Kje bo potekala glavna obravnava?

Vse kazenske zadeve se začnejo na magistratnem sodišču. Za nadaljevanje zadeve so nato na voljo tri možnosti.

Pri prekrških mora celotna glavna obravnava potekati na magistratnem sodišču, vodijo pa jo trije magistratni sodniki laiki ali okrožni sodnik.

Pri hujših kaznivih dejanjih lahko glavna obravnava poteka na magistratnem sodišču ali kronskem sodišču, o zadevi pa odloči sodnik in 12-članska porota.

Magistratni sodniki ali okrožni sodnik bodo presodili, katera vrsta glavne obravnave je najprimernejša v vaši zadevi, in sicer na podlagi zaslišanja vašega odvetnika, ki vas bo zastopal. Če bo primerno, bo glavna obravnava potekala na magistratnem sodišču, če ne ali če vztrajate pri obravnavi na kronskem sodišču, pa bo prenesena temu sodišču. Vsa sojenja odraslim osebam so javna.

Če ste mlajši od 18 let, razen če ste obtoženi za zelo hudo kaznivo dejanje, bo sojenje potekalo na sodišču za mladoletnike, vodil pa ga bo sodnik ali trije posebej usposobljeni magistratni sodniki. Javnost bo izključena z obravnave.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Obtožba se lahko spremeni med predhodno obravnavo, vendar po navadi ne pozneje kot takrat, ko začne sodišče obravnavati dokaze. Manj resne obtožbe je treba vložiti v šestih mesecih po tem, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje. Krivdo lahko priznate za nekatere ali vse obtožbe. Tožilec lahko dovoli, da priznate krivdo za manjše kaznivo dejanje, kot ste ga obtoženi.

Ali moram biti navzoč na glavni obravnavi?

Neupoštevanje zahteve za zglasitev na sodišču se šteje za kaznivo dejanje. Poleg tega se lahko primer nadaljuje tudi ob vaši odsotnosti. V primeru prekrškov je pogosto dovoljeno, da ste navzoči prek odvetnika, priznate krivdo po pošti ali se strinjate, da se sojenje nadaljuje v vaši odsotnosti. Na kronskem sodišču glavna obravnava običajno ne more potekati brez vaše navzočnosti. Če motite postopek ali se mu izogibate, pa se lahko glavna obravnava nadaljuje tudi brez vas. Neudeležba na glavni obravnavi (brez upravičenega razloga) se šteje za kaznivo dejanje.

Ali lahko na glavni obravnavi sodelujem po videopovezavi?

Običajno to ni mogoče, čeprav se za nekatera zaslišanja lahko javite iz zapora ali s policijske postaje po videopovezavi. Magistratni sodniki ali sodnik in tožilec so navzoči na sodišču. Vaš pravni svetovalec je lahko na policijski postaji ali sodišču ter vas bo lahko videl in slišal po videopovezavi.

Bo zagotovljeno tolmačenje, če ne bom razumel, kaj se dogaja?

Če ne znate angleško, vam bo sodišče priskrbelo tolmača.

Ali bom imel odvetnika?

Na splošno ni nujno, da je na sodišču z vami odvetnik, vendar je njegova navzočnost zelo priporočljiva. Na nekaterih glavnih obravnavah morate imeti odvetnika, na primer v primerih posilstva ali primerih, ki vključujejo mladoletne priče.

Ali lahko zamenjam odvetnika?

Da, glej Informativni list 1.

Ali moram pričati na glavni obravnavi?

Na glavni obravnavi lahko pričate, vendar vas k temu ni mogoče prisiliti. Vaš odvetnik vam bo svetoval, ali bi bilo to dobro za vas. Če brez utemeljenih razlogov ne pričate, se to lahko uporabi zoper vas, vendar ne morete biti obsojeni samo zato, ker ste na glavni obravnavi molčali.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Če se strinjate, se lahko dokazi preberejo ali povzamejo. Če boste dokaze izpodbijali, bo priča po navadi pozvana k pričanju na sodišču, tako da lahko njeno pričanje izpodbijate s spraševanjem. Če tožilec kot dokaze zoper vas uporabi dokumente, mora vašega odvetnika o tem obvestiti pred glavno obravnavo. Vaš odvetnik lahko dokument izpodbija. Zasliši lahko vsako pričo, ki priča zoper vas, in tako izpodbija njeno pričanje.

