Defendants (criminal proceedings)

Danska

These factsheets explain what happens when a person is suspected or accused of a crime which is dealt with by a trial in court. For information on road traffic offences, which are usually dealt with by a fixed penalty like a fine, go to Factsheet 5. If you are the victim of a crime, you can find full information about your rights here.

Vsebino zagotavlja
Danska

Summary of the criminal process

The following is a summary of the usual stages of the criminal process.

  • The police investigate all criminal matters. This includes questioning suspects, victims and witnesses.
  • If the police suspect that you have committed a crime, you will be charged. Once you have been charged, you have certain fundamental rights, for example the right to legal advice in serious cases.
  • The police decide whether or not to arrest you.
  • If you have committed a serious crime, you may - after presentation of the case to a judge - be remanded in custody while the case is being investigated.
  • Once the investigation has been completed, the case is sent to the Prosecution Service, which decides whether the charges should be dropped or the case should go to trial.
  • If the Prosecution Service decides to proceed with the case, it can do so by issuing a fixed penalty notice, an indictment or a summons for directions.
  • Criminal cases are tried by the district courts as court of first instance. The number of judges depends on the gravity of the case and on whether you plead guilty or not guilty.
  • The court’s judgment can usually be appealed to the high court. You can either appeal for a retrial of your case or appeal against the sentence.
  • You will be entitled to compensation for false imprisonment if the case against you is withdrawn or if you are acquitted.
  • The Danish Prison and Probation Service answers questions concerning the serving of sentences.

You can find details about all stages of the criminal process and about your rights in the factsheets. The information is not a substitute for legal advice and is for guidance only.

The rules concerning the criminal process, including police investigations, the preparation of the trial by the prosecution and the trial itself, are set out in the Danish Administration of Justice Act.

Please note that special rules apply in Greenland and the Faroe Islands.

Under the Treaty of Lisbon, Denmark has opted out from EU justice and home affairs cooperation and consequently does not participate in such cooperation in the same way as the other Member States. In each individual case you must therefore find out whether specific EU legislation applies in Denmark.

Role of the European Commission

Please note that the European Commission has no role in criminal proceedings in Member States and cannot assist you if you have a complaint. These factsheets tell you where and how to complain.

Click on the links below to find the information that you need

1 - Getting legal advice

2 - My rights during the investigation of a crime

  • Preliminary charge, including questioning
  • Arrest (including European arrest warrant)
  • Preliminary statutory hearing and remand in custody
  • Intrusive measures
  • Decision on whether or not to bring charges against you
  • Preparing for trial by the defence

3 - My rights during the trial

4 - My rights after the trial

5 - Road traffic and other minor offences

Related links

The Danish legal system

Database of full-text legislation

Finding a Danish lawyer

Information on the serving of sentence:

Last update: 13/08/2019

The national language version of this page is maintained by the respective Member State. The translations have been done by the European Commission service. Possible changes introduced in the original by the competent national authority may not be yet reflected in the translations. The European Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice to see copyright rules for the Member State responsible for this page.
Member States in charge of the management of national content pages are in the process of updating some of the content on this website in the light of the withdrawal of the United Kingdom from the European Union. If the site contains content that does not yet reflect the withdrawal of the United Kingdom, it is unintentional and will be addressed.

1 – Kako do pravnega svetovanja

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je pravno svetovanje za vas zelo pomembno. V informativnih listih izveste, kdaj in v katerih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik. Pojasnjeno je tudi, kaj bo odvetnik storil za vas. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako poiskati odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev.

Kako lahko poiščem odvetnika

Pravico imate, da vas zastopa odvetnik, ki ga sami izberete. Odvetnik mora imeti licenco za zastopanje na danskih sodiščih. Seznam vseh danskih odvetnikov lahko najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj. Na tej spletni strani lahko tudi vidite, ali je odvetnik specializiran za kazensko pravo, davčno pravo ali katero drugo področje prava, ki je pomembno za vaš primer.

Dansko ministrstvo za pravosodje je za vsako sodišče na Danskem imenovalo skupino lokalnih odvetnikov, ki imajo posebne izkušnje s kazenskimi zadevami. To so neodvisni odvetniki, ki imajo zasebne odvetniške pisarne. Sodišče vam lahko zagotovi seznam teh odvetnikov. Če ne zaprosite za točno določenega odvetnika, bo vašemu primeru dodeljen eden od odvetnikov s tega seznama, če je imenovanje pravnega zastopnika obvezno, na primer, če vas policija pripre.

Kdo bo poravnal stroške odvetnika

Če je vašega odvetnika dodelilo sodišče, se njegov honorar običajno plača iz javnih sredstev. Sodišče bo v povezavi s svojo odločbo določilo tudi odvetnikov honorar. Honorar bo določen na podlagi tarif, ki jih sodišča uporabljajo v vseh kazenskih zadevah, v katerih je bil dodeljen pravni zastopnik, ne glede na to, ali ste ga izbrali sami ali ne.

Sodišče bo tudi odločilo, kdo bo na koncu plačal odvetnikov honorar. Če boste spoznani za krivega, boste običajno morali ta honorar sami plačati javnim organom (državi Danski). Država si bo tudi prizadevala, da se ji povrne tak znesek, kakršnega ste zmožni plačati.

Če boste oproščeni ali če bo odločba sodišča precej blažja od tiste, ki jo je pričakoval tožilec, bo sodišče plačilo odvetnikovega honorarja in stroškov običajno naložilo javnim organom. Sodišče se lahko tudi odloči, da javnim organom prepusti del plačila odvetnikovega honorarja in stroškov. Tako bi se lahko odločilo, če je bila sodna obravnava organizirana zaman zaradi okoliščin, ki jih niste mogli predvideti.

Zoper odločbo o znesku odvetnikovega honorarja in dokončni obveznosti za plačilo se lahko pritožite na višje sodišče v dveh tednih po prejetju odločbe.

V kazenskem postopku ni mogoče zaprositi za brezplačno pravno pomoč, taka pravna pomoč pa običajno ne bo zajeta niti v zavarovalnih policah za kritje pravnih stroškov.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPoglavje 66 danskega zakona o pravosodju

Povezava se odpre v novem oknuSeznam odvetnikov na Danskem

Zadnja posodobitev: 13/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

Katere so faze kazenske preiskave?

