Katere so faze kazenske preiskave?

Kazenske zadeve preiskuje policija. Primer bo praviloma preiskovala policija, ker je policija tista, ki je obveščena, da je bila neka oseba žrtev nasilja ali tatvine, oziroma ker je policija ali morebiti neki državljan zalotil osebo med kaznivim dejanjem.

Predhodna obtožba

Policija bo najprej poskušala ugotoviti, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje in ali je enega oziroma več prepoznavnih osumljencev mogoče obdolžiti za kaznivo dejanje. V zvezi s tem bo običajno želela zaslišati osumljenca.

Prijetje

Policija lahko osumljenca pridrži.

Prva obravnava na sodišču in pripor v predkazenskem postopku (vključno z evropskim nalogom za prijetje)

Če želi policija osumljenca pridržati, da ne bi bila ogrožena policijska preiskava ali iz drugega razloga, ga je treba privesti na sodišče v 24 urah po prijetju, tako da se lahko zadeva predloži sodniku.

Intruzivni ukrepi

Policija lahko pridobi informacije z zaslišanjem osumljenca in morebitnih prič, poleg tega pa lahko med preiskovanjem uporabi tudi intruzivne ukrepe, kot so preiskave krajev, nadzor nad telekomunikacijami, prisluškovanje telefonskim pogovorom itd. Najbolj intruzivne ukrepe mora pred uporabo odobriti sodišče.

Odločitev o vložitvi obtožbe zoper osumljenca

Namen policijske preiskave je zagotoviti informacije, ki tožilcu omogočajo, da odloči, ali bo vložil obtožbo zoper osumljenca ali ne. Če ni dovolj dokazov, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, bo tožilstvo zadevo opustilo.

Na lokalni ravni imata policija in tožilstvo isto vodstvo, tako da bo tožilstvo pogosto vključeno že v zgodnji fazi primera, vključno z načrtovanjem preiskave.

Priprava na glavno obravnavo na strani obrambe

Več informacij o pravici do obveščenosti o preiskavi in vpliva nanjo je na voljo tukaj.

Moje pravice med preiskavo

Za nadaljnje informacije o vaših pravicah v posamezni fazi zadeve kliknite na eno od naslednjih povezav.

• Predhodna obtožba, vključno z zaslišanjem (1)
• Prijetje (2)
• Prva obravnava na sodišču in pripor v predkazenskem postopku (vključno z evropskim nalogom za prijetje) (3)
• Intruzivni ukrepi, vključno s preiskavami (4)
• Odločitev, ali bo proti vam vložena obtožba ali ne (5)
• Priprava na glavno obravnavo na strani obrambe (6)

Predhodna obtožba, vključno z zaslišanjem (1)

Zakaj sem obdolžen?

Obdolženi ste, ker policija močno sumi, da ste storili kaznivo dejanje, in bo njena preiskava od zdaj osredotočena na vas, ne pa na neko drugo osebo.

Kaj pomeni, da sem obdolžen?

To pomeni, da vam bodo povedali, kakšno kaznivo dejanje ste po mnenju policije storili. Policija vam mora povedati, katero zakonsko določbo ste po njenem mnenju kršili. Preiskavo primera imate pravico spremljati prek odvetnika, v primeru hudih kaznivih dejanj pa imate pravico do odvetnika, ki ga določi sodišče.

Zakaj me želi policija zaslišati?

Policija vas želi zaslišati, da bi ugotovila, ali upravičeno sumi, da ste storili kaznivo dejanje, ali ne. Vašo izjavo bo običajno uporabila v nadaljnjih preiskavah. Pozneje bo tožilec vašo izjavo uporabil za odločitev, ali naj se primer obravnava kot primer priznanja krivde.

Kje in kdaj me lahko policija zasliši?

Glede tega, kje in kdaj vas policija lahko zasliši, ni posebnih pravil. Zaslišanje mora biti opravljeno tako, da vaše pravice niso neupravičeno kršene. Policiji na splošno ni dovoljeno, da bi z vami vzpostavila stik na delovnem mestu. Običajno vam bo začela postavljati vprašanja na kraju kaznivega dejanja. V številnih primerih vas bo pozvala na policijsko postajo na razgovor.

Kaj če ne znam jezika?

