeljen razlog za vaše zadržanje v priporu in prepoved potovanja ne zadošča, boste zadržani v priporu. Če nimate stalnega prebivališča na Finskem, prepoved potovanja v praksi ni mogoča.

Če bo sodišče odločilo, da vaše zadržanje v priporu ni utemeljeno, bo odredilo, da vas je treba takoj izpustiti. Na Finskem ni mogoče določiti zneska kot varščino za izpustitev. Po koncu priporne obravnave ste lahko zadržani v priporu, lahko se vam odredi prepoved potovanja ali pa ste izpuščeni na prostost. Tudi če sodišče odloči, da vas je treba zadržati v priporu, ni nujno, da se bo to zgodilo, če bi bilo neustrezno, na primer zaradi vašega zdravstvenega stanja.

Če boste zadržani v priporu, bo sodišče določilo rok, do katerega mora tožilec vložiti obtožbo. Ta rok se lahko na zahtevo tožilca podaljša. Najdaljši rok ni predpisan, vendar ne sme biti daljši, kot je potrebno za končanje preiskave kaznivega dejanja in pripravo obtožbe.

Če se izkaže, da je rok za vložitev obtožbe prekratek, ga lahko sodišče na zahtevo tožilca podaljša. Sodišče mora vam in vašemu odvetniku zaradi te zahteve omogočiti izjavo.

Ali je priporna obravnava javna?

Sodne obravnave so praviloma javne, kar velja tudi za priporne obravnave. Običajno pa bo policija zaradi interesa preiskave zahtevala, naj na priporni obravnavi javnost ne bo navzoča in naj se gradivo v zadevi ne razkrije do presoje obtožb. Končni izid obravnave je vedno javen.

Ali se lahko pritožim, če sodišče odredi moje zadržanje v priporu?

Zoper priporni nalog se lahko pritožite pri pritožbenem sodišču, pritožbeni rok za to pa ni določen. Pritožbeno sodišče bo vašo pritožbo obravnavalo kot nujno zadevo. Obravnave pred pritožbenim sodiščem so praviloma pisne.

Sodišče mora na vašo zahtevo prav tako znova preučiti vaše zadržanje v priporu, tudi če se niste pritožili zoper pripor. Vendar pa mora pripor znova preučiti šele dva tedna po prvi obravnavi. Vaš odvetnik vam bo dal več informacij o okoliščinah, v katerih bi bilo za vas bolje, da zahtevate ponovno preučitev, ki lahko poteka tudi po videopovezavi. V tem primeru bo vzpostavljena videopovezava med vami v zaporu, kjer boste sami ali s svojim odvetnikom, in sodnikom, ki bo na sodišču sam ali z vašim odvetnikom.

Ali lahko pred glavno obravnavo zapustim državo?

Če sodišče na priporni obravnavi odloči, da vas je treba izpustiti, lahko svobodno zapustite državo. Če vam bo sodišče odredilo prepoved potovanja, bo natančno opredelilo vsebino te prepovedi. Če se preiskava zoper vas nadaljuje, vi pa zapustite državo, se po potrebi lahko odredi zadržanje v priporu v vaši odsotnosti; če vas ni mogoče najti, pa se za vas izda evropski nalog za prijetje.

Tožilčeva presoja obtožb pred glavno obravnavo (4)

Kaj se bo dogajalo pred glavno obravnavo?

Policija bo opravila preiskavo kaznivega dejanja in po koncu tožilcu poslala kazenski spis. Če vam je bil dodeljen zagovornik, bo kazenski spis poslan tudi njemu.

Vi in vaš odvetnik imate pravico zahtevati dodatno preiskavo, če menite, da preiskava v kakršnem koli smislu ni popolna. Upravičeni ste do prejema izvoda kazenskega spisa. Če vam ni bil dodeljen zagovornik, preiskovalno gradivo ne bo samodejno poslano vam ali vašemu odvetniku.

Tožilec se nato odloči, ali bo vložil obtožbo. Če jo bo, boste prejeli izvod poziva na sodišče, poleg tega pa boste pozvani na glavno obravnavo. V pozivu na sodišče so navedeni vse obtožbe in dokazi ter priče, ki jih bo tožilec pozval, da bi dokazal vašo krivdo onkraj razumnega dvoma.

