Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Defendants (criminal proceedings)

Estonija

These factsheets explain what happens if you are suspected or accused of a crime which is tried in a court of law. For information on minor traffic offences, which are usually dealt with by a fine, see Factsheet 5. If you are the victim of a crime, you can find full information about your rights here.

Vsebino zagotavlja
Estonija

Summary of criminal proceedings

The following is a summary of the standard stages in criminal proceedings:

  • Launching of criminal proceedings
  • Pre-trial proceedings or investigation
  • Access to the criminal file and hearing of applications
  • Charging
  • Pre-trial proceedings in court
  • Court hearing
  • Judgment
  • Appeals proceedings (in courts of second and third instance)
  • Execution of the judgment

The factsheets give details about these stages of the process and about your rights. This information is not a substitute for legal advice and is intended to be for guidance only.

The role of the European Commission

Please note that the European Commission has no role in criminal proceedings carried out in Member States and cannot assist you if you have a complaint. These factsheets provide information on how and to whom complaints should be submitted.

Click on the links below to find the information that you need

1 – Getting legal advice

2 – My rights during the investigation of the crime

  • Launching of criminal proceedings
  • Detention and arrest
  • Interrogation and the gathering of evidence
  • Access to the criminal file, hearing of applications and charging
  • Additional information for non-residents

3 – My rights during the trial

4 – My rights after the trial

5 – Traffic offences

Related link

Overview of the Estonian criminal procedure in English

Last update: 08/08/2018

The national language version of this page is maintained by the respective Member State. The translations have been done by the European Commission service. Possible changes introduced in the original by the competent national authority may not be yet reflected in the translations. The European Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice to see copyright rules for the Member State responsible for this page.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

1 – Kako do pravnega svetovanja?

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno pravno svetovanje. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah ste upravičeni, da vas zastopa odvetnik. Izvedeli boste tudi, kaj bo odvetnik storil za vas. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako poiskati odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila pravnega svetovanja.

Ali moram imeti odvetnika?

Odvetnika v predkazenskem postopku morate imeti od takrat, ko imate priložnost pregledati kazenski spis (glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 2). Pred to fazo morate odvetnika imeti v naslednjih primerih:

  • če ste bili mladoletna oseba, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno;
  • če se zaradi telesne ali duševne nezmožnosti ne morete braniti sami ali je zaradi take nezmožnosti obramba za vas zapletena;
  • če ste osumljeni kaznivega dejanja, za katero je zagrožena dosmrtna zaporna kazen;
  • če se vaša zadeva prekriva z zadevo druge osebe, ki ima zagovornika;
  • če ste bili v priporu vsaj šest mesecev;
  • če se zadeva obravnava po hitrem postopku.

Odvetnika morate imeti med glavno obravnavo, kjer je njegovo sodelovanje obvezno.

Kako lahko poiščem odvetnika?

Pravico imate izbrati svojega odvetnika, ki v zastopanje privoli na podlagi pogodbe. Imena in kontaktni podatki odvetnikov so na voljo na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuestonske odvetniške zbornice.

Če nimate pogodbenega odvetnika ali vas vaš odvetnik ne more zastopati, imate pravico zaprositi za dodelitev odvetnika. V takem primeru vam estonska odvetniška zbornica dodeli odvetnika, ki vas bo zastopal.

Vaša pravica, da vam estonska odvetniška zbornica dodeli odvetnika, ni odvisna od vašega ekonomskega položaja. Ko zaprosite za odvetnika, vam ni treba razkriti podatkov o svojem finančnem položaju.

Če želite, da vam estonska odvetniška zbornica dodeli odvetnika, morate pri preiskovalnem organu, tožilstvu ali sodišču vložiti prošnjo.

V nekaterih postopkih je odvetnikovo sodelovanje obvezno. Če si v takem postopku niste sami izbrali odvetnika, vam ga bo dodelil preiskovalni organ, tožilstvo ali sodišče in vam zanj ni treba zaprositi.

Kdo bo poravnal stroške odvetnika?

Stroške odvetnika, ki ste ga izbrali, morate poravnati sami. Nagrada za odvetnika in pogoji plačila so del pogodbe s stranko.

Če odvetnika ne želite najeti sami, imate pravico do odvetnika, ki ga zagotovi država. Stroške odvetnika, ki ga dodeli estonska odvetniška zbornica, poravna država, vam pa odvetnika ni treba plačati. Če vas bo sodišče spoznalo za krivega, boste morali državi povrniti stroške nagrad za odvetnika.

Ali lahko odvetnika zamenjam?

Pravico imate zamenjati odvetnika, ki ste ga izbrali. Če vam je bil odvetnik dodeljen, ga imate pravico zamenjati, če se s tem strinjata prvotni in novi odvetnik. Če je bil vaš dodeljeni odvetnik nesposoben ali malomaren, imate pravico pri sodišču vložiti zahtevo, naj se ta odvetnik razreši in naj vam estonska odvetniška zbornica dodeli novega.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuEstonska odvetniška zbornica

Zadnja posodobitev: 08/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

Kazenski postopek ima dve fazi: predkazenski postopek ali preiskavo in glavno obravnavo. Konča se lahko tudi brez predložitve zadeve sodišču (na primer, če je med preiskavo ugotovljeno, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno). Za krivega kaznivega dejanja ste lahko spoznani samo na sodišču.

Kaj je namen kazenske preiskave?

Namen kazenske preiskave je ugotoviti, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno in kakšne so bile okoliščine kaznivega dejanja. Med preiskavo bodo zbrani dokazi o domnevnem kaznivem dejanju, ugotovljene bodo okoliščine in sprejeta bo odločitev, ali dokazi zadostujejo, da ste obtoženi kaznivega dejanja.

Katere so faze kazenske preiskave?

Začetek kazenskega postopka

Kazenski postopek začne preiskovalni organ (policija ali drug za to pristojen državni organ) ali tožilstvo. Kazenski postopek se začne, ko policija ali tožilstvo prejme informacije o domnevnem kaznivem dejanju.

Pridržanje in pripor

Če ima preiskovalni organ utemeljene razloge za sum, da ste storili kaznivo dejanje, vas lahko za največ 48 ur pridrži kot osumljeno osebo. Če ste pridržani, vas mora preiskovalni organ nemudoma zaslišati.

Če se med preiskavo izkaže, da vaše pridržanje ni utemeljeno, morate biti nemudoma izpuščeni. Če je tožilstvo prepričano, da je treba vaše pridržanje podaljšati, da se ne bi izognili preiskavi ali storili novih kaznivih dejanj, mora sodišče zaprositi za nalog za vaš pripor.