Kazenske zadeve preiskuje policija. Primer bo praviloma preiskovala policija, ker je policija tista, ki je obveščena, da je bila neka oseba žrtev nasilja ali tatvine, oziroma ker je policija ali morebiti neki državljan zalotil osebo med kaznivim dejanjem.

Predhodna obtožba

Policija bo najprej poskušala ugotoviti, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje in ali je enega oziroma več prepoznavnih osumljencev mogoče obdolžiti za kaznivo dejanje. V zvezi s tem bo običajno želela zaslišati osumljenca.

Prijetje

Policija lahko osumljenca pridrži.

Prva obravnava na sodišču in pripor v predkazenskem postopku (vključno z evropskim nalogom za prijetje)

Če želi policija osumljenca pridržati, da ne bi bila ogrožena policijska preiskava ali iz drugega razloga, ga je treba privesti na sodišče v 24 urah po prijetju, tako da se lahko zadeva predloži sodniku.

Intruzivni ukrepi

Policija lahko pridobi informacije z zaslišanjem osumljenca in morebitnih prič, poleg tega pa lahko med preiskovanjem uporabi tudi intruzivne ukrepe, kot so preiskave krajev, nadzor nad telekomunikacijami, prisluškovanje telefonskim pogovorom itd. Najbolj intruzivne ukrepe mora pred uporabo odobriti sodišče.

Odločitev o vložitvi obtožbe zoper osumljenca

Namen policijske preiskave je zagotoviti informacije, ki tožilcu omogočajo, da odloči, ali bo vložil obtožbo zoper osumljenca ali ne. Če ni dovolj dokazov, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, bo tožilstvo zadevo opustilo.

Na lokalni ravni imata policija in tožilstvo isto vodstvo, tako da bo tožilstvo pogosto vključeno že v zgodnji fazi primera, vključno z načrtovanjem preiskave.

Priprava na glavno obravnavo na strani obrambe

Več informacij o pravici do obveščenosti o preiskavi in vpliva nanjo je na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Moje pravice med preiskavo

Za nadaljnje informacije o vaših pravicah v posamezni fazi zadeve kliknite na eno od naslednjih povezav.

Predhodna obtožba, vključno z zaslišanjem (1)

Zakaj sem obdolžen?

Obdolženi ste, ker policija močno sumi, da ste storili kaznivo dejanje, in bo njena preiskava od zdaj osredotočena na vas, ne pa na neko drugo osebo.

Kaj pomeni, da sem obdolžen?

To pomeni, da vam bodo povedali, kakšno kaznivo dejanje ste po mnenju policije storili. Policija vam mora povedati, katero zakonsko določbo ste po njenem mnenju kršili. Preiskavo primera imate pravico spremljati prek odvetnika, v primeru hudih kaznivih dejanj pa imate pravico do odvetnika, ki ga določi sodišče.

Zakaj me želi policija zaslišati?

Policija vas želi zaslišati, da bi ugotovila, ali upravičeno sumi, da ste storili kaznivo dejanje, ali ne. Vašo izjavo bo običajno uporabila v nadaljnjih preiskavah. Pozneje bo tožilec vašo izjavo uporabil za odločitev, ali naj se primer obravnava kot primer priznanja krivde.

Kje in kdaj me lahko policija zasliši?

Glede tega, kje in kdaj vas policija lahko zasliši, ni posebnih pravil. Zaslišanje mora biti opravljeno tako, da vaše pravice niso neupravičeno kršene. Policiji na splošno ni dovoljeno, da bi z vami vzpostavila stik na delovnem mestu. Običajno vam bo začela postavljati vprašanja na kraju kaznivega dejanja. V številnih primerih vas bo pozvala na policijsko postajo na razgovor.

Kaj če ne znam jezika?

Če ne znate lokalnega jezika, imate pravico do tolmača, ki lahko tolmači v vaš jezik in iz njega. Zagotovila ga bo policija, vam pa do njegovega prihoda ni treba izjaviti nič.

Ali moram dati izjavo policiji?

Policiji morate navesti svoje ime, naslov in datum rojstva. To je vse, kar morate navesti. Ni vam treba govoriti resnice. Policija vas mora o teh pravicah obvestiti pred razgovorom. Od vašega primera in resnosti obtožbe je odvisno, ali bi bilo za vas dobro, da daste izjavo policiji. Če ne veste, ali odgovarjati na vprašanja, se obrnite na odvetnika.

Ali se bom lahko pogovoril z odvetnikom?

Preden pristanete na razgovor s policijo, imate pravico govoriti z odvetnikom, ki ga sami izberete. Če ne poznate nobenega, vam ga bo poiskala policija.

Vaš odvetnik ima pravico, da je navzoč med razgovorom, ne sme pa vam svetovati, kako odgovarjajte na posamezna vprašanja.

Ali lahko preverim, ali je policija pravilno razumela mojo izjavo?

Policija mora vašo izjavo zapisati. Zapisnik lahko preberete oziroma vam ga lahko preberejo, potem pa poveste svoje pripombe. Sami se odločite, ali ga boste podpisali ali ne. Številni odvetniki vam bodo svetovali, da ga ne podpišite, če ne znate jezika.

 

Kaj se zgodi, če izjavim kaj takega, kar škodi mojemu primeru?

Če ste izjavili kar koli, kar bi lahko škodilo vašemu primeru, lahko policija te informacije uporabi v preiskavah. Splošno pravilo je, da policijski zapisnik ni dokaz in ga med glavno obravnavo kot takega ni mogoče uporabiti proti vam. Tožilec vas lahko vpraša o podrobnostih iz zapisnika. Če izjavo spremenite, lahko škodite svoji verodostojnosti.

Prijetje (2)

Zakaj sem bil prijet?