Pravico imate, da tudi sami predlagate priče ali dokaze. Na splošno je bolje, da policija zasliši priče med preiskavo kaznivega dejanja pred začetkom sodne obravnave. Vprašajte svojega odvetnika, kaj morate storiti, če želite predlagati pričo, ki je tožilec ni navedel.

Ali bo vedno opravljena glavna obravnava?

Če bo tožilec ugotovil, da ni verjetnega razloga za vašo krivdo, se bo odločil odstopiti od obtožb (ne bo vložil obtožbe), in zadeva se bo tukaj običajno ustavila. Če se bo to zgodilo in boste takrat v priporu, boste takoj izpuščeni.

Tožilec se lahko odloči, da bo odstopil od obtožb, tudi če meni, da ste krivi. V tem primeru se mu glavna obravnava ne zdi potrebna. Tako se lahko odloči, ker gre za prekršek ali ker ste zelo mladi. Če menite, da niste krivi za kaznivo dejanje, čeprav po mnenju tožilca ste, imate pravico zadevo predložiti sodišču v odločanje.

Tudi žrtev kaznivega dejanja ima pravico do vložitve obtožbe, če se je tožilec odločil odstopiti od obtožb zoper vas.

Nekatera manjša kazniva dejanja se lahko obravnavajo tudi po Povezava se odpre v novem oknupisnem postopku, kar pomeni, da glavne obravnave ne bo. Pisni postopek se lahko opravi, če ste na primer priznali krivdo in soglašate s postopkom.

Ali lahko priznam krivdo pred glavno obravnavo?

Krivdo za kaznivo dejanje lahko priznate policiji. Vaša zadeva lahko vseeno napreduje do glavne obravnave, če tožilec vloži obtožbo in pisni postopek ni mogoč. Če priznate krivdo in pomagate pri preiskavi kaznivega dejanja, lahko včasih dobite milejšo kazen, vendar je to odvisno od odločitve sodišča.

Priznanje ne vpliva na vašo pravico do pritožbe, lahko pa ga tudi kadar koli prekličete. Vendar pa lahko sodišče priznanje upošteva pri presoji vaše krivde, tudi če ga prekličete.

Ali se vsebina obtožb lahko pred glavno obravnavo spremeni?

Glede na potek preiskave se vsebina obtožb med preiskavo kaznivega dejanja lahko spremeni. Tožilec vas lahko obtoži drugega kaznivega dejanja, kot ste ga osumljeni, če so bili glavni elementi kaznivega dejanja ugotovljeni med preiskavo kaznivega dejanja (na primer, policija vas je osumila umora, tožilec pa vas obtoži uboja). Tožilec lahko obtožbam doda podrobnosti tudi po njihovi vložitvi.

Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem bil že obtožen v drugi državi članici?

Za kaznivo dejanje, za katero ste že bili obtoženi v drugi državi članici, vas praviloma ni mogoče obtožiti. Vendar mora biti sodba, ki je bila izdana v drugi državi članici, pravnomočna, izpolnjen pa mora biti tudi eden od naslednjih pogojev:

  • obtožbe so bile zavrnjene,
  • spoznani ste bili za krivega, vendar niste bili obsojeni na kazen,
  • kazen je bila izvršena ali se izvršuje ali
  • kazen je zastarala v skladu z zakonodajo države, v kateri je bila izrečena.

Če menite, da ste obtoženi za kaznivo dejanje, za katero ste že bili obtoženi v drugi državi članici, se o tem nujno posvetujte s svojim odvetnikom.

Pritožba zoper ravnanje policije (5)

Menim, da je policija z mano ravnala neprimerno. Komu se lahko pritožim?

Če menite, da je policist pri opravljanju svojih nalog z vami ravnal neprimerno, lahko vložite upravno pritožbo. V zvezi z njegovim ravnanjem bo sprožena preiskava.

Upravna pritožba se predloži višjemu policijskemu uradniku ali najvišjemu varuhu prava. Najvišja varuha prava sta Povezava se odpre v novem oknukancler za pravosodje in Povezava se odpre v novem oknuparlamentarni varuh človekovih pravic. Pritožba mora biti pisna, njena oblika pa ni predpisana.