Če ne znate lokalnega jezika, imate pravico do tolmača, ki lahko tolmači v vaš jezik in iz njega. Zagotovila ga bo policija, vam pa do njegovega prihoda ni treba izjaviti nič.

Ali moram dati izjavo policiji?

Policiji morate navesti svoje ime, naslov in datum rojstva. To je vse, kar morate navesti. Ni vam treba govoriti resnice. Policija vas mora o teh pravicah obvestiti pred razgovorom. Od vašega primera in resnosti obtožbe je odvisno, ali bi bilo za vas dobro, da daste izjavo policiji. Če ne veste, ali odgovarjati na vprašanja, se obrnite na odvetnika.

Ali se bom lahko pogovoril z odvetnikom?

Preden pristanete na razgovor s policijo, imate pravico govoriti z odvetnikom, ki ga sami izberete. Če ne poznate nobenega, vam ga bo poiskala policija.

Vaš odvetnik ima pravico, da je navzoč med razgovorom, ne sme pa vam svetovati, kako odgovarjajte na posamezna vprašanja.

Ali lahko preverim, ali je policija pravilno razumela mojo izjavo?

Policija mora vašo izjavo zapisati. Zapisnik lahko preberete oziroma vam ga lahko preberejo, potem pa poveste svoje pripombe. Sami se odločite, ali ga boste podpisali ali ne. Številni odvetniki vam bodo svetovali, da ga ne podpišite, če ne znate jezika.

 

Kaj se zgodi, če izjavim kaj takega, kar škodi mojemu primeru?

Če ste izjavili kar koli, kar bi lahko škodilo vašemu primeru, lahko policija te informacije uporabi v preiskavah. Splošno pravilo je, da policijski zapisnik ni dokaz in ga med glavno obravnavo kot takega ni mogoče uporabiti proti vam. Tožilec vas lahko vpraša o podrobnostih iz zapisnika. Če izjavo spremenite, lahko škodite svoji verodostojnosti.

Prijetje (2)

Zakaj sem bil prijet?

Prijeti ste lahko, ko ima policija razlog za sum, da ste storili kaznivo dejanje, prijetje pa je potrebno, da se vam onemogoči storitev drugega kaznivega dejanja, se zagotovi vaša navzočnost ali prepreči, da bi govorili z drugimi. Prijeti ste lahko tudi na podlagi evropskega naloga za prijetje, ki ga je izdala druga država članica EU.

Ali me policija lahko prime za vse vrste zadev?

Policija vas ne bo prijela, če bi bilo to nesorazmerno z resnostjo kaznivega dejanja, za katero ste obdolženi. Na primer, zelo malo verjetno je, da boste prijeti, če ste osumljeni storitve kaznivega dejanja, za katero je največja zagrožena kazen manjša globa.

Kje bo opravljeno prijetje?

Prijetje bo običajno opravljeno na lokalni policijski postaji. Običajno boste zadržani v čakalni celici, dokler vas policija ne bo mogla zaslišati (glej razdelek Predhodna obtožba, vključno z zaslišanjem (1)).

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Če ste bolni, poškodovani ali pod hudim vplivom alkohola ali drog, imate pravico do obiska zdravnika. Policiji morate povedati, da potrebujete zdravnika, pa tudi, če potrebujete posebna zdravila.

Ali se lahko obrnem na odvetnika?

Če ste bili prijeti, imate pravico govoriti z odvetnikom, ki ga sami izberete, preden pristanete na razgovor s policijo. V nekaterih primerih vam policija morda ne bo pustila imeti določenega odvetnika. Glede tega se lahko pritožite sodišču.

Policija in odvetnik vam morata razložiti, da se lahko odločite za odvetnika, ki ga dodeli sodišče, in kdo ga bo moral plačati.

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem iz druge države?

Če ste tuji državljan, imate pravico, da se obrnete na svoje veleposlaništvo. Policija vam lahko pomaga pri vzpostavitvi stika z njim.

Ali se lahko obrnem na svojo družino?

Pravico imate družino ali delodajalca obvestiti, da ste bili prijeti. Policija lahko vašo zahtevo po vzpostavitvi stika zavrne, če meni, da bi tak stik lahko vplival na zadevo. Odloči se lahko, da bo vašo družino sama obvestila v vašem imenu.

 

Koliko časa lahko traja prijetje?