Prijeti ste lahko, ko ima policija razlog za sum, da ste storili kaznivo dejanje, prijetje pa je potrebno, da se vam onemogoči storitev drugega kaznivega dejanja, se zagotovi vaša navzočnost ali prepreči, da bi govorili z drugimi. Prijeti ste lahko tudi na podlagi evropskega naloga za prijetje, ki ga je izdala druga država članica EU.

Ali me policija lahko prime za vse vrste zadev?

Policija vas ne bo prijela, če bi bilo to nesorazmerno z resnostjo kaznivega dejanja, za katero ste obdolženi. Na primer, zelo malo verjetno je, da boste prijeti, če ste osumljeni storitve kaznivega dejanja, za katero je največja zagrožena kazen manjša globa.

Kje bo opravljeno prijetje?

Prijetje bo običajno opravljeno na lokalni policijski postaji. Običajno boste zadržani v čakalni celici, dokler vas policija ne bo mogla zaslišati (glej razdelek Predhodna obtožba, vključno z zaslišanjem (1)).

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Če ste bolni, poškodovani ali pod hudim vplivom alkohola ali drog, imate pravico do obiska zdravnika. Policiji morate povedati, da potrebujete zdravnika, pa tudi, če potrebujete posebna zdravila.

Ali se lahko obrnem na odvetnika?

Če ste bili prijeti, imate pravico govoriti z odvetnikom, ki ga sami izberete, preden pristanete na razgovor s policijo. V nekaterih primerih vam policija morda ne bo pustila imeti določenega odvetnika. Glede tega se lahko pritožite sodišču.

Policija in odvetnik vam morata razložiti, da se lahko odločite za odvetnika, ki ga dodeli sodišče, in kdo ga bo moral plačati.

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem iz druge države?

Če ste tuji državljan, imate pravico, da se obrnete na svoje veleposlaništvo. Policija vam lahko pomaga pri vzpostavitvi stika z njim.

Ali se lahko obrnem na svojo družino?

Pravico imate družino ali delodajalca obvestiti, da ste bili prijeti. Policija lahko vašo zahtevo po vzpostavitvi stika zavrne, če meni, da bi tak stik lahko vplival na zadevo. Odloči se lahko, da bo vašo družino sama obvestila v vašem imenu.

 

Koliko časa lahko traja prijetje?

Izpuščeni morate biti takoj, ko razlogi za vaše prijetje niso več veljavni. Če niste izpuščeni v 24 urah, morate biti privedeni pred sodišče (prva obravnava na sodišču), tako da lahko sodnik odloči, ali vas je treba izpustiti, vam podaljšati pridržanje (najdaljša možnost je 3 x 24 ur) oziroma obdržati v priporu (Prva obravnava na sodišču in pripor v predkazenskem postopku (3)).

Kdaj se lahko prijetje podaljša na več kot 24 ur?

Če sodnik, ki zadevo obravnava med prvo obravnavo na sodišču, ugotovi, da predloženi dokazi ne zadoščajo za odločitev, ali vas je treba pridržati v priporu, se lahko pridržanje podaljša na 3 x 24 ur od takrat, ko se konča prva obravnava.

Prva obravnava na sodišču in pripor v predkazenskem postopku (3)

Zakaj sem v priporu?

V priporu ste, ker policija meni, da vas je treba pridržati za nekaj časa ali dokler traja preiskava. Priprti ste lahko tudi zaradi zagotovitve, da boste na voljo za izročitev drugi državi članici v skladu z evropskim nalogom za prijetje.

Kdo odloča o tem, ali moram ostati v priporu?

O tem, ali so izpolnjeni pogoji za vaše pridržanje v priporu, odloča sodnik. Preden odloči, ali bi morali biti pridržani v priporu, kot zahteva policija, se opravi zaslišanje (prva obravnava na sodišču). Med tem zaslišanjem bo tožilstvo predstavilo, kako zadevo razume policija, vi pa boste tudi imeli priložnost predstaviti svoje stališče. Sodnik bo odločil, ali boste pridržani v priporu, ne bo pa odločil, ali ste krivi dejanj, ki ste jih obdolženi.

Ali sem lahko pridržan v priporu za vse vrste zadev?

V priporu ste lahko pridržani pod naslednjimi pogoji:

  • Policija mora biti zmožna razložiti, zakaj sumi, da ste storili kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen 18 mesecev ali več.
  • Morebitna kazen mora biti daljša od 30-dnevne zaporne kazni.
  • Policija mora biti zmožna prepričati sodnika, kako pomembno je, da vas ne izpusti, dokler traja policijska preiskava, iz enega od naslednjih razlogov:
  • po mnenju policije se boste izognili kazni;
  • obstaja razlog za mnenje, da boste isto vrsto kaznivega dejanja ponovili;
  • obstaja razlog za mnenje, da boste v primeru izpustitve na prostost ovirali preiskavo;
  • kaznivo dejanje je tako hudo, da bi bilo žaljivo za druge, če bi vam dovolili, da na sojenje čakate na prostosti.

V redkih primerih se lahko priporu izognete, čeprav so izpolnjeni pogoji za vaše pridržanje – če bi bil pripor izjemno obremenilen zaradi vaših osebnih okoliščin. Pomembno je, da svojega odvetnika obvestite o takih okoliščinah.

Kje bo potekala prva obravnava na sodišču?

Prva obravnava na sodišču bo potekala na lokalnem sodišču. Običajno boste do vstopa v sodno dvorano pridržani v čakalni celici.

Ali moram pričati na prvi obravnavi na sodišču?

Ni vam treba dati izjave oziroma govoriti resnice. Od narave vašega primera in resnosti obtožbe je odvisno, ali bi bilo za vas dobro, da na sodišču daste izjavo. Posvetujte se z odvetnikom, da ugotovite, ali bi bilo za vas bolje, da pričate, ali ne.

Ali se bom lahko pogovoril z odvetnikom?

Sodišče vam bo dodelilo odvetnika, ki vas bo zastopal na sodišču. Če ne zaprosite za določenega odvetnika, vam bo sodišče določilo odvetnika, ki je tisti dan na delovnem mestu. Za več informacij glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 1.

Imate pravico, da se pred zaslišanjem z odvetnikom pogovorite o zadevi. Če z odvetnikom ne govorite istega jezika, imate pravico do tolmača. Odvetnik bo med zaslišanjem branil vaše interese in vam lahko tudi postavlja vprašanja.