Če sumite, da je policist storil kaznivo dejanje, ga lahko prijavite. Policija mora vedno sprejeti prijavo na podlagi vaših informacij. Če je policist osumljen storitve kaznivega dejanja, mora tožilec vedno sprožiti preiskavo. V tem primeru je tožilec edina pristojna oseba, ki odloči, ali obstaja sum o storitvi kaznivega dejanja in ali je treba opraviti preiskavo kaznivega dejanja. Policija mora nemudoma poslati izvod prijave kaznivega dejanja pristojnemu tožilcu, da se lahko imenuje pristojni preiskovalec. Imate tudi pravico izvedeti, ali je bila sprožena preiskava kaznivega dejanja in kako napreduje.

Če policija z vami ravna neprimerno, se o tem, kaj storiti, nujno posvetujte s svojim odvetnikom.

Jezikovne pravice (6)

Če ste osumljeni kaznivega dejanja, imate pravico, da v vseh fazah kazenskega postopka uporabljate finski ali švedski jezik. Če teh jezikov ne znate, vam bo na zaslišanju in glavni obravnavi na voljo tolmač. Pravico do tolmača imate tudi med posvetovanjem z odvetnikom v zvezi z zaslišanji. Tolmača vam ne bo treba plačati.

Nekateri policisti lahko med zaslišanjem govorijo angleško; izjemoma morda znajo tudi druge jezike. Če menite, da vas pri sporazumevanju s policistom ovira znanje jezika, imate pravico zahtevati tolmača. Zelo pomembno je, da razumete vsebino zaslišanja, da lahko v svojem imenu podpišete zapisnik o zaslišanju.

Organom ni treba prevesti vsega gradiva, zbranega med preiskavo kaznivega dejanja, v jezik, ki ga razumete. Gradivo preiskave kaznivega dejanja se navadno ne prevaja. Zato je pomembno imeti odvetnika, ki razume jezik, ki se uporablja v preiskavi kaznivega dejanja. Zagotovljen vam bo pisni ali ustni prevod poziva na sodišče.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPravosodni sistem

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuZakon o preiskavah kaznivih dejanj v švedščini

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku v švedščini (neuradni prevod)

Povezava se odpre v novem oknuZakon o prisilnih ukrepih v švedščini

Povezava se odpre v novem oknuPolicijaPovezava se odpre v novem oknuhttps://www.poliisi.fi/en

Povezava se odpre v novem oknuZakon o priporu v švedščini

Povezava se odpre v novem oknuZakon o izročitvi zaradi kaznivega dejanja med Finsko in državami članicami Evropske unije

Povezava se odpre v novem oknuZakon o izročitvi v švedščini (neuradni prevod)

Povezava se odpre v novem oknuVeč informacij o prisilnih ukrepih

Povezava se odpre v novem oknuVeč informacij o prisilnih ukrepih v švedščini

Povezava se odpre v novem oknuKako se pritožiti zaradi ravnanja policije

Povezava se odpre v novem oknuKako se pritožiti zaradi ravnanja policije (v švedščini)

Povezava se odpre v novem oknuBrošura o zakonu o jezikih v švedščini

Zadnja posodobitev: 15/01/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani finščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

3 – Moje pravice pred sodiščem

Kje bo potekala glavna obravnava?

Kazenske obravnave navadno potekajo na splošnih sodiščih prve stopnje, ki se imenujejo Povezava se odpre v novem oknuokrožna sodišča. Zadevo po navadi obravnava sodišče na območju, na katerem je bilo storjeno domnevno kaznivo dejanje. Glavne obravnave so običajno Povezava se odpre v novem oknujavne. To pomeni, da se lahko kdor koli udeleži vaše glavne obravnave. Vendar pa lahko sodišče odredi, da se obravnave v nekaterih zadevah, na primer zadevah, povezanih s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost, delno ali povsem zaprejo za javnost. To velja tudi, kadar je obtoženec mlajši od osemnajst let.

Sestava sodišča je odvisna od vrste zadeve. Vašo zadevo lahko obravnava en sam sodnik, en sodnik in trije Povezava se odpre v novem oknusodniki porotniki, dva sodnika in trije ali štirje sodniki porotniki ali trije sodniki. Praviloma je sestava sodišča odvisna od teže kaznivega dejanja.

Ali se obtožbe med glavno obravnavo lahko spremenijo?

Obtožb po vložitvi navadno ni mogoče spremeniti. Vendar pa lahko tožilec obtožbe razširi, tako da vključujejo še kakšno drugo kaznivo dejanje, če se zdi to sodišču primerno glede na predložene dokaze.

Za spremembo obtožbe ne šteje, če tožilec obtožbo omeji ali navede novo področje zakonodaje, ki ni bilo navedeno v pozivu na sodišče, ali predstavi novo dejstvo, ki podpira obtožbo.

