Izvirna jezikovna različica te strani češčina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Defendants (criminal proceedings)

Češka

Under the Constitution of the Czech Republic punishment may be imposed on you only in accordance with the law and in the manner laid down by the relevant laws. These laws are the Criminal Code , the Act on Juvenile Justice, and  the Criminal Procedure Code, which establish the rules for criminal proceedings, including specific conditions for exercising and enforcing your rights. These factsheets explain what happens when a person is suspected or accused of a crime. For information on minor offences like road traffic offences, which are usually dealt with by a fixed penalty go to Factsheet 5. If you are the victim of a crime, you can find full information about your rights here.

Vsebino zagotavlja
Češka

Summary of the criminal process

The following is a summary of the normal stages in the criminal process.

1.             Preparatory process

The preparatory process is the first stage of the criminal process. It has two parts:

2.             Preliminary discussion of the charge

During the preliminary discussion the court will examine whether the case was properly clarified in the preparatory process and whether the charge provides a proper basis for further proceedings.  It also decides whether the court has jurisdiction to decide the case.

3.             The trial itself

This is the most important part of the criminal process. Evidence is examined and a decision in the case is made. During this stage of the criminal process the defendant(s) and any witnesses and the injured party or parties are questioned in court. The trial is public, oral and is conducted in Czech. If you do not speak Czech, you have the right to an interpreter.

4.             Appeal proceedings

The defendant, his family, lawyer, public prosecutor or the injured party have the right to appeal  within 8 days.  If an appeal is lodged, the court of appeal reviews the decision of the court of first instance

Role of the European Commission

Please note that the European Commission has no role in criminal proceedings in Member States and cannot assist you if you have a complaint. Information is provided in these factsheets about how to complain and to whom.

Click on the links below to find the information that you need

1 – Getting legal advice

2 – My rights during the investigation of a crime and before the case goes to court

  • Examination
  • Investigation
  • Custody
  • Decision in the preparatory process, a charge
  • Abbreviated preparatory process

3 – My rights during the trial

  • Court trial
  • Sentences; rights of the victim

4 – My rights after the court makes its decision

5 – Traffic and other minor offences

Related links

Czech Ministry of Justice

Czech Ministry of Interior

Czech Bar Association

Information on Human Rights

Legal information for all

Last update: 03/07/2019

The national language version of this page is maintained by the respective Member State. The translations have been done by the European Commission service. Possible changes introduced in the original by the competent national authority may not be yet reflected in the translations. The European Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice to see copyright rules for the Member State responsible for this page.

1 – Kako do pravnega svetovanja?

V tem informativnem listu boste izvedeli, v kakšnih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik, kako ga najti in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev. Izvedeli boste tudi, kaj lahko odvetnik stori za vas.

Kako najti odvetnika?

Posameznika lahko v kazenskem postopku brani le odvetnik, vpisan v register odvetnikov, ki ga vodi Povezava se odpre v novem oknučeška odvetniška zbornica.

Če potrebujete zagovornika, se obrnite na Povezava se odpre v novem oknučeško odvetniško zbornico (ali pa neposredno navežite stik z enim od odvetnikov iz registra).

Kaj se zgodi, če ne izberem odvetnika?

Če ne izberete odvetnika, se morate braniti sami.

V nekaterih zadevah morate imeti zagovornika. Če ga ne boste izbrali v predpisanem času, vam ga bo dodelilo sodišče. Zagovornika potrebujete v naslednjih primerih:

  • če ste pridržani ali na opazovanju v zdravstveni ustanovi;
  • če je omejena vaša poslovna sposobnost;
  • če ste na begu;
  • če ste mlajši od 18 let;
  • če ste fizično ali duševno prizadeti in obstaja dvom o tem, da se lahko ustrezno branite sami;
  • če vam grozi več kot petletna zaporna kazen;
  • če ste v priporu in bo zoper vas začet poenostavljeni postopek;
  • v postopku, v katerem boste morda morali na preventivno zdravljenje (razen zdravljenja zaradi alkoholizma);
  • v nekaterih postopkih s tujim elementom.