V takem primeru boste v 48 urah od začetka pridržanja privedeni pred sodnika. Sodnik odloči o primernosti pripora. Če ugotovi, da ni utemeljen, boste nemudoma izpuščeni.

Zaslišanje in zbiranje dokazov

Namen preiskave je zbrati dokaze, s katerimi bodo potrjene okoliščine kaznivega dejanja. V ta namen bodo zaslišane osumljena oseba, žrtev in priče, zbrani bodo dokazi, opravljena bo forenzična analiza, izvajale pa se bodo tudi nadzorne dejavnosti. Vse ukrepe, sprejete za zbiranje dokazov, je treba dokumentirati v skladu z zakonom. Za obtožbo se lahko uporabijo samo dokazi, ki so določeni z zakonom in so bili zbrani zakonito.

Vpogled v kazenski spis, obravnava zahtev in vložitev obtožbe

Ustvarjen bo kazenski spis, ki bo vseboval podrobnosti o kazenski preiskavi in dokaze. Ko je kazenska preiskava končana, tožilstvo izroči kopijo kazenskega spisa zagovorniku. Vaš odvetnik vas bo seznanil z zbranimi dokazi in podlago za obtožbo zoper vas.

Vi in vaš zagovornik imate pravico, da tožilstvu predložite zahteve (na primer za vključitev dodatnih dokazov v spis, končanje kazenskega postopka itd.), o katerih mora odločiti tožilstvo. Če tožilstvo zahtevi ne ugodi, lahko enako zahtevo znova predložite med glavno obravnavo na sodišču.

Če tožilstvo, potem ko vam je bil spis izročen in je bilo odločeno o vseh zahtevah, ugotovi, da je dovolj dokazov za začetek postopka zoper vas, bo pripravilo obtožnico.

Obtožnica je dokument, ki vsebuje dejstva in dokaze, na katerih temelji obtožba. Tožilstvo izroči obtožnico zagovorniku in jo pošlje na sodišče. To bo na podlagi obtožnice začelo sojenje.

Moje pravice med preiskavo

Začetek kazenskega postopka (1)

Zakaj se začne kazenski postopek?

Kazenski postopek se začne, ker je preiskovalni organ prejel informacije, ki kažejo na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Te informacije lahko temeljijo na pritožbi, ki jo je vložila oseba, ali odkritju dejstva, ki kaže na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Namen kazenskega postopka je ugotoviti, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno, in če je bilo, ali dokazi zadostujejo za obtožbo osumljene osebe zaradi kaznivega dejanja.

Kdo izvaja kazensko preiskavo?

Kazenski postopek vodi Povezava se odpre v novem oknutožilstvo, kazensko preiskavo pa izvaja preiskovalni organ v skladu z navodili tožilstva. Preiskavo običajno izvaja Povezava se odpre v novem oknupolicija, lahko pa jo izvajajo tudi Povezava se odpre v novem oknuslužba za notranjo varnost, Povezava se odpre v novem oknudavčna in carinska uprava, Povezava se odpre v novem oknuokoljski inšpektorat, Povezava se odpre v novem oknuslužba za zapore pri ministrstvu za pravosodje, vojaška policija in Povezava se odpre v novem oknuorgan za konkurenco.

Preiskovalni organi lahko nekatera procesna dejanja izvedejo samo z dovoljenjem tožilstva ali sodišča

Kako bom izvedel, da se je začel kazenski postopek?

Kazenski postopek se začne s prvim procesnim dejanjem. Če ste osumljeni storitve kaznivega dejanja, boste za začetek kazenskega postopka izvedeli tako, da boste pridržani kot osumljena oseba ali pozvani pred preiskovalca in zaslišani.

Zakaj bi bil lahko osumljen storitve kaznivega dejanja?

Kot osumljenca vas je mogoče obravnavati, če ima preiskovalni organ zadostne razloge za mnenje, da ste storili kaznivo dejanje. Ti razlogi so lahko utemeljeni z različnimi dejstvi, na primer:

  • zasačeni ste bili pri storitvi kaznivega dejanja ali takoj po tem;
  • priča kaznivega dejanja ali žrtev vas prepozna kot osebo, ki je storila kaznivo dejanje;
  • dokazi kaznivega dejanja ali druge informacije kažejo, da ste oseba, ki je storila kaznivo dejanje.

Kakšne pravice imam kot osumljena oseba?

Glavne pravice, ki jih imate kot osumljena oseba, so:

  • pravica, da ste obveščeni, česa ste osumljeni, da daste izjave v zvezi s sumom ali da zavrnete dajanje izjav;
  • pravica, da ste seznanjeni z dejstvom, da se vaše izjave lahko uporabijo zoper vas;
  • pravica do pomoči tolmača;
  • pravica do pomoči zagovornika;
  • pravica do zasebnega srečanja z zagovornikom;
  • pravica do zaslišanja v navzočnosti vašega zagovornika;
  • pravica do udeležbe na obravnavi sodišča v zvezi z zahtevo za vaš pripor;
  • pravica do predložitve dokazov;
  • pravica do predložitve zahtev in pritožb;
  • pravica do vpogleda v zapisnik v zvezi s procesnim dejanjem in do izjav v zvezi s pogoji, potekom in izidom procesnega dejanja ter v zvezi z zapisnikom, pri čemer se tudi te izjave vpišejo v zapisnik; pravica do strinjanja s predlogom za postopek poravnave, do sodelovanja pri pogajanjih v okviru postopka poravnave, do predlogov v zvezi z vrsto in višino kazni, ki bo uporabljena, in do sklenitve ali zavrnitve sklenitve sporazuma o poravnavi.

Kakšne so moje obveznosti?

Morate:

  • se zglasiti, ko vam to ukažejo preiskovalni organ, tožilstvo ali sodišče;
  • sodelovati pri procesnih dejanjih in izpolnjevati ukaze preiskovalnega organa, tožilstva in sodišča.

Katere informacije bom dobil o postopkih, ki potekajo?

Če ste osumljenec, vam mora preiskovalni organ pojasniti vaše pravice in obveznosti. V podpis boste dobili zapisnik razgovora, s podpisom pa boste potrdili, da so vam bile vaše pravice in obveznosti pojasnjene.

Nato boste izvedeli, česa ste osumljeni. To pomeni, da vam bo na kratko opisano dejanje, storitve katerega ste osumljeni. Izvedeli boste tudi podrobnosti o zakonu, v katerem je dejanje opredeljeno kot kaznivo dejanje. Niti za preiskovalni organ niti za tožilstvo pa pred koncem predkazenskega postopka ni nujno, da vam zagotovita več informacij.

Kdaj bom lahko govoril s svojim odvetnikom?