Če med glavno obravnavo priznate krivdo glede vseh ali nekaterih točk obtožbe, sodišču verjetno ne bo treba obravnavati toliko dokazov. V preprostih kazenskih zadevah priznanje obtoženca navadno zadošča za obsodbo. Vendar pa velja, da hujše kot je kaznivo dejanje, več dokazov je potrebnih poleg priznanja.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Vedno se imate pravico udeležiti glavne obravnave, razen če o vaši zadevi odloča senat v Povezava se odpre v novem oknupisnem postopku. V tem primeru ste lahko obsojeni na največ devetmesečno zaporno kazen. Vendar pa vam mora sodišče dovoliti ustno izjavo, če je zaporna kazen daljša od šestih mesecev.

Za nekatera manjša kazniva dejanja ste lahko obsojeni tudi v odsotnosti. V tem primeru je izrečena kazen lahko globa ali največ trije meseci zapora ter odvzem največ 10 000 EUR.

Če ste pozvani, da se osebno udeležite glavne obravnave, morate biti na njej navzoči ves čas, razen če vam sodišče dovoli, da jo zapustite. Če boste potrebovali tolmača, ga boste dobili. Več informacij o jezikovnih pravicah lahko najdete v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 2.

Pravico se imate zagovarjati sami, imate pa tudi pravico do odvetnika. Če na glavni obravnavi nimate odvetnika in sodišče ugotovi, da se niste sposobni zagovarjati sami, vam lahko tudi proti vaši volji dodeli odvetnika, ki vas bo zagovarjal. Načeloma imate pravico, da odvetnika kadar koli zamenjate.

Na glavni obravnavi imate pravico, da govorite, ni pa vam treba. Kot obtožencu vam sodišču ni treba pomagati, da vam dokaže krivdo. Če želite pričati v zadevi, vam ni treba govoriti resnice, razen glede svojih osebnih podatkov in dohodkov. Sodišče bo vašo izjavo primerjalo z izjavami drugih prič v tej zadevi in dokazi ter presodilo, kako verodostojna je.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Pravico imate preučiti dokaze, če s tem ne ovirate preiskave kaznivega dejanja. Načeloma se lahko pred sodiščem zoper vas uporabijo vsi dokazi. Vendar pa ima sodišče pravico, da omeji izvedbo dokazov ali zaslišanje prič, za katere je jasno, da ne morejo vplivati na sodbo.

Imate tudi pravico, da izvedete svoje dokaze ali zaslišite svoje priče. Priporočljivo je, da čim prej poiščete in predlagate svoje dokaze in priče, vendar lahko to storite tudi šele na glavni obravnavi ali celo med pritožbo. Če predlagate nove priče ali dokaze zelo pozno v postopku, lahko sodišče pri presojanju o vaši krivdi podvomi o njihovi pomembnosti.

Vi sami in vaš odvetnik imate pravico postavljati vprašanja vsem pričam v zadevi. Če vas pred sodiščem zastopa odvetnik, običajno on postavlja vprašanja v vašem imenu.

Finska sodišča imajo diskrecijsko pravico glede dokazov. To pomeni, da sodišče odloča o pomembnosti posameznega dokaza ali priče.

Ali bodo upoštevani podatki iz moje kazenske evidence?

Če imate Povezava se odpre v novem oknukazensko evidenco na Finskem, se bo ta upoštevala pri določanju kazni. Kazenska evidenca lahko vpliva na to, ali vam bo izrečena nepogojna ali pogojna zaporna kazen. Poleg tega vam lahko sodišče izreče strožjo kazen, če je po njegovem mnenju iz vaših preteklih kaznivih dejanj razvidno, da ne spoštujete zakonov.

Zaradi pretekle kazni, ki vam je bila izrečena na Finskem, lahko dobite tudi manj strogo kazen, če bi se obtožba, ki se obravnava v tem postopku, lahko obravnavala že skupaj s preteklimi obtožbami. Sodišče lahko pri prilagoditvi kazni upošteva tudi nepogojno zaporno kazen in delo v korist skupnosti v drugi državi članici.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Glavna obravnava se konča s sodbo, ki se izreče bodisi istega dne bodisi pozneje v senatu. V sodbi ste lahko spoznani za krivega vseh ali nekaterih kaznivih dejanj iz obtožnice ali pa se obtožbe zavrnejo.