Ali lahko preverim, da je sodišče pravilno razumelo moje pričanje?

Sodnik bo bistvene elemente vašega pričanja vnesel v sodni zapisnik. Vaša izjava bo glasno prebrana zaradi zagotovitve, da je bila pravilno razumljena.

 

Kaj se zgodi, če izjavim kaj, kar je slabo za mojo zadevo?

Vaše pričanje na sodišču se lahko uporabi kot dokaz v zadevi.

Kako dolgo lahko ostanem v priporu?

Sodnik bo na zaslišanju odločil, ali vas je treba izpustiti na prostost ali pridržati v priporu. V nekaterih primerih bo odločil, da je treba pripor podaljšati za 3 x 24 ur (glej Prijetje (2)).

 

Če ste priprti, bo sodnik kot najdaljše obdobje pripora določil štiri tedne. To pomeni, da boste po poteku tega obdobja izpuščeni na prostost ali pa bo zadevo znova obravnaval sodnik zaradi zagotovitve, da so izpolnjeni vsi pogoji za nadaljnji odvzem prostosti. Najdaljše obdobje, ko lahko ostanete pridržani v priporu, ni določeno. To bo odvisno od narave zadeve.

Izpuščeni morate biti takoj, ko ni več razloga za prijetje.

Kaj je samica?

Včasih bo policija zahtevala, da ostanete v samici, tako da nimate nobenih stikov z drugimi zaporniki. Drugim lahko pišete ali telefonirate le pod policijskim nadzorom. O tem, ali morate biti zaprti v samici, odloča sodnik.

Ali se lahko pritožim zoper odločitev o priporu ali samici?

Zoper odločitev o priporu ali samici se lahko pritožite na višje sodišče. To običajno storite tako, da na zaslišanju, na katerem je obravnavana vaša zadeva, sporočite, da se želite pritožiti.

Ali se lahko priporu izognem, če izročim potni list ali plačam varščino?

Kazenski zakonik vam omogoča, da se izognete pridržanju, če izročite potni list ali plačate varščino. Vendar se to v praksi redko zgodi.

Intruzivni ukrepi (4)

Policija lahko med preiskavo pridobi informacije z različnimi intruzivnimi ukrepi, od katerih so nekateri opisani v nadaljevanju.

Ali mi policija lahko odvzame prstne odtise in me fotografira?

Policija vam lahko odvzame prstne odtise in vas fotografira pod naslednjimi pogoji:

  • če ste osumljeni, da ste storili kaznivo dejanje, in je ukrep potreben za policijsko preiskavo;
  • policija mora imeti dobre razloge za sum, da ste storili kaznivo dejanje, za katero ste lahko obsojeni na zaporno kazen 18 mesecev ali več.

Ali mi policija lahko odvzame vzorec DNK ali krvi?

Policija vam lahko odvzame vzorec DNK ali krvi pod naslednjimi pogoji:

  • če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da ste storili kaznivo dejanje, za katero ste lahko obsojeni na zaporno kazen 18 mesecev ali več, in ukrep velja za zelo pomembnega za preiskavo;
  • vzorec krvi vam lahko odvzame, če je uživanje alkohola oziroma droge element kaznivega dejanja, za katero ste osumljeni.

Ali policija lahko opravi osebno preiskavo (vključno z mojimi oblekami)?

Policija lahko preišče vaša zunanja oblačila pod enakimi pogoji, kot veljajo za fotografiranje.

Ali policija lahko preveri moj mobilni telefon in preišče moj avto?

Policija lahko preveri vaš mobilni telefon, da dobi vašo telefonsko številko in serijsko številko IMEI vašega telefona, ter preišče vaš avtomobil pod naslednjimi pogoji:

  • ima utemeljen razlog za sum, da ste storili kaznivo dejanje, ki je lahko predmet pregona;
  • predvideva se, da je tovrstno preverjanje zelo pomembno za preiskavo.

 

Ali policija lahko preišče moj dom?

Policija lahko preišče vaš dom pod naslednjimi pogoji:

  • ima utemeljen razlog za sum, da ste storili kaznivo dejanje, ki je lahko predmet pregona;
  • predvideva se, da je tovrstno preverjanje zelo pomembno za preiskavo;
  • kaznivo dejanje lahko pripelje do zapora;
  • policija lahko utemelji, da bo verjetno našla dokaze, povezane s kaznivim dejanjem, ali predmete, ki bi jih bilo treba zaseči iz drugih razlogov.

Kdo odloča o uporabi intruzivnih ukrepov?

O tem, ali se lahko opravi preiskava vašega doma, odloča sodišče. Če obstaja razlog za bojazen, da bi dokazi lahko izginili, če se preiskava ne opravi nemudoma, jo lahko policija opravi, ne da bi prej dobila nalog za preiskavo. Sodišče je treba o tem obvestiti v 24 urah po koncu preiskave. Če daste pisno soglasje za preiskavo vašega doma, lahko odločitev o tej preiskavi sprejme policija.

Policija se tudi odloči, ali vam bo odvzela prstne odtise, vzorce DNK in krvi ter ali vas bo fotografirala. Poleg tega ima pravico preveriti vaš mobilni telefon, preiskati vaš avtomobil itd.

Se lahko pritožim?

Če se želite pritožiti glede policijske preiskave, lahko pri sodišču vložite pritožbo.

Zoper sodne odločbe o preiskavah in načrtovanju kazenske preiskave se je v dveh tednih po njihovi izdaji mogoče pritožiti na višje sodišče.

Ali lahko zahtevam, naj policija uniči prstne odtise, fotografije, sledi DNK in rezultate krvnih vzorcev?

Če tožilstvo opusti primer ali ste oproščeni, mora policija uničiti vašo fotografijo. Obdrži lahko vaše prstne odtise in vzorce DNK, vendar jih mora po določenem obdobju uničiti.

Ali lahko zahtevam odškodnino?