Takoj ko postanete osumljena oseba, zoper katero je uveden kazenski postopek, se imate pravico sestati in pogovoriti s svojim odvetnikom. Z njim imate pravico govoriti, preden vas preiskovalni organ začne zasliševati.

Pridržanje in pripor (2)

V katerih okoliščinah me lahko pridržijo?

Kot osumljena oseba ste lahko pridržani, če:

  • ste zasačeni pri storitvi kaznivega dejanja ali takoj po tem;
  • vas priča kaznivega dejanja ali žrtev prepozna kot osebo, ki je storila kaznivo dejanje;
  • dokazi v zvezi s kaznivim dejanjem kažejo, da ste ga morda storili.

Pridržani ste lahko tudi, če ima preiskovalni organ druge informacije, zaradi katerih vas šteje za osumljeno osebo, in:

  • poskušate pobegniti;
  • vaša istovetnost ni bila ugotovljena;
  • preiskovalni organ meni, da bi lahko zagrešili še kakšno kaznivo dejanje, se izognili kazenskemu postopku ali ga drugače ovirali.

Pridržani in priprti ste lahko zaradi predaje ali izročitve drugi državi (glej Povezava se odpre v novem oknuZaslišanje in zbiranje dokazov (3)).

Kdo me lahko pridrži?

Pravico pridržati vas ima preiskovalni organ. Če ste zasačeni pri storitvi kaznivega dejanja ali takoj po tem ali če poskušate pobegniti, vas lahko na policijo za pridržanje pripelje kdor koli.

Kako bom izvedel, zakaj sem bil pridržan, in kaj se bo zgodilo pozneje?

Ob pridržanju vas mora uradnik preiskovalnega organa seznaniti z razlogom za vaše pridržanje ter vam pojasniti vaše pravice in obveznosti. Uradnik sestavi dokument o pridržanju, ki vsebuje pravno podlago za vaše pridržanje in okoliščine kaznivega dejanja, ki ste ga osumljeni. Pravico imate, da predložite zahteve in da se te vključijo v dokument o pridržanju.

Ne znam lokalnega jezika. Kako bom razumel, kaj se dogaja?

Preiskovalni organ vas mora nemudoma v jeziku, ki ga razumete, in na razumljiv način seznaniti z razlogom za vaše pridržanje in vašimi pravicami. Po potrebi vam mora zagotoviti tolmača. Zagotovljeno je samo tolmačenje (pisno prevajanje pa ne).

Ali lahko o pridržanju obvestim svoje bližnje?

Pravico imate obvestiti vsaj enega bližnjega po svoji izbiri. Obvestitev poteka prek preiskovalnega organa. To pomeni, da imate pravico zahtevati, naj se obvestilo posreduje osebi, ki ste jo izbrali, to pa stori preiskovalni organ.

Če preiskovalni organ meni, da bi obvestitev osebe, ki ste jo izbrali, o vašem pridržanju lahko škodovala kazenskemu postopku, jo lahko zavrne. Dovoljenje za tako zavrnitev mora dati tožilstvo.

Kako dolgo sem lahko pridržan?

Pridržani ste lahko največ 48 ur. Če sodišče v 48 urah od začetka vašega pridržanja ne izda naloga za vaš pripor, vas mora preiskovalni organ nemudoma izpustiti.

V katerih okoliščinah sem lahko priprt?

Priprti ste lahko na zahtevo tožilstva, če obstaja utemeljen razlog za mnenje, da bi se lahko izognili kazenskemu postopku ali storili novo kaznivo dejanje. Dovoljenje za pripor lahko da samo sodnik.

Kako bo sprejeta odločitev o mojem priporu?

Preiskovalni organ vas privede pred sodnika, da bi ta izdal nalog za vaš pripor. K sodniku sta pozvana tudi tožilec in, če želite, vaš odvetnik. Sodnik prebere spis vaše kazenske zadeve in vas zasliši, da bi preveril razloge za vaš pripor. Sodišče po zaslišanju strank v zadevi pripor odobri ali zavrne. Če je pripor zavrnjen, morate biti nemudoma izpuščeni.

Kako dolgo lahko traja moj pripor?

V predkazenskem postopku ne smete biti priprti več kot šest mesecev. Ta rok se lahko v izjemnih primerih podaljša. Vsaka dva meseca imate pravico zahtevati, naj sodišče znova preuči razloge za vaš pripor, nato pa mora to v petih dneh odločiti, ali je nadaljnji pripor upravičen ali ne. Če ugotovi, da pripor ni več upravičen, morate biti nemudoma izpuščeni.

Ali sem lahko izpuščen ob plačilu varščine?

Pravico imate zahtevati, naj se vam namesto pripora naloži plačilo varščine. Za to morate vložiti prošnjo na sodišče. Privedeni boste pred sodnika, in ta bo odločil o prošnji za varščino, pri čemer mora slišati vaše mnenje in mnenje vašega odvetnika.

Če bo sodišče prošnji ugodilo, boste iz pripora izpuščeni, ko bo varščina nakazana na račun sodišča.

Ali se imam pravico pritožiti zoper nalog za pripor?

Pravico se imate pritožiti zoper nalog za pripor. Za to morate sami ali prek svojega odvetnika vložiti pisno pritožbo pri okrožnem sodišču prek sodišča, ki je izdalo prvotni nalog za pripor. Pritožbo morate vložiti v desetih dneh od prejetja informacij o nalogu za pripor.

Zaslišanje in zbiranje dokazov (3)

Kakšen je namen zaslišanja in zbiranja dokazov?

Namen zaslišanja in zbiranja dokazov je ugotoviti okoliščine domnevnega kaznivega dejanja in sestaviti zapisnik o njih, da bi jih bilo mogoče preveriti na sodišču. Preiskovalni organ in tožilstvo morata zbrati tako informacije, ki kažejo na vašo vpletenost v kaznivo dejanje, kot informacije, ki so vam v prid. Vaše nedolžnosti vam ni treba dokazovati.

Ali bodo od mene zahtevane informacije?

Če ste osumljena oseba, vas mora preiskovalni organ takoj zaslišati.

Ali moram preiskovalnemu organu dati informacije?

Preiskovalnemu organu vam ni treba dati informacij ali odgovoriti na vprašanja, ki vam jih postavi. Pravico imate molčati. Molk se ne sme v nobenem primeru razlagati kot priznanje krivde. Ne smete biti prisiljeni k pričanju zoper sebe ali vaše bližnje.

Kako poteka zaslišanje?

Na začetku zaslišanja morate biti poučeni, da imate pravico zavrniti izjavo in da se vaša izjava lahko uporabi zoper vas. Najprej boste vprašani, ali ste storili kaznivo dejanje, ki ste ga osumljeni.