Če vas sodišče spozna za krivega, vam lahko izreče naslednje kazni.

Nepogojna zaporna kazen

Nepogojna zaporna kazen je lahko najmanj štirinajstdnevna in največ dosmrtna. Če je zaporna kazen daljša od dveh let, je vedno nepogojna.

Pogojna zaporna kazen

Zaporna kazen do največ dveh let se lahko pogojno odloži, če sodišče odloči, da je to primerno. Lahko se vam izrečeta globa in pogojna zaporna kazen ali, če pogojna zaporna kazen ni daljša od enega leta, od 20 do 90 ur dela v korist skupnosti.

Obsodba na pogojno zaporno kazen je vedno povezana s preskusnim obdobjem od enega do največ treh let. Če v tem obdobju ne storite novih kaznivih dejanj, se vaša zaporna kazen ne izvrši. Če v tem obdobju storite novo kaznivo dejanje, zaradi katerega ste obsojeni na nepogojno zaporno kazen, lahko sodišče odredi, da se izvrši tudi pogojna kazen.

Delo v korist skupnosti

Nepogojna zaporna kazen do največ osmih mesecev se lahko spremeni v Povezava se odpre v novem oknudelo v korist skupnosti. Navadno je pogoj za to stalno prebivališče na Finskem. Delo v korist skupnosti verjetno ne bo mogoče, če ste že bili obsojeni na nepogojno zaporno kazen ali delo v korist skupnosti.

Kazen za mladoletnike

Če ste mlajši od osemnajst let in storite kaznivo dejanje, ste lahko obsojeni na Povezava se odpre v novem oknukazen za mladoletnike. To je posebna kazen za mladoletne storilce kaznivih dejanj. Je strožja od globe in milejša od nepogojne zaporne kazni.

Globa

Za manjša kazniva dejanja ste lahko kaznovani z globo, ki se izreče v obliki Povezava se odpre v novem oknuglobnih točk. Kaznovani ste lahko z najmanj eno globno točko in z največ 120. Če ste kaznovani z globami za več kaznivih dejanj hkrati, je lahko globnih točk tudi več.

Znesek, ki ga boste plačali za eno globno točko, je odvisen od vaših dohodkov med glavno obravnavo. Trenutno je najnižji znesek globne točke 6 EUR.

Če ne boste plačali globe, ki vam jo je naložilo sodišče, bo spremenjena v zaporno kazen. Tri neplačane globne točke ustrezajo enemu dnevu zapora.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Na Finskem je vloga žrtve kaznivega dejanja ali oškodovanca med glavno obravnavo precej pomembna. Oškodovanec se lahko pridruži obtožbi, ki jo vloži tožilec, ali pa vloži drugo obtožbo. Tudi žrtev kaznivega dejanja ima pravico do vložitve obtožbe, če se tožilec odloči odstopiti od obtožb. Poleg tega lahko oškodovanec zahteva odškodnino od osebe, osumljene storitve kaznivega dejanja.

Oškodovanec je med preiskavo kaznivega dejanja navadno vprašan, ali zahteva kazen za osumljenca kaznivega dejanja in/ali odškodnino za kaznivo dejanje. Svoje zahteve lahko predstavi tudi na glavni obravnavi.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o javnosti sodnih postopkov na splošnih sodiščih (v angleščini) in različica Povezava se odpre v novem oknuv švedščini (neuradni prevod)

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku (v angleščini) in različica Povezava se odpre v novem oknuv švedščini (neuradni prevod)

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik (v angleščini) in različica Povezava se odpre v novem oknuv švedščini (neuradni prevod)

Povezava se odpre v novem oknuBrošura ministrstva za pravosodje o kazenskih postopkih na okrožnih sodiščih (v švedščini)

Povezava se odpre v novem oknuBrošura ministrstva za pravosodje, namenjena žrtvam kaznivih dejanj

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o sodnem postopku in Povezava se odpre v novem oknuv švedščini (neuradni prevod)

Povezava se odpre v novem oknuCenter za pravni register

Zadnja posodobitev: 15/01/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani finščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

4 – Kakšne so moje pravice, ko sodišče izda sodbo

Ali se lahko pritožim?

Zoper odločitev okrožnega sodišča se lahko pritožite pri pritožbenem sodišču. Na splošno se lahko zoper odločitve, ki jih okrožno sodišče sprejme med obravnavo (na primer, da ne bo zaslišalo priče), pritožite šele, ko se pritožite zoper sodbo.