Kdo plača odvetnika?

Odvetnikove storitve plača obtoženec. Če vam je odvetnika dodelilo sodišče, obrambo plača država. Stroške prav tako poravna država, če ste upravičeni do brezplačne obrambe.

Kakšen je odvetnikov honorar?

Storitve zagovornika se plačajo na podlagi pogodbe, ki jo skleneta z zagovornikom, ali na podlagi določb Povezava se odpre v novem oknuzakona o odvetniški tarifi (če niste sklenili pogodbe).

Kdaj ste upravičeni do brezplačne obrambe?

Če nimate dovolj denarja, da bi plačali stroške obrambe, ste upravičeni do plačila znižanega honorarja ali brezplačne obrambe (oboje se pojmuje kot „brezplačna obramba“). O vaši vlogi odloči sodnik ali predsednik sodišča na podlagi podatkov o vašem finančnem stanju. Vlogo morate oddati med pripravljalnim postopkom pri državnem tožilcu ali med sodnim postopkom.

Brezplačna obramba vam je lahko odobrena tudi brez take vloge, če je iz dokazov razvidno, da je to primerno.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakon o odvetniški tarifi

Zadnja posodobitev: 03/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

Katere faze ima kazenska preiskava?

Namen pripravljalnega postopka je preučiti, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno in kdo je verjetni storilec (faza preučitve), nato pa pridobiti dokaze in pripraviti zadevo za obravnavo pred sodiščem (faza preiskave).

Pripravljalni postopek izvede policija, njeno delo pa nadzoruje državni tožilec, ki odloči, ali je bil postopek pravilno izveden.

Nekatere ukrepe lahko uvede le državni tožilec ali pa njihova uvedba ni mogoča brez njegove odločitve (na primer prenehanje pripravljalnega postopka), medtem ko je sodnik pristojen za odločanje o nekaterih drugih ukrepih (na primer pridržanju obtoženca, prijetju, hišni preiskavi ali prisluškovanju).

Za podrobnejše informacije o fazah preiskave v predkazenskem postopku kliknite na spodnje povezave.

Postopek pred začetkom kazenskega pregona – preučitev (1)

Zakaj je potrebna preučitev?

Policija lahko za opredelitev narave kaznivega dejanja in njegovega storilca:

  • zbere izjave;
  • pridobi izvedenska mnenja;
  • preuči dokumente;
  • išče predmete in preišče prizorišče kaznivega dejanja;
  • sestavi policijske zapisnike, odvzame prstne odtise, opravi telesne meritve in išče osumljence;
  • izvede nujne ukrepe;
  • pripre osumljence;
  • uporabi druge primerne preiskovalne postopke.

Preučitev se konča z odločitvijo o začetku kazenskega pregona zoper določeno osebo ali na več drugih načinov (prekinitev postopka, začasna prekinitev postopka, predložitev zadeve v nekazensko obravnavo).

Kako dolgo lahko traja ta faza?

Ta faza lahko glede na resnost zadeve traja dva, tri ali šest mesecev. Če preučitve ni mogoče dokončati, lahko državni tožilec s pisno obrazložitvijo rok spremeni ali podaljša.

Koliko bom obveščen o tem, kaj se dogaja?

V tej fazi ne boste obveščeni o tem, kaj se dogaja, vse dokler vas ne bo treba neposredno vključiti v postopek.

Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Če boste morali pojasniti nekatere dogodke, bo policija s seboj pripeljala tolmača, ki bo tolmačil vprašanja, vaše odgovore in pisno poročilo, preden vam bo dano v podpis.

Kdaj bom lahko govoril z odvetnikom?

Na vaše povabilo je lahko navzoč odvetnik, da vam pojasni zadeve. Njegova navzočnost v tej fazi ni obvezna, zato vam ne bo dodeljen, če z njim ne boste sami navezali stika. Odvetnika lahko prosite za nasvet, vendar ne v zvezi s tem, kako odgovoriti na vprašanje, ki vam je bilo že postavljeno. Če za sporazumevanje z odvetnikom potrebujete tolmača, si ga morate v tej fazi zagotoviti sami.