Priložnost imate povedati, kar veste o kaznivem dejanju, ki se preiskuje. Poleg tega vam bodo postavljena vprašanja. Sestavi se zapisnik zaslišanja. Preden ga podpišete, ga imate pravico prebrati. Pravico imate, da se v zapisnik vključijo vaše pripombe.

Kaj se bo zgodilo, če bom izjavil kaj takega, kar bo škodilo mojemu primeru?

Izjava, ki jo daste, se lahko uporabi kot dokaz zoper vas.

Ali se lahko izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih obtožb pred glavno obravnavo?

Med zaslišanjem se lahko izrečete za krivega glede vseh ali nekaterih obtožb. To imate pravico storiti tudi kadar koli po zaslišanju, tudi če ste se med zaslišanjem izrekli za nedolžnega.

Kazenski postopek se s priznanjem krivde ne konča. Preiskovalni organ mora še vedno ugotoviti okoliščine kaznivega dejanja in ga dokazati. Za kaznivo dejanje ne morete biti obsojeni samo na podlagi svojega priznanja.

Ali imam pravico priznanje pozneje umakniti?

Če ste priznali krivdo, imate pravico preklicati svojo prvotno izjavo in zanikati krivdo pozneje v kazenskem postopku ali tudi na sodišču. Vendar se lahko v takem primeru vaše prvotno priznanje predstavi na sodišču in uporabi kot dokaz zoper vas. Če je vaša krivda potrjena z drugimi dokazi, se dejstvo, da ste umaknili priznanje, ne bo upoštevalo, ker je nezanesljivo.

Ali lahko dobim informacije o pričah, ki pričajo zoper mene?

Preiskovalnemu organu med kazensko preiskavo ni treba dati informacij o tem, katere priče so pričale zoper vas in kaj so izjavile. Za priče in njihovo pričanje boste izvedeli šele po koncu preiskave, ko boste dobili vpogled v kazenski spis (glej Povezava se odpre v novem oknuVpogled v kazenski spis, obravnava zahtev in vložitev obtožbe (4)).

Ali bom vprašan o mojih prejšnjih kaznivih dejanjih?

Lahko ste vprašani o vaših prejšnjih kaznivih dejanjih, vendar pa vam teh informacij ni treba dati. Preiskovalni organ ima pravico, da z vpogledom v različne registre ugotovi, ali ste že kdaj storili kakršno koli kaznivo dejanje. Vsa prejšnja kazniva dejanja bodo navedena v obtožnici.

Ali se lahko opravi telesni pregled?

Preiskovalni organ ima pravico opraviti telesni pregled, da bi odkril sledi kaznivega dejanja, vaše posebne telesne značilnosti in druge informacije, ki so pomembne za kazensko preiskavo.

Ali bom moral dati prstne odtise in vzorce DNK (na primer lase, slino) ali druge telesne tekočine?

Preiskovalni organ vam ima pravico odvzeti dokaze in vzorce, vključno s prstnimi odtisi in biološkim materialom za analizo DNK.

Če odvzem vzorcev zavrnete, vas ima preiskovalni organ pravico prisiliti k zagotovitvi vzorcev. Če odvzem vzorcev zavrnete ali če bi se z odvzemom posegalo v vašo telesno integriteto, pa se lahko vzorci odvzamejo le na podlagi sklepa preiskovalnega organa. Pravico imate do seznanitve s sklepom.

Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, poslovnih prostorov, avtomobila itd.?

Preiskava vašega doma, poslovnih prostorov ali avtomobila itd. se lahko opravi zaradi iskanja dokazov kaznivega dejanja ali drugih predmetov, potrebnih za rešitev kaznivega dejanja. Tožilstvo ali sodišče mora izdati nalog za preiskavo. Če je preiskava nujna, se lahko dovoli tudi na podlagi naloga preiskovalnega organa.

Osebi, na lastnini katere se izvaja preiskava, je treba pokazati nalog za preiskavo in zahtevati, naj preda predmet, naveden v nalogu. Če oseba predmeta ne preda, bodo uradniki preiskovalnega organa opravili preiskavo.

Ali lahko vložim pritožbo, če so moje pravice kršene?

Če so vaše pravice kršene, se imate pravico pritožiti glede dejavnosti preiskovalnega organa in vložiti pritožbo pri Povezava se odpre v novem oknutožilstvu. Če se pritožba nanaša na dejavnost tožilstva, se lahko vloži pri Povezava se odpre v novem oknudržavnem tožilstvu. O pritožbi bo odločeno v 30 dneh, potem pa boste prejeli kopijo odločitve. Če se z odločitvijo državnega tožilstva ne strinjate, imate pravico v desetih dneh vložiti pritožbo pri sodišču.

Vpogled v kazenski spis, obravnava zahtev in vložitev obtožbe (4)

Kakšen je namen vpogleda v kazenski spis?

V kazenski spis se dodajo vsi dokazi, zbrani med kazensko preiskavo, in povzetek predkazenskega postopka, v katerem so opisane okoliščine kaznivega dejanja. Kot osumljeni osebi vam je treba omogočiti vpogled v kazenski spis, da se seznanite z obtožbami zoper vas in njihovo utemeljitvijo.

Kdaj mi bo kazenski spis na voljo za vpogled?

Če ste osumljena oseba, vam bo kazenski spis na voljo po končani kazenski preiskavi.

Kako poteka vpogled v kazenski spis?

Od trenutka, ko vam je kazenski spis na voljo, morate imeti odvetnika (glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 1). Tožilstvo izroči kopijo kazenskega spisa vašemu odvetniku in ta vas seznani z vsebino kazenskega spisa.

Koliko časa imam za pregled kazenskega spisa?

Za pregled kazenskega spisa ni določenega roka. Tožilstvo ga lahko določi, če meni, da se s pregledom kazenskega spisa zavlačuje. Zagotoviti mora dovolj časa, da lahko dejansko uresničite svojo pravico do obrambe.

Kakšen je namen predložitve zahtev?

Ko pregledate kazenski spis, imate vi in vaš odvetnik pravico predložiti zahteve tožilstvu. Namen tega je zagotoviti, da je kazenska preiskava opravljena temeljito in pošteno.

Pravico imate zahtevati, naj:

  • se izvedejo dodatni preiskovalni postopki;
  • se v spis vključijo novi dokazi, ki ste jih predložili;
  • se iz spisa odstrani gradivo, ki ni upoštevno za zadevo, itd.

Pravico imate tudi zahtevati, naj tožilstvo konča kazenski postopek, če menite, da ni razlogov za njegovo nadaljevanje. Poleg tega imate pravico zahtevati, naj se zadeva obravnava po poenostavljenem postopku, določenem z zakonom (na primer po postopku dogovora), brez popolne glavne obravnave.