Izpuščeni morate biti takoj, ko razlogi za vaše prijetje niso več veljavni. Če niste izpuščeni v 24 urah, morate biti privedeni pred sodišče (prva obravnava na sodišču), tako da lahko sodnik odloči, ali vas je treba izpustiti, vam podaljšati pridržanje (najdaljša možnost je 3 x 24 ur) oziroma obdržati v priporu (Prva obravnava na sodišču in pripor v predkazenskem postopku (3)).

Kdaj se lahko prijetje podaljša na več kot 24 ur?

Če sodnik, ki zadevo obravnava med prvo obravnavo na sodišču, ugotovi, da predloženi dokazi ne zadoščajo za odločitev, ali vas je treba pridržati v priporu, se lahko pridržanje podaljša na 3 x 24 ur od takrat, ko se konča prva obravnava.

Prva obravnava na sodišču in pripor v predkazenskem postopku (3)

Zakaj sem v priporu?

V priporu ste, ker policija meni, da vas je treba pridržati za nekaj časa ali dokler traja preiskava. Priprti ste lahko tudi zaradi zagotovitve, da boste na voljo za izročitev drugi državi članici v skladu z evropskim nalogom za prijetje.

Kdo odloča o tem, ali moram ostati v priporu?

O tem, ali so izpolnjeni pogoji za vaše pridržanje v priporu, odloča sodnik. Preden odloči, ali bi morali biti pridržani v priporu, kot zahteva policija, se opravi zaslišanje (prva obravnava na sodišču). Med tem zaslišanjem bo tožilstvo predstavilo, kako zadevo razume policija, vi pa boste tudi imeli priložnost predstaviti svoje stališče. Sodnik bo odločil, ali boste pridržani v priporu, ne bo pa odločil, ali ste krivi dejanj, ki ste jih obdolženi.

Ali sem lahko pridržan v priporu za vse vrste zadev?

V priporu ste lahko pridržani pod naslednjimi pogoji:

• Policija mora biti zmožna razložiti, zakaj sumi, da ste storili kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen 18 mesecev ali več.
• Morebitna kazen mora biti daljša od 30-dnevne zaporne kazni.
• Policija mora biti zmožna prepričati sodnika, kako pomembno je, da vas ne izpusti, dokler traja policijska preiskava, iz enega od naslednjih razlogov:
• po mnenju policije se boste izognili kazni;
• obstaja razlog za mnenje, da boste isto vrsto kaznivega dejanja ponovili;
• obstaja razlog za mnenje, da boste v primeru izpustitve na prostost ovirali preiskavo;
• kaznivo dejanje je tako hudo, da bi bilo žaljivo za druge, če bi vam dovolili, da na sojenje čakate na prostosti.

V redkih primerih se lahko priporu izognete, čeprav so izpolnjeni pogoji za vaše pridržanje – če bi bil pripor izjemno obremenilen zaradi vaših osebnih okoliščin. Pomembno je, da svojega odvetnika obvestite o takih okoliščinah.

Kje bo potekala prva obravnava na sodišču?

Prva obravnava na sodišču bo potekala na lokalnem sodišču. Običajno boste do vstopa v sodno dvorano pridržani v čakalni celici.

Ali moram pričati na prvi obravnavi na sodišču?

Ni vam treba dati izjave oziroma govoriti resnice. Od narave vašega primera in resnosti obtožbe je odvisno, ali bi bilo za vas dobro, da na sodišču daste izjavo. Posvetujte se z odvetnikom, da ugotovite, ali bi bilo za vas bolje, da pričate, ali ne.

Ali se bom lahko pogovoril z odvetnikom?

Sodišče vam bo dodelilo odvetnika, ki vas bo zastopal na sodišču. Če ne zaprosite za določenega odvetnika, vam bo sodišče določilo odvetnika, ki je tisti dan na delovnem mestu. Za več informacij glej Informativni list 1.

Imate pravico, da se pred zaslišanjem z odvetnikom pogovorite o zadevi. Če z odvetnikom ne govorite istega jezika, imate pravico do tolmača. Odvetnik bo med zaslišanjem branil vaše interese in vam lahko tudi postavlja vprašanja.

Ali lahko preverim, da je sodišče pravilno razumelo moje pričanje?

Sodnik bo bistvene elemente vašega pričanja vnesel v sodni zapisnik. Vaša izjava bo glasno prebrana zaradi zagotovitve, da je bila pravilno razumljena.