Bodo od mene zahtevane informacije? Jih moram dati?

Policija lahko v tej fazi od vas zahteva, da pojasnite dejstva, ki jih preiskuje. Dolžni ste zagotoviti resnično pojasnilo. Pojasnilo lahko odklonite, če zaradi vaše izjave vi (ali z vami povezana oseba) tvegate pregon. Odklonite ga lahko tudi, če bi s tem kršili zavezanost molčečnosti.

Kaj se zgodi, če izjavim kaj takega, kar škodi moji zadevi?

Vaša izjava bo uporabljena le za odločitev o tem, ali naj se začne kazenski pregon zoper določeno osebo za določeno kaznivo dejanje. Če se začne kazenski postopek, se vaša izjava obravnava kot pričanje, le če je bila že dana in je pozneje ni bilo mogoče več ponoviti. Poleg tega jo morate dati pred sodnikom. V nasprotnem primeru morate pričanje v poznejši fazi kazenskega postopka ponoviti (praviloma pred sodiščem).

Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?

Policija bo na vašo zahtevo obvestila sorodnika ali prijatelja, da ste bili priprti, če to ne ovira policijske preiskave in ni prezapleteno.

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Če ste v postopku preučitve ali priprti, policija poskrbi za zdravniški pregled in pridobi zdravnikovo izjavo o vašem zdravstvenem stanju. Če zdravnik tako predpiše, vas je treba nemudoma izpustiti, policija pa vas po potrebi odpelje v zdravstveno ustanovo.

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem državljan druge države?

V kateri koli fazi kazenskega postopka lahko zahtevate, naj se vam omogoči, da se obrnete na svoje veleposlaništvo in imate zaupni pogovor s tamkajšnjim predstavnikom.

Živim v drugi državi. Ali moram biti med preiskavo navzoč?

Sodnik lahko odredi, da vas je treba pred odhodom iz države zaslišati, če je to za zadevo bistveno in se tako prepreči, da bi se dokazi izgubili. Zaslišani ste lahko tudi po odhodu iz države, če je predložen zahtevek pristojnim organom države, v kateri živite.

Ali sem lahko poslan nazaj v domovino?

Ne v tej fazi.

Bom pridržan ali izpuščen?

Če se zahteva vaša navzočnost, boste privedeni pred sodišče ali priprti. Če nato niste obdolženi ali privedeni pred sodnika v 48 urah po priprtju zaradi odločitve o pridržanju, morate biti izpuščeni.

Ali lahko med preiskavo zapustim državo?

Da.

Ali mi bodo odvzeti prstni odtisi, vzorci DNK (na primer iz las ali sline) ali druge telesne tekočine?

Prstni odtisi, vzorec DNK, kri ali biološki material se vam lahko odvzamejo, če je to potrebno za ugotovitev vaše istovetnosti, če je treba preveriti, ali so na vašem telesu sledovi kaznivega dejanja, ali če se to zahteva zaradi pridobitve dokazov. V ta namen se lahko opravijo tudi telesne meritve, telesna preiskava ali podobni ukrepi.

Če se fizično upirate, vas je mogoče obvladati s soglasjem državnega tožilca. Če kaj od navedenega odklonite, vam grozi globa v višini do 50 000 CZK.

Če tako pridobljene informacije niso več potrebne za nadaljnji postopek ali za preprečevanje, iskanje ali odkrivanje kaznivih dejavnosti, bodo uničene.

Ali lahko že pred glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Če je vaše priznanje krivde zanesljivo, je mogoče na podlagi tega začeti kazenski pregon ali izdati odločitev o skrajšanem postopku.

Ali mi bodo predloženi podatki o pričah, ki so pričale zoper mene, in drugih dokazih?

V tej fazi postopka vam ti podatki ne bodo predloženi.

Ali se bodo zahtevali podatki o meni, ki izhajajo iz kazenske evidence?

Da, policija bo pridobila izpis iz vaše kazenske evidence.