Rok za vložitev pritožbe zoper odločitev okrožnega sodišča pri pritožbenem sodišču je 30 dni. Okrožno sodišče morate v sedmih dneh obvestiti, da se ne strinjate z odločitvijo in se nameravate pritožiti. Pritožba mora biti pisna. Nasloviti jo je treba na Povezava se odpre v novem oknupritožbeno sodišče in predložiti Povezava se odpre v novem oknuokrožnemu sodišču, ki je odločalo v zadevi.

Zoper odločitev se lahko pritožite, če menite, da sodišče ni pravilno ovrednotilo dokazov, in/ali če menite, da sodišče ni pravilno razlagalo prava. Nasprotne stranke v postopku, torej tožilec in (morebitni) oškodovanci, imajo enako pravico do pritožbe kot vi.

Kaj se bo zgodilo, če se bom pritožil?

Če se boste pritožili, vaša kazen ne bo izvršena, razen če sodišče ne odredi, da jo je treba izvršiti. Če sodišče odredi, da vas je treba zadržati v priporu ali ga podaljšati, lahko zoper to odločitev vložite izredno pritožbo. Pritožbeno sodišče bo vprašanje pripora obravnavalo kot nujno zadevo, ločeno od glavne zadeve.

Če ste ob vložitvi pritožbe v zaporu in zahtevate izpustitev, lahko pritožbeno sodišče odredi, da na njegovo odločitev v glavni zadevi počakate na prostosti.

Koliko časa bo pritožbeno sodišče potrebovalo za obravnavo vaše pritožbe, je odvisno od okoliščin. Če ste zadržani v priporu, bo vaša pritožba običajno obravnavana hitreje. Če se ne strinjate z ovrednotenjem dokazov, mora pritožbeno sodišče navadno opraviti glavno obravnavo, na kateri bodo dokazi znova izvedeni. To po navadi upočasni postopek. Vsekakor traja več mesecev, da pritožbeno sodišče obravnava pritožbo.

Če nasprotne stranke v postopku niso napovedale nestrinjanja z odločitvijo okrožnega sodišča, vi pa se odločite vložiti pritožbo, jim nestrinjanja ni treba napovedati, lahko pa kljub temu vložijo tako imenovano nasprotno pritožbo v štirinajstih dneh od datuma izteka roka za prvotno pritožbo. V nasprotni pritožbi se lahko na primer zahteva strožja kazen ali višja odškodnina. Če boste umaknili pritožbo, bodo morebitne nasprotne pritožbe postale brezpredmetne.

V podporo pritožbi lahko predložite nove dokaze ali predlagate nove priče. Predložitev novih dokazov med kazenskim postopkom je dovoljena, tudi med glavno obravnavo na pritožbenem sodišču.

Kaj se bo dogajalo med pritožbenim postopkom?

Pritožba se po vložitvi pošlje v vednost nasprotnim strankam v postopku, torej tožilcu in oškodovancem. Od nasprotnih strank se zahteva, naj se v roku odzovejo na pritožbo. Če se pritožijo nasprotne stranke, boste tudi vi v vednost prejeli njihove pritožbe.

Po fazi pisnih pritožb bo pritožbeno sodišče odločilo, ali bo opravilo glavno obravnavo. Opraviti jo mora, če to zahteva ena od strank in če je njegova odločitev odvisna od tega, ali je okrožno sodišče pravilno ovrednotilo verodostojnost ustnih pričanj.

Sodišče lahko tudi pregleda vašo pritožbo, če glavna obravnava ni potrebna in trije člani pritožbenega sodišča menijo, da je bila odločitev okrožnega sodišča pravilna. V tem primeru se bo preučevanje vaše pritožbe končalo, sodba okrožnega sodišča pa bo postala pravnomočna.

Kaj se bo zgodilo, če bo pritožbi ugodeno ali ji ne bo ugodeno?

Pritožbeno sodišče bo na zahtevo preučilo pravilnost odločitve okrožnega sodišča. Če menite, da je odločitev okrožnega sodišča povsem napačna, se lahko vaša pritožba razreši tako, da pritožbeno sodišče zavrne vse obtožbe in vse odškodninske zahtevke. Pritožbeno sodišče lahko tudi delno ugodi vaši pritožbi. Lahko na primer tudi meni, da ste krivi, vendar vam zniža kazen.