 

Kaj se zgodi, če izjavim kaj, kar je slabo za mojo zadevo?

Vaše pričanje na sodišču se lahko uporabi kot dokaz v zadevi.

Kako dolgo lahko ostanem v priporu?

Sodnik bo na zaslišanju odločil, ali vas je treba izpustiti na prostost ali pridržati v priporu. V nekaterih primerih bo odločil, da je treba pripor podaljšati za 3 x 24 ur (glej Prijetje (2)).

 

Če ste priprti, bo sodnik kot najdaljše obdobje pripora določil štiri tedne. To pomeni, da boste po poteku tega obdobja izpuščeni na prostost ali pa bo zadevo znova obravnaval sodnik zaradi zagotovitve, da so izpolnjeni vsi pogoji za nadaljnji odvzem prostosti. Najdaljše obdobje, ko lahko ostanete pridržani v priporu, ni določeno. To bo odvisno od narave zadeve.

Izpuščeni morate biti takoj, ko ni več razloga za prijetje.

Kaj je samica?

Včasih bo policija zahtevala, da ostanete v samici, tako da nimate nobenih stikov z drugimi zaporniki. Drugim lahko pišete ali telefonirate le pod policijskim nadzorom. O tem, ali morate biti zaprti v samici, odloča sodnik.

Ali se lahko pritožim zoper odločitev o priporu ali samici?

Zoper odločitev o priporu ali samici se lahko pritožite na višje sodišče. To običajno storite tako, da na zaslišanju, na katerem je obravnavana vaša zadeva, sporočite, da se želite pritožiti.

Ali se lahko priporu izognem, če izročim potni list ali plačam varščino?

Kazenski zakonik vam omogoča, da se izognete pridržanju, če izročite potni list ali plačate varščino. Vendar se to v praksi redko zgodi.

Intruzivni ukrepi (4)

Policija lahko med preiskavo pridobi informacije z različnimi intruzivnimi ukrepi, od katerih so nekateri opisani v nadaljevanju.

Ali mi policija lahko odvzame prstne odtise in me fotografira?

Policija vam lahko odvzame prstne odtise in vas fotografira pod naslednjimi pogoji:

• če ste osumljeni, da ste storili kaznivo dejanje, in je ukrep potreben za policijsko preiskavo;
• policija mora imeti dobre razloge za sum, da ste storili kaznivo dejanje, za katero ste lahko obsojeni na zaporno kazen 18 mesecev ali več.

Ali mi policija lahko odvzame vzorec DNK ali krvi?

Policija vam lahko odvzame vzorec DNK ali krvi pod naslednjimi pogoji:

• če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da ste storili kaznivo dejanje, za katero ste lahko obsojeni na zaporno kazen 18 mesecev ali več, in ukrep velja za zelo pomembnega za preiskavo;
• vzorec krvi vam lahko odvzame, če je uživanje alkohola oziroma droge element kaznivega dejanja, za katero ste osumljeni.

Ali policija lahko opravi osebno preiskavo (vključno z mojimi oblekami)?

Policija lahko preišče vaša zunanja oblačila pod enakimi pogoji, kot veljajo za fotografiranje.

Ali policija lahko preveri moj mobilni telefon in preišče moj avto?

Policija lahko preveri vaš mobilni telefon, da dobi vašo telefonsko številko in serijsko številko IMEI vašega telefona, ter preišče vaš avtomobil pod naslednjimi pogoji:

• ima utemeljen razlog za sum, da ste storili kaznivo dejanje, ki je lahko predmet pregona;
• predvideva se, da je tovrstno preverjanje zelo pomembno za preiskavo.

 

Ali policija lahko preišče moj dom?

Policija lahko preišče vaš dom pod naslednjimi pogoji:

• ima utemeljen razlog za sum, da ste storili kaznivo dejanje, ki je lahko predmet pregona;
• predvideva se, da je tovrstno preverjanje zelo pomembno za preiskavo;
• kaznivo dejanje lahko pripelje do zapora;
• policija lahko utemelji, da bo verjetno našla dokaze, povezane s kaznivim dejanjem, ali predmete, ki bi jih bilo treba zaseči iz drugih razlogov.

Kdo odloča o uporabi intruzivnih ukrepov?