Začetek kazenskega pregona – preiskava (2)

Kaj je namen te faze?

Policija med preiskavo išče in preučuje dokaze, pomembne za zadevo. Pri tem išče dokaze v korist ali škodo obdolžencev.

Kako dolgo lahko traja preiskava?

Ta faza lahko glede na resnost zadeve traja dva, tri ali šest mesecev. Državni tožilec jo lahko podaljša na podlagi razlogov, ki jih pisno predloži policija. Vendar pa mora tožilec razloge v vsaki posamezni zadevi preveriti vsaj enkrat na mesec.

Policija mora delovati čim hitreje. Če vam zamuda škoduje, lahko od državnega tožilca zahtevate, naj težavo reši. Če zamudo povzroča državni tožilec, se lahko z zahtevo za rešitev težave obrnete na njegovega nadrejenega.

Obtoženec lahko zahteva tudi nadomestilo za nefinančno škodo, ki mu jo je povzročila zamuda v postopku, ali odškodnino. Sodišče pri izreku kazni upošteva morebitne zamude v tej fazi.

Koliko bom obveščen o tem, kaj se dogaja?

Prejeli boste odločitev o začetku kazenskega pregona, ki bo vsebovala opis dejanja, ki ste ga obdolženi, ter pravno podlago in razloge za obdolžitev. Zoper to odločitev lahko v treh dneh vložite ugovor, o njem pa bo odločil državni tožilec.

Vi ali vaš zagovornik bosta obveščena o preiskovalnih postopkih, v katerih boste lahko prek zagovornika tudi postavljali vprašanja pričam in predlagali dokaze. Vam in vašemu zagovorniku se lahko med preiskavo zavrne dostop do vašega spisa, če za to obstajajo upravičeni razlogi.

Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Če ne znate češko, vam bo med preučitvijo zagotovljen tolmač za jezik, ki ga znate, ali vaš materni jezik.

Tolmač vam bo zagotovljen tudi med preiskovalnimi postopki. Policija vam bo v tej fazi dovolila sodelovanje, postavljali pa boste lahko tudi vprašanja, če boste to želeli.

Na vašo zahtevo vam bo predložen tudi pisni prevod odločitve o začetku kazenskega pregona, odredbe o pridržanju ali odločitve o pogojni odložitvi kazenskega pregona.

Kdaj bom lahko govoril z odvetnikom?

Kadar koli, zagotovljena pa mora biti tudi zaupnost pogovora. Na zahtevo odvetnika se zagotovi tudi tolmač. Odvetnika lahko izberete sami (glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 1).

Bodo od mene zahtevane informacije? Jih moram dati?

Lahko izrazite svoje mnenje o zadevi, imate pa tudi pravico, da ne izjavite nič.

Ali lahko nasprotujem preiskovalnemu policistu, državnemu tožilcu ali sodniku?

Nasprotujete lahko policistu ali državnemu tožilcu, pa tudi zapisnikarju, svetovalcu za pogojni izpust, sodnemu referentu, sodnemu izvedencu, tolmaču in sodniku, če menite, da so ravnali pristransko – če torej po vašem mnenju pri njih obstaja osebno navzkrižje interesov v vaši zadevi ali v zvezi s katero koli drugo stranko ali njenim zastopnikom ter zato ne morejo sprejemati nepristranskih odločitev.

Na splošno se šteje, da je oseba pristranska, če je v postopku že sodelovala v drugačni procesni vlogi. Sodnik na primer ne more razsojati o krivdi in odločati o kazni, če je v pripravljalnem postopku že odločal o pridržanju, sprejel odredbo o prisluškovanju itd.

O vašem ugovoru najprej odloči oseba, katere pristranskosti ste nasprotovali.

Če s to odločitvijo niste zadovoljni, lahko zoper njo v treh dneh vložite pritožbo, o tej pa odloči nadrejeni organ. Procesne odločitve, ki jih sprejme pristranska oseba, se v kazenskem postopku ne uporabijo.

Kaj se zgodi, če izjavim kaj takega, kar škodi moji zadevi?