Ali lahko predložim dokaze v svojo obrambo?

Da. Dokazi so lahko v obliki dokumentov ali fizični obliki. Lahko tudi prosite priče, naj pričajo v vašo korist, na sodišče pa jih lahko pozove sodnik. Zaslišala jih bosta vaš odvetnik in tožilec.

Bodo upoštevani tudi podatki o meni, ki izhajajo iz kazenske evidence?

Tožilec bo pred glavno obravnavo pridobil podatke iz vaše kazenske evidence. To lahko vključuje obsodbe v drugih državah. V nekaterih okoliščinah bodo podatki razkriti sodišču, vendar bo lahko vaš odvetnik tako razkritje izpodbijal. Tudi če bo sodišče upoštevalo vašo kazensko evidenco, ne boste obsojeni samo zaradi dejstva, da jo imate.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Po predložitvi vseh dokazov bo odločeno („razsodba“), ali ste krivi ali ne. Na magistratnem sodišču razsojajo magistratni sodniki. Na kronskem sodišču razsoja samo porota. Če je sodba oprostilna (spoznani ste za nedolžnega), je zadeva končana. Če ni drugih obtožb, lahko zapustite sodišče. Če je sodba obsodilna (spoznani ste za krivega), odvetniki predlagajo kazen. Ta se lahko izreče na ločeni obravnavi.

Kakšna kazen mi bo naložena?

Kazen bo odvisna od resnosti kaznivega dejanja. Sodišče bo upoštevalo nacionalne smernice. Za vsako kaznivo dejanje je določena najvišja kazen, za nekatera pa so določene tudi najnižje kazni.

Več informacij o mogočih kaznih je na voljo tukaj. Med njimi so:

• zaporna kazen. Ta lahko traja nedoločen ali določen čas. Sodišče bo pojasnilo, koliko kazni boste verjetno odslužili v zaporu. Kazni, krajše od 12 mesecev, se lahko pogojno odložijo (služenje skupnosti pod določenimi pogoji). Čas, ki ste ga pred sojenjem že prestali v zaporu, se po navadi všteje v kazen;
• odredbe o naložitvi družbeno koristnega dela (ki lahko vključujejo več pogojev, kot je neplačano delo v lokalni skupnosti);
• globa (denarna kazen);
• odškodnina (plačilo denarja žrtvi);
• prisilna odstranitev (vrnitev v domovino samo v primeru hudega kaznivega dejanja);
• prepoved (na primer prepoved vožnje).

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Žrtev ni stranka v postopku, vendar lahko na glavni obravnavi priča proti vam. Sodnik bo pri določanju kazni za vas upošteval izjavo žrtve o posledicah kaznivega dejanja. Ne more vam naložiti civilne odškodninske odgovornosti, lahko pa določi kazen v obliki odločbe o plačilu odškodnine. Žrtev ima pravico zoper vas vložiti zasebno tožbo.

Sorodne povezave

Predložitev zadeve sodišču

Sodni postopek

Javljanje po neposredni povezavi

Smernice za določitev kazni

Telefonska številka za pomoč družinam zapornikov

Življenje v zaporu

Zakon o otrocih in mladini iz leta 1933 (kakor je bil spremenjen)

Zakon o magistratnih sodiščih iz leta 1980 (kakor je bil spremenjen)

Zakon o kazenskem pravosodju in javnem redu iz leta 1994 (kakor je bil spremenjen)

Zakon o kazenskem postopku in preiskavah iz leta 1996 (kakor je bil spremenjen)

Zakon o preprečevanju kriminala in neredov iz leta 1998 (kakor je bil spremenjen)

Zakon o pristojnostih kazenskih sodišč (določanje kazni) iz leta 2000 (kakor je bil spremenjen)

Zakon o kazenskem pravosodju iz leta 2003 (kakor je bil spremenjen)

Zakon o mejah Združenega kraljestva iz leta 2007 (kakor je bil spremenjen)

Zakon o kazenskem pravosodju in priseljevanju iz leta 2008 (kakor je bil spremenjen)

Zakon o mrliških oglednikih in pravosodju iz leta 2009 (kakor je bil spremenjen)