O tem, ali se lahko opravi preiskava vašega doma, odloča sodišče. Če obstaja razlog za bojazen, da bi dokazi lahko izginili, če se preiskava ne opravi nemudoma, jo lahko policija opravi, ne da bi prej dobila nalog za preiskavo. Sodišče je treba o tem obvestiti v 24 urah po koncu preiskave. Če daste pisno soglasje za preiskavo vašega doma, lahko odločitev o tej preiskavi sprejme policija.

Policija se tudi odloči, ali vam bo odvzela prstne odtise, vzorce DNK in krvi ter ali vas bo fotografirala. Poleg tega ima pravico preveriti vaš mobilni telefon, preiskati vaš avtomobil itd.

Se lahko pritožim?

Če se želite pritožiti glede policijske preiskave, lahko pri sodišču vložite pritožbo.

Zoper sodne odločbe o preiskavah in načrtovanju kazenske preiskave se je v dveh tednih po njihovi izdaji mogoče pritožiti na višje sodišče.

Ali lahko zahtevam, naj policija uniči prstne odtise, fotografije, sledi DNK in rezultate krvnih vzorcev?

Če tožilstvo opusti primer ali ste oproščeni, mora policija uničiti vašo fotografijo. Obdrži lahko vaše prstne odtise in vzorce DNK, vendar jih mora po določenem obdobju uničiti.

Ali lahko zahtevam odškodnino?

Če ste bili pridržani, zaprti ali izpostavljeni intruzivnemu ukrepu, pa se je pozneje izkazalo, da so bili pridržanje, zapor ali intruzivni ukrep neutemeljeni, boste načeloma upravičeni do odškodnine. Vodja javnega tožilstva letno objavi sporočilo o tarifah za določitev zneska take odškodnine.

Odločitev, ali bo proti vam vložena obtožba ali ne (5)

Ko bo policija končala preiskavo, bo vaša zadeva predana tožilstvu, in to bo odločilo, kako nadaljevati.

Ali lahko pred glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Če ste med policijsko preiskavo priznali krivdo za najhujše obtožbe zoper vas, si bo tožilstvo običajno prizadevalo, da bi se zadeva obravnavala kot primer priznanja krivde.

 

Kaj je obtožnica?

Obtožnica je podlaga za obravnavanje zadeve na sodišču. V njej morajo biti podrobno opredeljene zakonske določbe, zaradi kršitve katerih ste obdolženi, opisano pa mora biti tudi, kako ste storili kaznivo(-a) dejanje(-a). Opis mora biti tako natančen, da lahko na njegovi podlagi pripravite obrambo.

 

Ali sem lahko obtožen za kazniva dejanja, za katera me policija ni obdolžila?

Tožilstvo pripravi obtožnico. Če ima tožilstvo o primeru drugačno mnenje kot policija, lahko obtožnica vsebuje nove ali drugačne točke.

Ali se obtožnici lahko dodajo nove točke?

Tožilstvo si mora prizadevati, da bi zbralo vse nerešene obtožbe zoper vas, tako da je mogoče izreči skupno sodbo. Posledično lahko obtožnica vsebuje nove točke, če ste bili kaznivega dejanja večkrat obdolženi.

Če ste bili Danski izročeni v skladu z evropskim nalogom za prijetje oziroma sporazumom o izročitvi, veljajo posebna pravila. Če obtožnica vsebuje nove točke, se o njih posvetujte z odvetnikom.

Ali se obtožnica lahko spremeni?

Obtožnica se lahko spremeni ali razširi, če se pripravi in vroči nova, kar je mogoče do datuma začetka sodnega postopka.

Če tožilec v zadevi meni, da bi morala biti kazen za neko točko strožja od tiste, ki je navedena v obtožnici, je taka sprememba mogoča le, če se s spremembo obtožnice strinja javno tožilstvo. Če se obtožnica spremeni, morate biti o tem obveščeni v dveh mesecih.

Po začetku sodnega postopka so mogoče le zelo omejene spremembe obtožnice. O dopustitvi spremembe odloča sodišče.

Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem že bil obtožen v drugi državi članici?

Možnosti, da ste obtoženi za kaznivo dejanje, za katero ste že bili obtoženi v drugi državi, ni mogoče izključiti. Ne morete pa biti spoznani za krivega za obtožbo, za katero ste že bili obsojeni ali oproščeni v drugi državi.