Vse, kar izjavite, se lahko uporabi v vašo korist ali proti vam. Vaše pričanje v tej fazi postopka se lahko uporabi kot dokaz.

Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?

Policija bo odločila, ali se lahko med preučitvijo, priporom in prijetjem obrnete na družino ali prijatelje. Če ste pridržani, lahko pišete pisma (v tem primeru pisma prebereta zaporniška služba Češke republike – zaradi nevarnosti, da bi želeli vplivati na priče – in državni tožilec, ki lahko vaša pisma cenzurira).

V zaporu imate pravico do obiskov vsaka dva tedna, med pridržanjem pa je med obiski vedno navzoča še tretja oseba, saj obstaja nevarnost, da bi želeli vplivati na priče.

Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Če ste pridržani, vas pregleda zaporniški zdravnik in ta vam mora zagotoviti ustrezno zdravniško oskrbo. Podatki za osebe v postopku preučitve ali v priporu so na voljo tukaj.

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem državljan druge države?

Da, in sicer v vsaki fazi postopka. Vsako srečanje s konzularnim uslužbencem je zaupno. Sodišče bo z vašim soglasjem konzulat obvestilo, da ste pridržani.

Sem iz druge države. Ali moram biti med preiskavo navzoč?

Če je bila v zvezi z vami že opravljena preučitev in ne želite biti navzoči pri preiskavi, vaša navzočnost ni potrebna. Če obstaja begosumnost, boste pridržani ali izpuščeni na prostost na podlagi pisne obljube, da se boste vrnili, ko boste povabljeni na obravnavo.

Ali sem lahko poslan nazaj v domovino?

Da, če so izpolnjeni pogoji za vašo izročitev ali predajo zaradi kazenskega pregona ali prestajanja kazni v drugi državi in če tak postopek po zakonu ni izključen.

Ali lahko med preiskavo zapustim državo?

Da, vendar morate imeti veljaven poštni naslov ali biti drugače v stiku z organi, pristojnimi za kazenski postopek. V nasprotnem primeru ste lahko prijeti in pridržani.

Ali mi bodo odvzeti prstni odtisi, vzorci DNK (na primer iz las ali sline) ali druge telesne tekočine? Ali je mogoča telesna preiskava?

Da, če je to potrebno. V takih primerih morate sodelovati.

Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, poslovnih prostorov, avtomobila ali druge lastnine?

Da, hišno preiskavo je mogoče opraviti na podlagi naloga, ki ga izda sodnik. Druge prostore je mogoče preiskati na podlagi naloga, ki ga izda državni tožilec ali policija.

Ali lahko že pred glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Da, to lahko storite med policijsko preučitvijo.

Ali je mogoče obtožnico pred začetkom glavne obravnave spremeniti?

Ne, spremeni se lahko le pravni opis obtožb v obtožnici. Za obtožnico zaradi drugega dejanja je treba izdati nov sklep o začetku kazenskega pregona.

Ali sem lahko obtožen zaradi prekrška, zaradi katerega sem bil obtožen že v drugi državi članici?

Da. Vendar to ne velja, če je bila ob koncu kazenskega pregona zoper vas v drugi državi članici že izdana sodba, če je bil postopek odložen, če se je končal z dogovorom ali poravnavo ali če je bila zadeva predložena v ponovno presojo za obravnavo kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje.

Ali bom obveščen o pričah, ki so pričale zoper mene?

Njihovo identiteto in vsebino njihovega pričanja lahko poiščete v spisu o zadevi ali zanju izveste tako, da ste vi ali vaš zagovornik navzoči med njihovo preučitvijo. Identiteta skrivnih prič vam ne bo razkrita.

Ali bom obveščen o drugih dokazih zoper mene?

Da, takoj, ko vama bo z zagovornikom dovoljeno preučiti spis o zadevi.

Ali se bodo zahtevali moji podatki iz kazenske evidence?

Da.

Pridržanje (3)

Bom pridržan ali izpuščen?

Pridržati je mogoče le obdolženo osebo.