Če bo vaša pritožba zavrnjena, boste običajno morali kriti vse stroške izvedbe dokazov, ki jih je morala plačati država, in vse pravne stroške, ki so jih imeli oškodovanci. Če bo vaši pritožbi delno ugodeno, vam teh stroškov mogoče ne bo treba plačati. Če bo vaši pritožbi ugodeno, vam bodo lahko povrnjeni pravni stroški, razen če jih je plačala država.

Če bodo obtožbe zaradi vaše pritožbe zavrnjene in bo sodba pritožbenega sodišča postala pravnomočna, bodo vsi zapisi v zvezi s tem izbrisani iz vaše kazenske evidence.

Vse stranke v sodnem postopku imajo pravico do pritožbe zoper odločitev pritožbenega sodišča, tako da zaprosijo za Povezava se odpre v novem oknudopustnost pritožbe na vrhovnem sodišču. V kazenskih zadevah se pritožba redko dopusti. V praksi mora imeti vaša zadeva precedenčno vrednost, da je pritožba dopustna. To pomeni, da mora imeti splošnejši pomen. Pritožba se le redko dopusti samo zato, ker menite, da je pritožbeno sodišče napačno ovrednotilo dokaze.

Če bo pritožba dopuščena, bo vrhovno sodišče znova preučilo vašo zadevo bodisi v celoti bodisi v obsegu, ki ga omogoča dopustnost pritožbe (na primer določitev kazni). Obravnave na vrhovnem sodišču so praviloma pisne. Sodba postane pravnomočna, ko vrhovno sodišče zavrne dopustnost pritožbe ali ko dopusti pritožbo in izda sodbo. Če se nihče ne pritoži zoper odločitev okrožnega ali pritožbenega sodišča, postane sodba pravnomočna najpozneje po izteku pritožbenega roka. Sodba se izvrši najpozneje takrat, ko postane pravnomočna.

Sem državljan druge države članice. Ali sem lahko po glavni obravnavi poslan v domovino?

Če ste obsojeni, se vam lahko zavrne vstop na Finsko ali ste izgnani v drugo državo članico. To se lahko zgodi, če organi menijo, da ogrožate splošni red ali varnost. V praksi ne boste izgnani iz države, razen če ste bili obsojeni zaradi hujšega kaznivega dejanja. Za vaš izgon ni dovolj samo dejstvo, da ste spoznani za krivega storitve kaznivega dejanja.

O vaši odstranitvi iz države bo odločala Povezava se odpre v novem oknufinska služba za priseljevanje. Hkrati vam lahko prepove tudi vstop v državo za največ 15 let. Zoper to odločitev se lahko pritožite pri Povezava se odpre v novem oknuupravnem sodišču.

Obtožbe se ne vpišejo v Povezava se odpre v novem oknukazensko evidenco. Če boste obsojeni, bodo v vašo kazensko evidenco vpisane naslednje kazni:

  • nepogojna ali pogojna zaporna kazen,
  • pogojna zaporna kazen z globo, delom v korist skupnosti ali nadzorom,
  • delo v korist skupnosti namesto nepogojne zaporne kazni,
  • kazen za mladoletnike ali globa namesto kazni za mladoletnike,
  • odstavitev s funkcije javnega uslužbenca ali
  • spregled kazni, ker niste kazensko odgovorni.

Kazenske evidence vodi Povezava se odpre v novem oknucenter za pravni register. Informacije niso javne, vendar imajo organi v skladu z zakonsko določenimi pogoji možnost vpogleda vanje. Poleg tega se lahko informacije pošljejo tudi v države zunaj območja EU/EGP na podlagi Povezava se odpre v novem oknuKonvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah.

Zapis se iz kazenske evidence izbriše po izteku določenega obdobja od prvotnega datuma sodbe, ki je postala pravnomočna. Zapisi, ki niso povezani z nepogojno zaporno kaznijo, se izbrišejo po petih letih. Zapisi, ki so povezani z nepogojno kaznijo do največ dveh let zapora in delom v korist skupnosti, se izbrišejo po desetih letih. Zapisi, ki so povezani z nepogojno kaznijo od dveh do desetih let zapora, se izbrišejo po dvajsetih letih. Zapisi, ki so povezani z več kot petletno zaporno kaznijo, se izbrišejo, ko oseba umre ali dopolni 90 let.