Če ste bili pridržani, zaprti ali izpostavljeni intruzivnemu ukrepu, pa se je pozneje izkazalo, da so bili pridržanje, zapor ali intruzivni ukrep neutemeljeni, boste načeloma upravičeni do odškodnine. Vodja javnega tožilstva letno objavi sporočilo o tarifah za določitev zneska take odškodnine.

Odločitev, ali bo proti vam vložena obtožba ali ne (5)

Ko bo policija končala preiskavo, bo vaša zadeva predana tožilstvu, in to bo odločilo, kako nadaljevati.

Ali lahko pred glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Če ste med policijsko preiskavo priznali krivdo za najhujše obtožbe zoper vas, si bo tožilstvo običajno prizadevalo, da bi se zadeva obravnavala kot primer priznanja krivde.

 

Kaj je obtožnica?

Obtožnica je podlaga za obravnavanje zadeve na sodišču. V njej morajo biti podrobno opredeljene zakonske določbe, zaradi kršitve katerih ste obdolženi, opisano pa mora biti tudi, kako ste storili kaznivo(-a) dejanje(-a). Opis mora biti tako natančen, da lahko na njegovi podlagi pripravite obrambo.

 

Ali sem lahko obtožen za kazniva dejanja, za katera me policija ni obdolžila?

Tožilstvo pripravi obtožnico. Če ima tožilstvo o primeru drugačno mnenje kot policija, lahko obtožnica vsebuje nove ali drugačne točke.

Ali se obtožnici lahko dodajo nove točke?

Tožilstvo si mora prizadevati, da bi zbralo vse nerešene obtožbe zoper vas, tako da je mogoče izreči skupno sodbo. Posledično lahko obtožnica vsebuje nove točke, če ste bili kaznivega dejanja večkrat obdolženi.

Če ste bili Danski izročeni v skladu z evropskim nalogom za prijetje oziroma sporazumom o izročitvi, veljajo posebna pravila. Če obtožnica vsebuje nove točke, se o njih posvetujte z odvetnikom.

Ali se obtožnica lahko spremeni?

Obtožnica se lahko spremeni ali razširi, če se pripravi in vroči nova, kar je mogoče do datuma začetka sodnega postopka.

Če tožilec v zadevi meni, da bi morala biti kazen za neko točko strožja od tiste, ki je navedena v obtožnici, je taka sprememba mogoča le, če se s spremembo obtožnice strinja javno tožilstvo. Če se obtožnica spremeni, morate biti o tem obveščeni v dveh mesecih.

Po začetku sodnega postopka so mogoče le zelo omejene spremembe obtožnice. O dopustitvi spremembe odloča sodišče.

Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem že bil obtožen v drugi državi članici?

Možnosti, da ste obtoženi za kaznivo dejanje, za katero ste že bili obtoženi v drugi državi, ni mogoče izključiti. Ne morete pa biti spoznani za krivega za obtožbo, za katero ste že bili obsojeni ali oproščeni v drugi državi.

Ali bom obveščen o pričah, ki bodo pričale proti meni?

Tožilec mora na sodišču vložiti obtožnico skupaj s seznamom dokazov, na katerem so navedena imena prič. Vaš odvetnik bo prejel kopijo tega seznama. Običajno imate pravico izvedeti, kdo so priče.

Priprava na strani obrambe (6)

Na kakšni podlagi lahko z odvetnikom pripraviva obrambo?

Običajno bo vaš odvetnik prejel kopije vseh zapisnikov, ki jih je med preiskavo pripravila policija. Imate splošno pravico do vpogleda v gradivo. Vaš odvetnik vam lahko izroči kopijo gradiva, če to dovoli policija.

 

Ali imam pravico do vpogleda v celotno gradivo, ki ga je pripravila policija?

Policija lahko vašemu odvetniku odredi, da vam nekaterih informacij o gradivu v zadevi ne sme dati, če se to zdi potrebno zaradi zaščite interesov drugih ali predložitve dokazov. Tako odredbo je mogoče izdati le v primerih hujših kaznivih dejanj in le do vašega pričanja na sodišču.

Kdo odloča o tem, ali lahko vidim celotno gradivo?

Policija bo predložila gradivo in odločila, ali je treba izdati prepovedni zahtevek za del zadeve ali celotno zadevo. Zoper odločitev policije se je mogoče pritožiti na sodišče, ki bo odločalo o zadevi.

Ali sem lahko navzoč na vseh obravnavah v zadevi?

Na splošno imate pravico, da ste navzoči na vseh sodnih obravnavah, na katerih sodišče odloča, ali vas je treba pridržati v priporu, ali na katerih so pred glavno obravnavo zaslišani sostorilci ali priče.

Na zahtevo policije lahko sodišče odloči, da vam ne bo dovolilo navzočnosti na obravnavah. V tem primeru imate pravico izvedeti, kaj se je dogajalo na obravnavi. Sodišče lahko odloči, da takih informacij ne boste prejeli. Pravico imate izvedeti, kaj se je dogajalo na obravnavi, ki se je niste mogli udeležiti. O tem morate biti obveščeni najpozneje pred vašim pričanjem na sodišču.

Ali je moj odvetnik lahko navzoč na vseh obravnavah v zadevi?

Vaš odvetnik je lahko navzoč na vseh obravnavah v zadevi. To velja tudi za obravnave, na katerih sodišče odloči, ali bo odobrilo prisluškovanje v prostoru ali prisluškovanje telefonskim pogovorom, preiskave ali druge intruzivne ukrepe, za katere je potrebna predhodna odobritev sodišča.

Ali je moj odvetnik lahko navzoč pri policijski preiskavi?

Vaš odvetnik mora biti obveščen o preiskavi in ima pravico biti navzoč pri tistih delih preiskave, ki jih je v zadevi mogoče uporabiti kot dokaz zoper vas. Primeri so prepoznavne vrste, rekonstrukcije itd.

Ali lahko moj odvetnik opravi samostojno preiskavo?

Običajno bo vaš odvetnik od policije zahteval nadaljnje preiskave, če menite, da ji ni uspelo pridobiti informacij, ki bi vam pomagale pri zagovoru zadeve. Če policija take nadaljnje preiskave zavrne, je zadevo mogoče predložiti sodišču, in to lahko policiji odredi, naj opravi ustrezne preiskave.