Kako se predložijo zahteve?

Zahteve se v pisni obliki predložijo tožilstvu. Predložiti jih je treba v desetih dneh od pregleda kazenskega spisa. Če je kazenska zadeva obsežna in zapletena, lahko tožilstvo ta rok podaljša na 15 dni (člen 225 zakona o kazenskem postopku, ki je začel veljati 1. septembra 2011).

Kako se odloča o zahtevah?

Tožilstvo zahtevo obravnava v desetih dneh. Če ji ne ugodi, se sestavi sklep, vam pa pošlje kopija tega sklepa. Če je vaša zahteva na tej stopnji zavrnjena, jo lahko znova vložite na glavni obravnavi.

Kdaj se vloži obtožba?

Ko pregledate kazenski spis in tožilstvo odloči o vaših zahtevah, bo zoper vas vložena obtožba, če je tožilstvo prepričano, da je dovolj dokazov za začetek sojenja zoper vas.

Kako se vloži obtožba?

Tožilstvo pripravi obtožnico. Obtožnica je dokument, ki vsebuje dejstva, na katerih temeljijo obtožbe, in dokaze, s katerimi so potrjene. Tožilstvo izroči obtožnico vam in vašemu odvetniku ter jo pošlje na sodišče.

Ali se lahko obtožba pred glavno obravnavo spremeni?

Sodišče lahko zadevo obravnava samo na podlagi obtožnice. Tožilstvo lahko obtožbo spremeni ali dopolni, vendar je treba v takem primeru vložiti novo obtožnico.

Zaradi istih obtožb se mi je že sodilo v drugi državi. Kaj se bo zgodilo?

Če ste bili v drugi državi spoznani za krivega zaradi istih obtožb ali je bil kazenski postopek v zvezi z obtožbami končan, ne morete biti znova obtoženi istega kaznivega dejanja. Če se je v takem primeru zoper vas v Estoniji začel kazenski postopek, ga je treba končati, ne da bi bili obtoženi kaznivega dejanja.

Ali se lahko moja zadeva reši z dogovorom?

Ko pregledate kazenski spis, imate pravico zahtevati, naj tožilstvo začne postopek s pogajanji. Če se tožilstvo strinja, se bodo z vami in vašim odvetnikom začela pogajanja o pravni opredelitvi dejanja, ki ste ga obtoženi, in kazni zanj.

Če s pogajanji dosežete dogovor, bo ta zapisan in predložen sodišču v potrditev. Če ga sodišče potrdi, boste za kaznivo dejanje obsojeni na podlagi sklenjenega dogovora.

Dodatne informacije za nerezidente (5)

Kaj je evropski nalog za prijetje?

Evropski nalog za prijetje je zahteva organa države članice Evropske unije za drugo državo članico Evropske unije za pridržanje, prijetje ali predajo neke osebe odreditveni državi, da bi ta država lahko nadaljevala kazenski postopek ali zaprla zadevno osebo.

Kakšne pravice imam, če sem priprt na podlagi evropskega naloga za prijetje?

Če ste priprti, vam mora biti pojasnjena podlaga za vaš pripor, poleg tega pa morate biti poučeni, da se lahko strinjate s predajo drugi državi članici. Če se s predajo strinjate, svoje odločitve pozneje ne morete spremeniti. Od trenutka, ko ste bili priprti, imate pravico do brezplačne pravne pomoči in pomoči tolmača.

Kako se sprejme odločitev o moji predaji drugi državi članici?

O predaji ali zavrnitvi predaje odloči sodišče. Vi, vaš odvetnik in tožilstvo boste navzoči na obravnavi na sodišču. Sodišče mora slišati vaše mnenje o predaji. Nato bo izdalo sklep, s katerim bo vaša predaja odobrena ali zavrnjena. Zoper ta sklep se lahko v treh dneh od njegovega prejema pritožite na okrožno sodišče. Okrožno sodišče mora o pritožbi odločiti v desetih dneh, njegova odločitev pa je dokončna.

Kako hitro se sprejme odločitev o moji predaji drugi državi članici?

Če ste se s predajo strinjali, mora biti odločitev sprejeta v desetih dneh. Če se s predajo niste strinjali, mora biti dokončna odločitev o predaji ali zavrnitvi predaje sprejeta v 60 dneh po vašem prijetju. Ta rok se lahko v izjemnih primerih podaljša za 30 dni. Če je sklep sodišča o vaši predaji postal pravnomočen, morate biti v desetih dneh poslani v odreditveno državo. Če v tem roku niste izročeni, morate biti izpuščeni.

V katerih okoliščinah sem lahko izročen drugi državi?

Če je druga država začela kazenski postopek in izdala nalog za prijetje ali če vas je sodišče v navedeni državi obsodilo na zaporno kazen, lahko ta država zaprosi za vašo izročitev. Če je Estonija prejela prošnjo druge države za izročitev ali zahtevo za prijetje prek Interpola, ste lahko pridržani in priprti toliko časa, kolikor traja izročitveni postopek. Med izročitvenim postopkom ste lahko v priporu največ eno leto. O izročitvi odloči sodišče.

Ali se lahko ob prijetju obrnem na veleposlaništvo svoje države?

Če ste državljan tuje države, se kopija naloga za prijetje pošlje na Povezava se odpre v novem oknuministrstvo za zunanje zadeve. To obvesti veleposlaništvo ali konzularnega predstavnika vaše države o vašem prijetju. Pravico imate zaprositi za srečanje s konzularnim uradnikom vaše države.

Ali mi bo dodeljen tolmač, če ne znam lokalnega jezika?

Preiskovalni organ in tožilstvo vam morata zagotoviti tolmača. Ta mora biti navzoč pri vseh procesnih dejanjih, pri katerih sodelujete. Njegova dolžnost je, da točno in v celoti prevede vse, kar je povezano s procesnimi dejanji. Zagotovljeno je samo tolmačenje (pisno prevajanje pa ne).

Zaprosite lahko za pisni prevod obtožnice v vaš materni jezik ali jezik, ki ga znate. Drugi dokumenti, ki so del kazenskega postopka, se ne prevajajo pisno.

Ali moram biti med kazenskim postopkom v državi? Ali lahko zapustim državo?

Med kazenskim postopkom vam ni treba biti v državi, temveč jo lahko zapustite, vendar pa se morate zglasiti pri preiskovalnem organu, kadar je to potrebno, da lahko ta izvede procesno dejanje. Preiskovalni organ vam lahko prepove, da kraj prebivališča zapustite brez njegovega dovoljenja.