Če ste privedeni pred sodišče s predlogom za pridržanje v 48 urah po odreditvi pripora ali 24 urah po prijetju, bo sodišče odločilo, ali boste pridržani ali ne.

Razlogi za pridržanje so lahko:

  • možnost pobega pred kazenskim pregonom ali kaznijo (pridržanje zaradi begosumnosti);
  • možnost oviranja preiskave, na primer z vplivanjem na priče (pridržanje zaradi koluzijske nevarnosti), ali
  • možnost dokončanja začetega kaznivega dejanja ali storitve novega kaznivega dejanja (pridržanje zaradi ponovitvene nevarnosti).

Če razlogov za pridržanje ni ali so odpravljeni, boste na podlagi odločitve državnega tožilca izpuščeni.

Izpuščeni morate biti tudi po izteku zakonsko določenega obdobja. Pridržanje zaradi koluzijske nevarnosti lahko traja največ tri mesece. Pridržanje zaradi begosumnosti in pridržanje zaradi ponovitvene nevarnosti lahko trajata eno leto, če je za kaznivo dejanje zagrožena največ petletna kazen, dve leti, če je zagrožena daljša kazen, tri leta za posebno huda kazniva dejanja in štiri leta, če je za kaznivo dejanje zagrožena izredna kazen.

Vendar je mogoče od teh časovnih obdobij le tretjino porabiti v pripravljalnem postopku, dve tretjini pa sta prihranjeni za postopek pred sodiščem.

Razlogi za pridržanje se nenehno preverjajo. Če ste bili pridržani že tri mesece ali je od vložitve obtožnice minilo 30 dni, mora tožilec sprejeti novo odločitev. Ta postopek je treba ponoviti vsake tri mesece od začetka veljavnosti predhodne odločitve.

Kako lahko dosežem izpustitev na prostost, če sem pridržan?

Vsakič, ko začne veljati nova odločitev o pridržanju, lahko v štirinajstih dneh zahtevate, da vas izpustijo na prostost, če ste pridržani. Če pa lahko v zahtevku navedete druge razloge, lahko izpustitev na prostost, če ste pridržani, zahtevate kadar koli.

Pravico imate predlagati, naj se pridržanje zaradi begosumnosti ali ponovitvene nevarnosti nadomesti s:

  • pisno obljubo, da boste spoštovali zakone in se boste na poziv zglasili na sodišču;
  • predložitvijo denarnega jamstva (varščine), ki ga določi sodišče;
  • nadzorom, ki ga opravlja svetovalec za pogojni izpust, ali
  • jamstvom združenja zainteresiranih državljanov ali druge zanesljive osebe.

Denarnega jamstva ni mogoče sprejeti pri pridržanju zaradi ponovitvene nevarnosti, če je bilo storjeno katero od zakonsko opredeljenih kaznivih dejanj. Jamstvo lahko za vas predložijo tudi druge osebe.

Odločitev v pripravljalnem postopku – obtožnica (4)

Kaj je namen te faze?

S to fazo se konča preiskava kazenske zadeve, državni tožilec pa odloči, ali se v nadaljevanju postopka:

  • zadeva predložiti drugemu organu;
  • zaustavi kazenski pregon;
  • pogojno zaustavi kazenski pregon;
  • odobri poravnava ali
  • proti vam vloži obtožnica pri sodišču.

Koliko bom obveščen o tem, kaj se dogaja?

Vročeni vam bosta odločitev državnega tožilca ali obtožnica. Ugovor lahko vložite zoper:

  • začetek sodnega postopka proti vam;
  • odložitev kazenskega pregona;
  • pogojno odložitev kazenskega pregona in
  • poravnavo.

O vašem ugovoru odloči višji državni tožilec.

Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam češko?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Kdaj bom lahko govoril z odvetnikom?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Bom pridržan ali izpuščen?

Če še vedno obstajajo razlogi za pridržanje in se zakonsko določeno obdobje za pridržanje še ni izteklo, vložitev obtožnice ne vpliva na trajanje pridržanja.