Vaš odvetnik se lahko odloči tudi za samostojno preiskavo. Vendar se to v praksi redko zgodi. Če vaš odvetnik primer samostojno preiskuje, ne sme ovirati policijske preiskave, poleg tega pa mora pri samostojni preiskavi spoštovati kodeks etičnega ravnanja, ki velja za odvetnike.

Ali lahko moj odvetnik pozove priče na pričanje pred sodišče?

Vaš odvetnik lahko zahteva, naj bodo nekatere priče pozvane na pričanje pred sodišče. Če bo tožilstvo nasprotovalo zaslišanju teh prič, bo sodišče odločilo, ali je zaslišanje zadevnih prič pomembno ali ne.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuDanski zakon o pravosodju

Povezava se odpre v novem oknuDanski zakon o vzpostavitvi osrednjega registra DNK

Povezava se odpre v novem oknuVodja javnega tožilstva

Povezava se odpre v novem oknuDanski zakon o izročitvi

Zadnja posodobitev: 13/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 – Moje pravice na sodišču

Kje bo potekala glavna obravnava?

Glavna obravnava bo potekala na lokalnem mestnem sodišču in bo odprta za javnost. Če ste priznali, da ste storili kaznivo dejanje ali kazniva dejanja, za katera ste obtoženi, bo tožilstvo zahtevalo postopek na podlagi priznanja krivde. V tem primeru bo sodišče sestavljal samo en poklicni sodnik. Enako velja, če je globa edina kazen, ki se zahteva.

Če krivde niste priznali, bodo vaš primer obravnavali tudi sodniki laiki, tako da bo sodišče sestavljeno iz enega poklicnega sodnika in dveh sodnikov laikov.

Če tožilec zahteva štiriletno ali daljšo zaporno kazen, bo primer obravnavala porota. V tem primeru bo sodišče sestavljeno iz treh poklicnih sodnikov in šestih porotnikov. Izjema so primeri kaznivih dejanj, povezanih z drogami in gospodarskim kriminalom, ki jih obravnavajo poklicni sodniki in sodniki laiki, ne glede na zahtevano kazen.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Če gre za primer obravnave po priznanju krivde, je obtožbo mogoče prilagoditi, tako da ustreza kaznivemu dejanju, za katero lahko priznate krivdo.

Takoj ko se glavna obravnava zoper vas začne, je mogoče spremeniti le manjše elemente obtožbe. Obtožbe ni mogoče razširiti brez vašega soglasja.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Navzoči morate biti med celotno glavno obravnavo. Sodišče vam lahko dovoli, da po svojem pričanju obravnavo zapustite.

Če ste bili o obravnavi obveščeni, pa na sodišče niste prišli brez utemeljenega opravičila, se lahko sodišče odloči, da bo priče zaslišalo ob vaši odsotnosti. Sodišče lahko odloči v vaši odsotnosti, če je tožilstvo zahtevalo zaporno kazen do šestih mesecev, vi pa ste se strinjali, da se glavna obravnava lahko konča. Če se vam izreče nepogojna kazen do treh mesecev zapora, je mogoče primer končati brez vašega soglasja.

Od 1. novembra 2009 je mogoče v pravnem postopku sodelovati po videopovezavi, če je najvišja zahtevana kazen globa ali zapor do enega leta. Vendar vsa sodišča še niso namestila potrebne opreme za zagotovitev te možnosti.

Če ne govorite in razumete jezika sodišča, imate pravico do tolmača med celotno glavno obravnavo. Ta vam bo tudi pomagal, če boste želeli med obravnavo govoriti s svojim odvetnikom.

Če še nimate odvetnika, vam ga bo dodelilo sodišče, če zanikate kaznivo dejanje in je zahtevana kazen več kot globa. Če v primeru, v katerem je tožilstvo zahtevalo zaporno kazen, priznate krivdo, vam bo sodišče dodelilo odvetnika, če ga boste zahtevali. Če se s svojim odvetnikom ne boste strinjali ali boste iz katerega drugega razloga želeli novega odvetnika, bo vaši želji običajno ugodeno.

Med glavno obravnavo vam ni treba odgovarjati na vprašanja ali govoriti resnice. Za neresnično pričanje med glavno obravnavo vas ni mogoče kaznovati. Odvetnik vam lahko svetuje, ali je za vas najbolje, da daste izjavo.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Uporaba pisnih dokazov med glavno obravnavo je podrobno zakonsko urejena. Razen tega pa ni skoraj nobenih drugih pravil, tako da lahko predložite kakršne koli dokaze. Z odvetnikom lahko izpodbijate dopustnost prič ali dokazov, predvsem če niso pomembni za vaš primer ali če so bili dokazi pridobljeni nezakonito. Sodišče bo odločilo, ali bo pripustilo priče ali dokaze, ki ste jih izpodbijali. V večini primerov bodo nezakonito pridobljeni dokazi na sodišču razglašeni za nedopustne. Sodišče bo pomembnost zadevnih dokazov preučilo po tem, ko bo obravnavalo druge dokaze.

Zaprosite lahko, naj se na obravnavi k pričanju pozovejo določene priče ali predložijo določeni dokazi v podporo vašemu primeru. To bi na primer lahko bil seznam potnikov, ki kaže, da vas ni bilo na kraju kaznivega dejanja, ko je bilo to storjeno. Če se tožilstvo ne strinja glede pomembnosti določenih dokazov, o zadevi odloči sodišče.

Stran, ki je neko pričo pozvala, jo bo zaslišala prva. Potem bo imela priložnost za navzkrižno zaslišanje še druga stran. Sodišče bo pri razsojanju ocenilo gotovost in zanesljivost izjav, ki so jih priče dale med glavno obravnavo.

Bodo upoštevani tudi podatki o meni, ki izhajajo iz kazenske evidence?