Če želite kraj prebivališča zapustiti za več kot 24 ur, potrebujete predhodno dovoljenje preiskovalnega organa. Če se pri preiskovalnem organu ne zglasite, ko je to potrebno, ali kršite prepoved zapustitve kraja prebivališča, ste lahko priprti.

Ali sem lahko s telekomunikacijskimi sredstvi, npr. po videopovezavi, zaslišan iz druge države?

Preiskovalni organ lahko po videopovezavi v živo opravi zaslišanje v drugi državi. Tako zaslišanje se lahko opravi le, če se strinjate.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Zadnja posodobitev: 08/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

3 – Moje pravice na sodišču

Kje bo potekala glavna obravnava?

Vse kazenske zadeve se obravnavajo na Povezava se odpre v novem oknuokrajnih sodiščih. Navadno odločitev sprejme sodnik posameznik. Kazenske zadeve, ki vključujejo kaznivo dejanje prve stopnje, obravnava sodišče v sestavi predsednika sodišča in dveh sodnikov porotnikov.

Ali je glavna obravnava javna?

Glavna obravnava je javna.

Sodišče lahko odloči, da bo glavna obravnava delno ali v celoti zaprta za javnost:

  • da zaščiti državne ali poslovne skrivnosti;
  • da zaščiti moralo, družinsko ali zasebno življenje;
  • zaradi interesov mladoletne osebe;
  • zaradi interesov sojenja, vključno v zadevah, v katerih lahko javna glavna obravnava ogrozi varnost sodišča, strank v postopku ali prič.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Tožilstvo lahko pred koncem obravnave na sodišču spremeni obtožbo ali doda obtožbe zoper vas. V takem primeru bo sestavilo novo obtožnico. Tega ne bo storilo, če bo obtožba spremenjena v vašo korist. Če je obtožba spremenjena, imate vi in vaš odvetnik pravico zahtevati odložitev glavne obravnave, da bi lahko pripravili obrambo.

Kaj se bo zgodilo, če se med glavno obravnavo izrečem za krivega glede nekaterih ali vseh obtožb?

Vaše priznanje se obravnava kot dokaz kaznivega dejanja. Če se izrečete za krivega, mora tožilstvo vašo krivdo še vedno dokazati z drugimi dokazi.

Ali moram biti navzoč na glavni obravnavi? Ali lahko poteka v moji odsotnosti?

Udeležba obtožene osebe na glavni obravnavi je obvezna. Izjemoma lahko glavna obravnava poteka v vaši odsotnosti v naslednjih primerih:

  • če ste na glavni obravnavi povzročali nemir in niste upoštevali sodnikovih ukazov, zaradi česar ste bili odstranjeni iz sodne dvorane;
  • če niste v Republiki Estoniji in se niste zglasili na sodišču ter je mogoče zadevo obravnavati v vaši odsotnosti;
  • če ste po zaslišanju na sodišču v takem stanju, da ne morete več sodelovati na glavni obravnavi in je mogoče zadevo obravnavati v vaši odsotnosti.

Ali lahko sodelujem po videopovezavi, če živim v drugi državi?

Sodišče ima pravico, da vam omogoči sodelovanje na glavni obravnavi po videopovezavi, če se ne morete zglasiti na sodišču. To je mogoče le z vašim soglasjem.

Ali mi bo zagotovljeno prevajanje, če ne bom razumel, kaj se dogaja?

Če ne znate jezika glavne obravnave, vam mora sodišče za glavno obravnavo zagotoviti tolmača. Zagotovljeno je samo tolmačenje (pisno prevajanje pa ne).

Ali moram imeti odvetnika? Ali mi bo odvetnik dodeljen?

Odvetnika morate imeti. Če ga niste izbrali sami, vam ga bo dodelila estonska odvetniška zbornica (glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 1).

Ali na glavni obravnavi lahko dajem izjave? Ali na glavni obravnavi moram dajati izjave?

Na glavni obravnavi imate pravico dajati izjave in izraziti svoje mnenje o vseh okoliščinah vaše zadeve. Na glavni obravnavi vam ni treba dajati izjav in imate pravico do molka.

Kaj se bo zgodilo, če na glavni obravnavi ne bom govoril resnice?

Obtoženi osebi na glavni obravnavi ni treba govoriti resnice. Če ne govorite resnice, ne morete biti kaznovani. Če je med glavno obravnavo dokazano, da ste na sodišču lagali, se lahko celotno vaše pričanje (vključno z resničnim delom) šteje za nezanesljivo. V takem primeru se vaše pričanje ne šteje za dokaz.

Ali lahko izpodbijam dokaze, predložene zoper mene?

Pravico imate vložiti ugovor zoper dokaze, ki so bili zoper vas predloženi sodišču. Dokazi ne bodo smeli biti uporabljeni na sodišču, če so bili pridobljeni s temeljno kršitvijo prava. Pravico imate izpodbijati zanesljivost in pravno dopustnost dokazov.

Vi in vaš odvetnik lahko ustno in pisno izpodbijate dokaze v vsaki fazi postopka do konca glavne obravnave.

Kakšne dokaze lahko predložim v svojo obrambo?

Pravico imate na sodišču predložiti vse dokaze, ki so upoštevni za zadevo in so bili pridobljeni zakonito.

Kakšni pogoji veljajo za moje dokaze?

Na splošno je treba za predložitev novih dokazov vložiti zahtevo po pregledu kazenskega spisa ali vsaj tri delovne dni pred predhodno obravnavo. Vendar pa je nove dokaze mogoče predložiti tudi na glavni obravnavi, če jih iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče predložiti prej.

Ali lahko za zbiranje dokazov najamem zasebnega detektiva?

Za pridobivanje dokazov lahko uporabite zasebnega detektiva. Dokazi, ki jih zbere zasebni detektiv, so dopustni na sodišču, če jih je pridobil zakonito.

Ali lahko zahtevam priče, ki bodo pričale v mojo korist?

Pravico imate zahtevati, naj bodo osebe, ki imajo pomembne informacije, potrebne za rešitev vaše zadeve, povabljene na sodišče.

Ali lahko sam ali prek svojega odvetnika postavljam vprašanja drugim pričam v moji zadevi? Ali lahko sam ali prek svojega odvetnika izpodbijam njihove izjave?

Vi in vaš odvetnik imate pravico postavljati vprašanja vsem pričam. Pravico imate izraziti mnenje o upoštevnosti in resničnosti izjav priče. Pravico imate predložiti dokaze, da so izjave priče napačne ali da obstaja dvom o njihovi zanesljivosti.

Bodo upoštevani podatki o mojih prejšnjih kaznivih dejanjih?