Hranjenju informacij v kazenski evidenci ni mogoče ugovarjati. Vendar pa imate z nekaterimi omejitvami pravico Povezava se odpre v novem oknupreveriti, katere informacije so zapisane v vaši kazenski evidenci.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku in različica Povezava se odpre v novem oknuv švedščini (neuradni prevod)

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik in različica Povezava se odpre v novem oknuv švedščini (neuradni prevod)

Povezava se odpre v novem oknuKazenska evidenca in različica Povezava se odpre v novem oknuv švedščini (neuradni prevod)

Povezava se odpre v novem oknuAgencija za kazenske sankcije in različica Povezava se odpre v novem oknuv švedščini

Povezava se odpre v novem oknuObravnavanje zadev na pritožbenem sodišču in različica Povezava se odpre v novem oknuv švedščini

Zadnja posodobitev: 15/01/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani finščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

5 – Prekrški v cestnem prometu

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

Prekrški v cestnem prometu se navadno kaznujejo z mandatno kaznijo. Izreče se lahko za prekrške, za katere je najvišja prepisana kazen globa ali največ šest mesecev zapora. Mandatna kazen lahko znaša od 10 do 115 EUR. Izrečejo jo lahko policisti, obmejni policisti ali cariniki.

Če se z izrečeno mandatno kaznijo ne strinjate, imate pravico do ugovora pri okrožnem sodišču. O tem morate obvestiti sodno tajništvo okrožnega sodišča, pristojnega za območje, na katerem je bil prekršek storjen. To morate storiti v enem tednu od datuma vročitve mandatne kazni. Zoper odločitev okrožnega sodišča o mandatni kazni se ne morete pritožiti.

Če za zadevni prekršek v cestnem prometu ni mogoče izreči mandatne kazni, lahko policija izda tudi predlog za izdajo kaznovalnega naloga v skrajšanem postopku in ga pošlje tožilcu v potrditev. V tem primeru kazen ni mandatna. Izreče se v obliki Povezava se odpre v novem oknuglobnih točk. Zoper predlog za izdajo kaznovalnega naloga v skrajšanem postopku lahko ugovarjate, tako da o ugovoru obvestite tožilca.

Če ugovarjate zoper predlog za izdajo kaznovalnega naloga, tožilec pa se odloči, da bo vložil obtožbo, bo okrožno sodišče to zadevo obravnavalo kot običajno kazensko zadevo. V tem primeru imate tudi pravico do pritožbe kot v običajni kazenski zadevi (glej Povezava se odpre v novem oknuinformativni list 4).

Izrečene mandatne kazni in sodbe o prekrških v cestnem prometu, izdane v skrajšanem postopku, Povezava se odpre v novem oknuso izvršljive tudi v drugih državah članicah.

Če boste prekršili predpise o ustavljanju in parkiranju vozila, boste morali plačati plačilni nalog za nepravilno parkiranje. Izdajo ga lahko policisti ali občinski prometni redarji. Znesek plačilnega naloga se giblje med 10 in 50 EUR ter je odvisen od posameznega območja. V Povezava se odpre v novem oknuHelsinkih na primer znaša 50 EUR v središču mesta, na drugih območjih pa 40 EUR.

Zoper plačilni nalog za nepravilno parkiranje lahko ugovarjate. V tem primeru morate predložiti ugovor prometnemu redarstvu v dveh tednih od datuma plačilnega naloga. Če bo prometno redarstvo ugovoru ugodilo, bo plačilni nalog umaknilo. Če bo ugovor zavrnjen, se zoper plačilni nalog lahko pritožite pri Povezava se odpre v novem oknuupravnem sodišču. Pritožbo morate vložiti v 30 dneh od datuma obvestila o zavrnitvi ugovora. Odločba upravnega sodišča je dokončna.

Plačilni nalog za nepravilno parkiranje ni izvršljiv v drugih državah članicah, ker se šteje za upravno kazen.

Ali se taki prekrški vpišejo v kazensko evidenco?

Globe se ne vpišejo v kazensko evidenco. Izrečena mandatna kazen ali sodba o prekršku, izdana v skrajšanem postopku, torej ne bo vpisana v vašo kazensko evidenco. Plačilni nalog za nepravilno parkiranje ni globa, temveč upravna kazen, zato se prav tako ne vpiše v kazensko evidenco.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuAvtomatski nadzor hitrosti

Zadnja posodobitev: 15/01/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.