Kje bo potekala glavna obravnava?

Glavna obravnava bo potekala na lokalnem mestnem sodišču in bo odprta za javnost. Če ste priznali, da ste storili kaznivo dejanje ali kazniva dejanja, za katera ste obtoženi, bo tožilstvo zahtevalo postopek na podlagi priznanja krivde. V tem primeru bo sodišče sestavljal samo en poklicni sodnik. Enako velja, če je globa edina kazen, ki se zahteva.

Če krivde niste priznali, bodo vaš primer obravnavali tudi sodniki laiki, tako da bo sodišče sestavljeno iz enega poklicnega sodnika in dveh sodnikov laikov.

Če tožilec zahteva štiriletno ali daljšo zaporno kazen, bo primer obravnavala porota. V tem primeru bo sodišče sestavljeno iz treh poklicnih sodnikov in šestih porotnikov. Izjema so primeri kaznivih dejanj, povezanih z drogami in gospodarskim kriminalom, ki jih obravnavajo poklicni sodniki in sodniki laiki, ne glede na zahtevano kazen.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Če gre za primer obravnave po priznanju krivde, je obtožbo mogoče prilagoditi, tako da ustreza kaznivemu dejanju, za katero lahko priznate krivdo.

Takoj ko se glavna obravnava zoper vas začne, je mogoče spremeniti le manjše elemente obtožbe. Obtožbe ni mogoče razširiti brez vašega soglasja.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Navzoči morate biti med celotno glavno obravnavo. Sodišče vam lahko dovoli, da po svojem pričanju obravnavo zapustite.

Če ste bili o obravnavi obveščeni, pa na sodišče niste prišli brez utemeljenega opravičila, se lahko sodišče odloči, da bo priče zaslišalo ob vaši odsotnosti. Sodišče lahko odloči v vaši odsotnosti, če je tožilstvo zahtevalo zaporno kazen do šestih mesecev, vi pa ste se strinjali, da se glavna obravnava lahko konča. Če se vam izreče nepogojna kazen do treh mesecev zapora, je mogoče primer končati brez vašega soglasja.

Od 1. novembra 2009 je mogoče v pravnem postopku sodelovati po videopovezavi, če je najvišja zahtevana kazen globa ali zapor do enega leta. Vendar vsa sodišča še niso namestila potrebne opreme za zagotovitev te možnosti.

Če ne govorite in razumete jezika sodišča, imate pravico do tolmača med celotno glavno obravnavo. Ta vam bo tudi pomagal, če boste želeli med obravnavo govoriti s svojim odvetnikom.

Če še nimate odvetnika, vam ga bo dodelilo sodišče, če zanikate kaznivo dejanje in je zahtevana kazen več kot globa. Če v primeru, v katerem je tožilstvo zahtevalo zaporno kazen, priznate krivdo, vam bo sodišče dodelilo odvetnika, če ga boste zahtevali. Če se s svojim odvetnikom ne boste strinjali ali boste iz katerega drugega razloga želeli novega odvetnika, bo vaši želji običajno ugodeno.

Med glavno obravnavo vam ni treba odgovarjati na vprašanja ali govoriti resnice. Za neresnično pričanje med glavno obravnavo vas ni mogoče kaznovati. Odvetnik vam lahko svetuje, ali je za vas najbolje, da daste izjavo.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Uporaba pisnih dokazov med glavno obravnavo je podrobno zakonsko urejena. Razen tega pa ni skoraj nobenih drugih pravil, tako da lahko predložite kakršne koli dokaze. Z odvetnikom lahko izpodbijate dopustnost prič ali dokazov, predvsem če niso pomembni za vaš primer ali če so bili dokazi pridobljeni nezakonito. Sodišče bo odločilo, ali bo pripustilo priče ali dokaze, ki ste jih izpodbijali. V večini primerov bodo nezakonito pridobljeni dokazi na sodišču razglašeni za nedopustne. Sodišče bo pomembnost zadevnih dokazov preučilo po tem, ko bo obravnavalo druge dokaze.

Zaprosite lahko, naj se na obravnavi k pričanju pozovejo določene priče ali predložijo določeni dokazi v podporo vašemu primeru. To bi na primer lahko bil seznam potnikov, ki kaže, da vas ni bilo na kraju kaznivega dejanja, ko je bilo to storjeno. Če se tožilstvo ne strinja glede pomembnosti določenih dokazov, o zadevi odloči sodišče.

Stran, ki je neko pričo pozvala, jo bo zaslišala prva. Potem bo imela priložnost za navzkrižno zaslišanje še druga stran. Sodišče bo pri razsojanju ocenilo gotovost in zanesljivost izjav, ki so jih priče dale med glavno obravnavo.

Bodo upoštevani tudi podatki o meni, ki izhajajo iz kazenske evidence?

Informacije o prejšnjih obsodbah bodo upoštevane, če je iz opisa kaznivega dejanja razvidno, da gre za ponovitev dejanja. V redkih primerih je mogoče informacije o načinu delovanja v prejšnjem primeru uporabiti za utemeljitev krivde ali nedolžnosti v obravnavanem primeru. Če ste že bili obsojeni za podobno kaznivo dejanje ali ste storili kaznivo dejanje med preskusnim obdobjem po pogojni obsodbi ali med pogojnim odpustom, bo to običajno vplivalo na dolžino vaše kazni.

Sicer pa navadno ne bo poizvedb glede kakršnih koli predhodnih obsodb v drugih državah članicah.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Primer se konča z odločitvijo sodišča. Rezultat je lahko:

• oprostilna sodba;
• globa;
• pogojna obsodba, ki je lahko tudi odredba o zdravljenju ali delu v korist skupnosti;
• nepogojna zaporna kazen.

V primeru pogojne obsodbe bo sodišče običajno določilo zaporno kazen, ki pa vam je ne bo treba odslužiti, če med preskusnim obdobjem (običajno eno- ali dvoletnim) ne boste storili drugega kaznivega dejanja. Sodišče lahko kot pogoj za preskusno obdobje od vas zahteva, da ostanete pod nadzorom svetovalca za pogojni odpust, se zdravite zaradi zlorabe alkohola ali drugih vrst zlorab prepovedanih snovi, sodelujete pri psihiatričnem zdravljenju in/ali opravite določeno število ur neplačanega dela v korist skupnosti, ki jih določi sodišče.

Za mladoletne prestopnike (mlajše od 18 let) se uporabljajo posebne sankcije.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Žrtev velja za pričo, tako kot vse druge priče. Vendar ima v nekaterih primerih žrtev pravico do odvetnika, ki ga posebej imenuje sodišče, in/ali dodelitve odškodnine med glavno obravnavo, če je odškodninski zahtevek preprost in dobro dokumentiran, tako da dodelitev odškodnine sodišču ne povzroči materialnih neprijetnosti.

Sorodne povezave

Danski zakon o pravosodju