Upoštevajo se lahko samo podatki o vaših prejšnjih kaznivih dejanjih, ki so evidentirana v Povezava se odpre v novem oknukazenskem registru in niso bila izbrisana iz vaše kazenske evidence (kaznivo dejanje se iz kazenske evidence izbriše eno leto do petnajst let po prestani kazni, odvisno od resnosti kaznivega dejanja).

Upoštevajo se lahko tudi podatki, ki jih o vaših prejšnjih kaznivih dejanjih hranijo druge države. Kazniva dejanja, ki se bodo upoštevala na sodišču, morajo biti navedena v obtožnici. Pri nekaterih kaznivih dejanjih se lahko zaradi storitve podobnega prejšnjega kaznivega dejanja naloži strožja kazen.

Kakšni so mogoči izidi glavne obravnave?

Sodišče vas po obravnavi bodisi oprosti bodisi obsodi. Oproščeni boste, če na glavni obravnavi ni dokazano, da je bilo kaznivo dejanje storjeno ali da ste ga storili vi. Oproščeni boste tudi, če tožilstvo umakne obtožbo. Obsojeni boste, če bo na sodišču dokazano, da ste storili kaznivo dejanje.

Če boste spoznani za krivega, vam bo sodišče naložilo kazen v skladu z zakonom. Mogoče kazni so:

  • globa, ki je lahko od 30- do 500-kratnik vašega povprečnega dnevnega dohodka;
  • zaporna kazen od 30 dni do 20 let ali dosmrtna zaporna kazen.

Če se strinjate, vam lahko sodišče namesto zaporne kazni odredi družbeno koristno delo.

V nekaterih okoliščinah vam lahko sodišče odobri tudi pogojno kazen. V takem primeru vam ne bo treba prestajati prvotne kazni ali boste morali prestati samo del te kazni, razen če boste v preizkusni dobi storili novo kaznivo dejanje. Preizkusna doba je od tri do pet let.

Sodišče lahko poleg glavne kazni naloži dodatne kazni, kot je prepoved opravljanja nekaterih dejavnosti ali izgon iz Estonije. Prav tako se lahko zaseže vsa lastnina, povezana s kaznivim dejanjem.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Žrtev ima pravico sodelovati na glavni obravnavi, dajati izjave in predložiti dokaze, zahtevati odškodnino za škodo, utrpelo zaradi kaznivega dejanja, in izraziti mnenje o kazni, ki jo je predlagalo tožilstvo.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Zadnja posodobitev: 08/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

4 – Kakšne so moje pravice, ko sodišče izreče sodbo?

Ali se lahko pritožim zoper sodbo?

Pravico imate do pritožbe zoper sodbo. Pritožite se lahko zoper obsodbo in kazen. Pravico se imate pritožiti zoper celotno sodbo ali njen del.

Kako se pritožim?

Sodišče, ki vas je obsodilo, morate obvestiti, da želite vložiti pritožbo. To morate storiti pisno v sedmih dneh od objave odločitve sodišča. To lahko storite tudi po telefaksu.

Pritožba se predloži sodišču, ki je izreklo sodbo, v 15 dneh od datuma, ko ste imeli sodbo prvič priložnost pregledati. Pritožba se sestavi pisno in pošlje sodišču po pošti ali telefaksu. Pritožbe, ki jih pripravita tožilstvo in pravni svetovalec, se sodišču pošljejo po elektronski pošti.

Sodišče, ki je izreklo sodbo, pošlje pritožbo in kazenski spis Povezava se odpre v novem oknuokrožnemu sodišču.

Kaj se bo zgodilo, če se bom pritožil?

Če se boste pritožili, prvotna sodba ne bo izvršena, dokler okrožno sodišče ne bo sprejelo odločitve. Če ste priprti, preden je sodba izrečena ali po tem, na podlagi pritožbe ne boste izpuščeni. V priporu lahko ostanete, dokler se ne sprejme odločitev o pritožbi. Za obravnavo pritožbe ni zakonsko določenega roka, vendar pa je treba odločitev sprejeti v razumnem času.

Ali lahko za namene pritožbe predložim nove dokaze? Kateri pogoji se uporabljajo?

Pri pritožbi imate pravico predložiti nove dokaze, če imate utemeljen razlog, da jih niste predložili prej.

Kaj se bo dogajalo med obravnavo na pritožbenem sodišču?

Med obravnavo na okrožnem sodišču bodo obravnavani argumenti, navedeni v pritožbi. Če se ne zglasite na sodišču, lahko okrožno sodišče pritožbo obravnava brez vašega sodelovanja. Okrožno sodišče, ki obravnava pritožbo, lahko:

  • pritožbo zavrne;
  • spremeni sodbo sodišča prve stopnje ali izreče novo sodbo;
  • razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in konča kazenski postopek;
  • razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne v ponovno obravnavo.

Ali je mogoča nadaljnja pritožba, če prvi pritožbi ni ugodeno?

Zoper odločitev okrožnega sodišča se lahko vloži „kasacijska pritožba“ na Povezava se odpre v novem oknuvrhovno sodišče. „Kasacijska pritožba“ se lahko vloži samo prek odvetnika.

Če želite vložiti „kasacijsko pritožbo“, morate v sedmih dneh od objave odločitve o pritožbi o tem obvestiti okrožno sodišče.

„Kasacijsko pritožbo“ je treba vložiti v 30 dneh od dneva, ko ste imeli prvič priložnost pregledati odločitev okrožnega sodišča. „Kasacijska pritožba“ se vloži na vrhovno sodišče prek okrožnega sodišča, ki je sprejelo odločitev o pritožbi.

Vrhovno sodišče ima pravico odločiti, ali bo obravnavalo „kasacijsko pritožbo“ ali ne. Za zavrnitev „kasacijskega postopka“ ne navede razlogov.

Kdaj obsodba postane pravnomočna?

Obsodba postane pravnomočna, ko postane pravnomočna sodba. To se zgodi, ko se izteče rok za vložitev pritožbe ali kasacijske pritožbe. V primeru kasacijske pritožbe sodba postane pravnomočna, ko vrhovno sodišče bodisi zavrne kasacijski postopek bodisi sprejme odločitev v zadevi.

Če bo moji pritožbi ugodeno, ali bo obsodba evidentirana?

Vaša obsodba bo v kazenskem registru evidentirana samo, če se izvrši. Če vrhovno sodišče razveljavi odločitev sodišča, ki vas je obsodilo, se obsodba ne evidentira v kazenskem registru.

Ali bom dobil odškodnino, če je bila prva razsodba napačna?