Informacije o prejšnjih obsodbah bodo upoštevane, če je iz opisa kaznivega dejanja razvidno, da gre za ponovitev dejanja. V redkih primerih je mogoče informacije o načinu delovanja v prejšnjem primeru uporabiti za utemeljitev krivde ali nedolžnosti v obravnavanem primeru. Če ste že bili obsojeni za podobno kaznivo dejanje ali ste storili kaznivo dejanje med preskusnim obdobjem po pogojni obsodbi ali med pogojnim odpustom, bo to običajno vplivalo na dolžino vaše kazni.

Sicer pa navadno ne bo poizvedb glede kakršnih koli predhodnih obsodb v drugih državah članicah.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Primer se konča z odločitvijo sodišča. Rezultat je lahko:

  • oprostilna sodba;
  • globa;
  • pogojna obsodba, ki je lahko tudi odredba o zdravljenju ali delu v korist skupnosti;
  • nepogojna zaporna kazen.

V primeru pogojne obsodbe bo sodišče običajno določilo zaporno kazen, ki pa vam je ne bo treba odslužiti, če med preskusnim obdobjem (običajno eno- ali dvoletnim) ne boste storili drugega kaznivega dejanja. Sodišče lahko kot pogoj za preskusno obdobje od vas zahteva, da ostanete pod nadzorom svetovalca za pogojni odpust, se zdravite zaradi zlorabe alkohola ali drugih vrst zlorab prepovedanih snovi, sodelujete pri psihiatričnem zdravljenju in/ali opravite določeno število ur neplačanega dela v korist skupnosti, ki jih določi sodišče.

Za mladoletne prestopnike (mlajše od 18 let) se uporabljajo posebne sankcije.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Žrtev velja za pričo, tako kot vse druge priče. Vendar ima v nekaterih primerih žrtev pravico do odvetnika, ki ga posebej imenuje sodišče, in/ali dodelitve odškodnine med glavno obravnavo, če je odškodninski zahtevek preprost in dobro dokumentiran, tako da dodelitev odškodnine sodišču ne povzroči materialnih neprijetnosti.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuDanski zakon o pravosodju

Zadnja posodobitev: 13/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 – Kakšne so moje pravice, ko sodišče izreče sodbo

Se lahko pritožim?

Sodišče odločitev izreče na obravnavi. Zoper odločitev, razsodbo ali kazen se lahko pritožite na višje sodišče. Zaprosite lahko za oprostilno sodbo ali zmanjšanje kazni. Če menite, da so bile med glavno obravnavo v vašem primeru na okrožnem sodišču storjene hude napake, lahko zahtevate vrnitev primera na okrožno sodišče zaradi ponovnega sojenja z novimi sodniki.

Zoper obsodbo, razsodbo ali kazen se lahko ustno pritožite na obravnavi, na kateri je izrečena odločitev. Na okrožno sodišče ali tožilstvo se lahko pritožite tudi pisno. Pritožbo je treba vložiti v dveh tednih. Če imate odvetnika, bo običajno sam poskrbel za vse potrebno v zvezi z vašo pritožbo. Če ste kaznovani z globo v znesku 3 000 DKK ali manj, boste za pritožbo zoper odločitev potrebovali dovoljenje danskega odbora za dopustitev pritožb. Temu odboru je treba vlogo predložiti v dveh tednih po odločitvi sodišča.

Kaj se bo zgodilo, če se bom pritožil?

Če se boste pritožili zoper odločitev sodišča, bo primer obravnavalo višje sodišče. Tudi ta obravnava bo odprta za javnost. Višje sodišče nima roka, do katerega bi moralo obravnavati primer.

Če ste pridržani v priporu, mora višje sodišče vaš primer obravnavati pred vsemi drugimi primeri. Odločiti mora tudi, ali morate do začetka pritožbenega postopka in med njim ostati v priporu.

Če v pritožbi zahtevate oprostilno sodbo, bo višje sodišče vaš primer znova obravnavalo. V tem primeru imate pravico do predložitve novih dokazov. Z odvetnikom se morate čim prej pogovoriti, katere nove dokaze bi bilo treba predložiti v pritožbenem postopku. Ko bo tožilstvo razkrilo dokaze, na katere se bo opiralo med postopkom na višjem sodišču, bo imel vaš odvetnik običajno 14 dni, da razkrije vaše dokaze. Morda vam bo lahko odobreno izvzetje iz 14-dnevnega roka.

Če se boste pritožili le zaradi zmanjšanja kazni, bo višje sodišče preučilo le kazen. V takih primerih stranki v postopku višjemu sodišču ne bosta predložili nobenih dokazov, vaš odvetnik pa bo lahko zaprosil sodišče, naj pridobi dodatne informacije o vaših osebnih okoliščinah, ki so pomembne za določitev kazni ali odločitev o izročitvi.

 

Kaj se bo dogajalo med pritožbeno obravnavo?

Če ste se pritožili, da bi dosegli oprostilno sodbo, bo višje sodišče primer znova obravnavalo. V praksi bo pogosto začelo z branjem izjav, ki ste jih skupaj s pričami dali med postopkom na okrožnem sodišču. Če pa se z odvetnikom ne strinjate s tem postopkom, je treba izjave dati na novo.

Če ste se pritožili, da bi dosegli zmanjšanje kazni, bo višje sodišče upoštevalo dokaze, predložene na okrožnem sodišču, in na tej podlagi odločilo o kazni.

Višje sodišče bo odločitev izreklo na obravnavi. Odloči se lahko, da potrdi sodbo okrožnega sodišča, poveča ali zmanjša kazen oziroma vas oprosti. Če vas oprosti ali zmanjša kazen, bodo stroški pritožbe poravnani iz javnih sredstev. Enako velja, če se tožilstvo pritoži zoper sodbo in jo višje sodišče le potrdi. V vseh drugih okoliščinah vam bo verjetno naloženo plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Kaj se bo zgodilo, če bo pritožbi ugodeno/ji ne bo ugodeno?

Sodba višjega sodišča bo nadomestila sodbo okrožnega sodišča, na splošno pa bo končna in neizpodbojna. V izjemnem primeru je zadevo mogoče predložiti vrhovnemu sodišču, za kar je potrebno dovoljenje odbora za dopustitev pritožb. Tako dovoljenje se običajno izda le, če gre za načelni in zato preskusni primer ali iz drugih posebnih razlogov. Odbor le za redke kazenske zadeve dopusti, da jih obravnava vrhovno sodišče. Odvetnik vam lahko svetuje o možnostih za pridobitev takega dovoljenja.