Ali bom obveščen o pričah, ki bodo pričale proti meni?

Tožilec mora na sodišču vložiti obtožnico skupaj s seznamom dokazov, na katerem so navedena imena prič. Vaš odvetnik bo prejel kopijo tega seznama. Običajno imate pravico izvedeti, kdo so priče.

Priprava na strani obrambe (6)

Na kakšni podlagi lahko z odvetnikom pripraviva obrambo?

Običajno bo vaš odvetnik prejel kopije vseh zapisnikov, ki jih je med preiskavo pripravila policija. Imate splošno pravico do vpogleda v gradivo. Vaš odvetnik vam lahko izroči kopijo gradiva, če to dovoli policija.

 

Ali imam pravico do vpogleda v celotno gradivo, ki ga je pripravila policija?

Policija lahko vašemu odvetniku odredi, da vam nekaterih informacij o gradivu v zadevi ne sme dati, če se to zdi potrebno zaradi zaščite interesov drugih ali predložitve dokazov. Tako odredbo je mogoče izdati le v primerih hujših kaznivih dejanj in le do vašega pričanja na sodišču.

Kdo odloča o tem, ali lahko vidim celotno gradivo?

Policija bo predložila gradivo in odločila, ali je treba izdati prepovedni zahtevek za del zadeve ali celotno zadevo. Zoper odločitev policije se je mogoče pritožiti na sodišče, ki bo odločalo o zadevi.

Ali sem lahko navzoč na vseh obravnavah v zadevi?

Na splošno imate pravico, da ste navzoči na vseh sodnih obravnavah, na katerih sodišče odloča, ali vas je treba pridržati v priporu, ali na katerih so pred glavno obravnavo zaslišani sostorilci ali priče.

Na zahtevo policije lahko sodišče odloči, da vam ne bo dovolilo navzočnosti na obravnavah. V tem primeru imate pravico izvedeti, kaj se je dogajalo na obravnavi. Sodišče lahko odloči, da takih informacij ne boste prejeli. Pravico imate izvedeti, kaj se je dogajalo na obravnavi, ki se je niste mogli udeležiti. O tem morate biti obveščeni najpozneje pred vašim pričanjem na sodišču.

Ali je moj odvetnik lahko navzoč na vseh obravnavah v zadevi?

Vaš odvetnik je lahko navzoč na vseh obravnavah v zadevi. To velja tudi za obravnave, na katerih sodišče odloči, ali bo odobrilo prisluškovanje v prostoru ali prisluškovanje telefonskim pogovorom, preiskave ali druge intruzivne ukrepe, za katere je potrebna predhodna odobritev sodišča.

Ali je moj odvetnik lahko navzoč pri policijski preiskavi?

Vaš odvetnik mora biti obveščen o preiskavi in ima pravico biti navzoč pri tistih delih preiskave, ki jih je v zadevi mogoče uporabiti kot dokaz zoper vas. Primeri so prepoznavne vrste, rekonstrukcije itd.

Ali lahko moj odvetnik opravi samostojno preiskavo?

Običajno bo vaš odvetnik od policije zahteval nadaljnje preiskave, če menite, da ji ni uspelo pridobiti informacij, ki bi vam pomagale pri zagovoru zadeve. Če policija take nadaljnje preiskave zavrne, je zadevo mogoče predložiti sodišču, in to lahko policiji odredi, naj opravi ustrezne preiskave.

Vaš odvetnik se lahko odloči tudi za samostojno preiskavo. Vendar se to v praksi redko zgodi. Če vaš odvetnik primer samostojno preiskuje, ne sme ovirati policijske preiskave, poleg tega pa mora pri samostojni preiskavi spoštovati kodeks etičnega ravnanja, ki velja za odvetnike.

Ali lahko moj odvetnik pozove priče na pričanje pred sodišče?

Vaš odvetnik lahko zahteva, naj bodo nekatere priče pozvane na pričanje pred sodišče. Če bo tožilstvo nasprotovalo zaslišanju teh prič, bo sodišče odločilo, ali je zaslišanje zadevnih prič pomembno ali ne.

Sorodne povezave

Danski zakon o pravosodju

Danski zakon o vzpostavitvi osrednjega registra DNK

Vodja javnega tožilstva

Danski zakon o izročitvi