Pravico imate do nadomestila za škodo, ki vam je bila povzročena, če vam je bila prostost odvzeta brez razloga. Za odškodnino lahko pisno zaprosite pri Povezava se odpre v novem oknuministrstvu za finance v šestih mesecih od pravnomočnosti vaše oprostitve ali sklepa, s katerim je kazenski postopek končan.

Znesek odškodnine je določen in je enak 7-kratniku minimalne dnevne plače v Estoniji za vsak dan, preživet v priporu. Poleg tega imate pravico zahtevati, naj država povrne stroške, ki ste jih imeli za odvetnika.

Sem iz druge države. Sem lahko po glavni obravnavi poslan v domovino?

Če ste tuji državljan, ki zakonito živi v Estoniji, in ste bili obsojeni zaradi namernega kaznivega dejanja ter vam je bila izrečena zaporna kazen, vam lahko sodišče naloži dodatno kazen izgona iz Estonije in 10-letne prepovedi vstopa v Estonijo. Ker je izgon iz Estonije prav tako kazen, se imate pravico pritožiti.

Če nimate pravice živeti v Estoniji, se izgon iz Estonije opravi samodejno brez odločitve sodišča. Izgon imate pravico izpodbijati z vložitvijo pritožbe pri Povezava se odpre v novem oknuupravnem sodišču. Z izpodbijanjem izgona se ta ne preloži za čas trajanja postopka na sodišču.

Bil sem obsojen. Ali se mi lahko znova sodi zaradi istih obtožb?

Če ste bili obsojeni, se vam ne more znova soditi zaradi istih obtožb.

Ali bodo podatki o moji obsodbi evidentirani in kako bodo shranjeni?

Podatki o vaši obsodbi se vpišejo v Povezava se odpre v novem oknukazenski register. Register vodi Povezava se odpre v novem oknuministrstvo za pravosodje, upravlja pa ga Povezava se odpre v novem oknucenter za registre in informacijske sisteme. Podatki v registru so javni, razen v zakonsko določenih primerih.

Podatki se lahko posredujejo državnim organom drugih držav, če to dovoljujejo mednarodni sporazumi. Podatki o vaši kazni se hranijo brez vašega soglasja. Izbrišejo se po poteku zakonsko določenega obdobja (eno do petnajst let po prestani kazni, odvisno od teže kaznivega dejanja).

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem registru

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem registru v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Povezava se odpre v novem oknuZakon o nadomestilu za škodo, ki jo je osebi povzročila država z neupravičenim odvzemom prostosti

Povezava se odpre v novem oknuZakon o nadomestilu za škodo, ki jo je osebi povzročila država z neupravičenim odvzemom prostosti, v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Povezava se odpre v novem oknuZakon o obveznosti zapustitve države in prepovedi vstopa vanjo

Povezava se odpre v novem oknuZakon o obveznosti zapustitve države in prepovedi vstopa vanjo v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Zadnja posodobitev: 08/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

5 – Prekrški v cestnem prometu

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

Kazni za prekoračitev omejitve hitrosti ter kršitve pravil o parkiranju in drugih prometnih predpisov se naložijo v prekrškovnih postopkih.

Prekrškovni postopek opravi Povezava se odpre v novem oknupolicija bodisi na kraju, na katerem je bil prekršek ugotovljen, bodisi na policijski postaji.

Obveznost kaznovanja na kraju samem ni določena. Namesto tega se vam lahko izda opozorilo ali naloži opozorilna globa (do 15 EUR). Možna je tudi hitra odločitev na kraju samem, pri kateri se naloži globa do 400 EUR. Postopek na kraju samem se lahko izvede le z vašim soglasjem. Izjave osebe o kaznivem dejanju se lahko zabeležijo na avdio ali video posnetkih.

Če prekoračite omejitev hitrosti vožnje in vas posname hitrostna kamera, se lahko lastniku ali registriranemu uporabniku vozila naloži opozorilna globa. Opozorilna globa lahko znaša največ 190 EUR. Obvestilo o globi prejmete po pošti. Če se z njim ne strinjate, imate pravico do ugovora v 30 dneh od prejema. Pritožbo je treba poslati na policijsko postajo, ki vam je poslala obvestilo o globi. Če fizična oseba, ki je odgovorna za motorno vozilo, nasprotuje naložitvi globe, ker je vozilo uporabljal nekdo drug, mora v pritožbi navesti ime in priimek osebe, ki je uporabljala vozilo ob času, navedenem v obvestilu, poleg tega pa tudi njen naslov, številko vozniškega dovoljenja, datum rojstva in številko osebne izkaznice.

Če se ne strinjate z mnenjem policije o domnevnem prekršku, imate pravico do ugovora zoper postopek na kraju samem. V takem primeru bo policija na kraju samem pripravila dokumente o prekršku, vendar kazen ne bo naložena takoj.

Dokumenti bodo posredovani policijski postaji, katere uradniki morajo zbrati dokaze o prekršku. Če ste zaslišani, imate pravico do molka. Pravico imate do odvetnika in tolmača. Pravico imate pregledati material, zbran med prekrškovnim postopkom, in ugovarjati obtožbam.

Ugovore lahko vložite v 15 dneh od prejema poročila o prekršku. Seznanijo vas s tem, kdaj lahko od policijske postaje dobite kopijo odločbe o prekršku. Za pridobitev kopije se morate vi ali vaš odvetnik zglasiti na policijski postaji. Kopije vam namreč ne pošljejo po pošti.

Prekrški v cestnem prometu se lahko kaznujejo z globo do največ 1 200 EUR. Za hujše prekrške v cestnem prometu se vam lahko izreče do 30-dnevna zaporna kazen. Odločitev o tej kazni lahko sprejme samo sodišče. Prav tako se vam lahko izreče prepoved vožnje za največ dve leti.

Če se ne strinjate z odločitvijo policije, imate pravico vložiti pritožbo pri Povezava se odpre v novem oknuokrajnem sodišču. Pritožbo morate vložiti v 15 dneh od datuma, ko je bila odločitev prvič na voljo.

Državljani drugih držav članic Evropske unije so prav tako lahko kaznovani za prekrške v cestnem prometu.

Ali se prekrški zapišejo v kazenski register?

V kazenski register se vpišejo kazni za prekrške v cestnem prometu, ne pa tudi podatki o opozorilnih globah. Podatek o prekršku se izbriše iz registra in hrani v arhivu eno leto po plačilu globe, naložene zaradi prekrška, odsluženi zaporni kazni, opravljenem družbenokoristnem delu ali naložitvi prepovedi vožnje kot glavne kazni.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o cestnem prometu

Povezava se odpre v novem oknuZakon o cestnem prometu v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o prekrškovnem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o prekrškovnem postopku v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Zadnja posodobitev: 08/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.