Če ste oproščeni in so bili med preiskavo uporabljeni intruzivni ukrepi, kot so prijetje, pridržanje ali preiskava, lahko zahtevate odškodnino. Zahtevek morate pisno vložiti pri regionalnem državnem tožilstvu najpozneje dva meseca po odločbi sodišča. Običajno bo vaš odvetnik poskrbel za vse potrebno glede vložitve zahtevka. Odvetnika ne pozabite obvestiti o tem, kje ste dosegljivi v vaši domovini.

Sem državljan druge države članice. Sem lahko po glavni obravnavi poslan v domovino?

Običajno ste lahko poslani na prestajanje kazni v drugo državo članico. To se bo običajno zgodilo le, če zaprosite, da bi bili poslani na prestajanje kazni v domovino. Prošnjo za prestajanje kazni v domovini morate poslati na dansko ministrstvo za pravosodje.

Če bom obsojen, ali se mi lahko znova sodi za isto kaznivo dejanje?

Na Danskem ne morete biti dvakrat obsojeni za isto kaznivo dejanje. Enako načelo velja v drugih evropskih državah. Ker pa se lahko kazenske določbe od države do države razlikujejo, morate o tem vprašati v državi, v kateri bi lahko prav tako preganjali to kaznivo dejanje.

Informacije o obtožbi/obsodbi

Takoj ko bo o primeru odločeno, bo odločitev sporočena v osrednji register kaznivih dejanj. Odločitve o kršitvah danskega kazenskega zakonika bodo vpisane v del registra, namenjen odločitvam sodišč. Odločitve glede kršitev druge zakonodaje bodo evidentirane, če vam bo izrečena zaporna kazen ali diskvalifikacijska kazen (kazen, s katero se vam odvzame pravica). Odločitev bo evidentirana ob podrobni navedbi imena sodišča, ki je izreklo sodbo, datuma sodbe, kršenih zakonskih določb in kazni.

Obstajajo omejitve, katere odločitve bodo vključene v kazensko evidenco, ki jo je mogoče izdati za vašo osebno uporabo. Podatki se shranjujejo elektronsko, njihov izbris pa je odvisen od resnosti sankcije. Zaradi napak pri vpisu ali izbrisu se lahko pritožite, zaradi dejanskega evidentiranja odločitve sodišča pa ne. Pritožbe zaradi evidentiranja se predložijo uradu nacionalnega komisarja danske policije, ki je pristojni organ za obravnavo podatkov, povezanih s kazensko evidenco.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuDanski zakon o pravosodju

Povezava se odpre v novem oknuOdredba o obdelavi osebnih podatkov v osrednjem registru kaznivih dejanj

Zadnja posodobitev: 13/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

5 – Prekrški

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

Če vas ustavi prometna policija, ki se ukvarja z izvajanjem zakonov o cestnem prometu, lahko krivdo priznate ali zanikate. Policija vas mora obdolžiti za prekršek, ki ste ga po njenem mnenju storili. Imate pravice obdolženca in vam ni treba dati izjave za policijo.

Kazen za prekršek v cestnem prometu je običajno globa. Prekrški v cestnem prometu so obravnavani enako kot drugi prekrški, za katere je zahtevana kazen globa. Policija vam bo poslala račun za plačilo globe. Če ta račun plačate, pomeni, da ste obtožbo priznali. Če računa ne plačate, bo primer poslan na sodišče. Pozvani boste na obravnavo, na kateri je mogoče predstaviti dokaze v zvezi s prekrškom.

Vodja državnega tožilstva je izdal Povezava se odpre v novem oknukatalog kazni za prekrške v cestnem prometu, v katerem lahko preverite, ali vaša globa ustreza globam, ki so običajno naložene za tip prekrška v cestnem prometu, ki ste ga zagrešili.

Povezava se odpre v novem oknuZakon o cestnem prometu omogoča policiji, da vam zaseže vozilo, če je vaše stalno prebivališče zunaj Danske in če je vaš avto registriran v drugi državi, ne na Danskem. Vozilo lahko ostane zaseženo, dokler ne plačate globe oziroma zagotovite jamstva za plačilo globe. Če se ne strinjate s tem, da ste storili prekršek v cestnem prometu, boste tako morali v nekaterih primerih zagotoviti jamstvo za plačilo globe in zahtevati, naj zadevo obravnava sodišče. Policija pogosto izkoristi pravico do zasega vozil.

Za vozila in voznike iz drugih skandinavskih držav se uporabljajo posebna pravila.

Kako so obravnavani prekrški zaradi nepravilnega parkiranja vozil?

Omejitve parkiranja običajno nadzirajo prometni redarji, ki delajo za lokalni organ ali zasebno podjetje (torej ne policija). Če parkirate na nedovoljenem mestu, boste prejeli globo za nepravilno parkiranje. Ta globa bo pritrjena na vaše vozilo.

Če redarja srečate, preden evidentira prekršek zaradi nepravilnega parkiranja, lahko ugovarjate neposredno njemu. Morda se bo odločil, da prekrška ne bo evidentiral, ali pa bo zapisal vaš ugovor. Če prejmete globo za nepravilno parkiranje, ji morajo biti priložena navodila, kako se je nanjo mogoče pritožiti. Za obravnavanje pritožb zaradi glob ni nobenega osrednjega organa.

Globe za nepravilno parkiranje se pobirajo enako kot druge civilne terjatve. To pomeni, da bo v primeru neplačila terjatev poslana agenciji za izterjavo dolgov v državi vašega prebivališča.

Bodo podatki o teh prekrških zapisani v kazenski evidenci?

Vaša kazenska evidenca običajno ne bo vključevala podatkov o globah. Vanjo pa bodo vključene globe za kazniva dejanja.

Globe za napačno parkiranje niso kazenska sankcija, zato ne bodo vključene v vašo kazensko evidenco.

Zadnja posodobitev: 13/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.