Ali je mogoče obtožnico pred glavno obravnavo spremeniti?

Obtožnica in odločitev državnega tožilca v tej fazi morata temeljiti na dejstvih, zaradi katerih ste bili obtoženi. Vendar pa je mogoče spremeniti pravni opis obtožbe v obtožnici, če državni tožilec odloči, da je to primerno.

Ali sem lahko obsojen in mi je kazen določena tudi brez glavne obravnave?

Sodnik lahko v manj resnih zadevah izda kaznovalni nalog, ki vsebuje odločitev o krivdi in kazen, ne da bi bila potrebna glavna obravnava.

S takim kaznovalnim nalogom je mogoče odrediti:

  • pogojno zaporno kazen ali hišni zapor do enega leta;
  • opravljanje dela v splošno korist;
  • petletno prepoved opravljanja nekaterih dejavnosti;
  • denarno kazen;
  • do petletno prepoved prebivanja;
  • do petletni izgon
  • ali podobno kazen.

Če v osmih dneh od prejema naloga ne vložite ugovora, ta začne veljati in je izvršljiv. Če v predpisanem času vložite ugovor ali kaznovalnega naloga ni mogoče vročiti, bo razpisana glavna obravnava. Glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 3.

Ali bom obveščen o dokazih proti meni?

Obtožnica vsebuje dokaze, ki jih bo državni tožilec predstavil na glavni obravnavi. Spis o zadevi lahko vsebuje še druge dokaze ali pa se ti pojavijo med glavno obravnavo.

Ali se bodo zahtevali podatki o meni, ki izhajajo iz kazenske evidence?

Ti podatki bodo že vključeni v spis.

Skrajšani pripravljalni postopek (5)

Namen te faze

Če je bil osumljenec prijet pri kaznivem dejanju, za katero je zagrožena manj kot triletna zaporna kazen, ali če bi se glavna obravnava verjetno začela v dveh tednih, je mogoče zadevo obravnavati po skrajšanem postopku.

Policija v takih postopkih osumljenca obvesti o kaznivem dejanju, za storitev katerega je osumljen, ne da bi začela kazenski pregon. Če se skrajšani pripravljalni postopek konča v dveh tednih, lahko državni tožilec pri sodišču vloži predlog za kaznovanje storilca.

Koliko bom obveščen o tem, kaj se dogaja?

O podrobnostih kaznivega dejanja, za katero ste osumljeni, boste obveščeni najpozneje takrat, ko se bo začelo vaše preučevanje. Obveščeni boste o vaših pravicah.

Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?

Da, navzoč bo tolmač, ki govori jezik, ki ga govorite, ali vaš materni jezik. Pisni kazenski predlog bo preveden.

Kdaj bom lahko govoril z odvetnikom?

Kadar koli, če izberete odvetnika. Če po preučitvi ne boste izpuščeni iz pripora in še ne boste imeli odvetnika, vam ga bo dodelilo sodišče.

Bodo od mene zahtevane informacije? Jih moram dati?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Kaj se zgodi, če izjavim kaj takega, kar škodi moji zadevi?

Svoj položaj lahko še poslabšate, posledica pa je lahko obsodilna sodba.

Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja? Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem državljan druge države?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Sem iz druge države. Ali moram biti med preiskavo navzoč?

Če ste bili izpuščeni na prostost, vaša navzočnost ni potrebna. Vendar je dobro ostati v stiku z organi, pristojnimi za kazenski postopek, in jim predložiti veljaven poštni naslov, saj se lahko v nasprotnem primeru vaša odsotnost obravnava kot pobeg, za kar ste lahko kaznovani.

Ali sem lahko poslan nazaj v domovino?

Da, če vas sodišče kaznuje z izgonom.

Bom pridržan ali izpuščen?

Če obstajajo razlogi za pridržanje, bo ta ukrep izveden. Glej razdelek Pridržanje (3).

Ali mi bodo odvzeti prstni odtisi, vzorci DNK (na primer iz las ali sline) ali druge telesne tekočine? Se lahko opravi telesna preiskava? Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, poslovnih prostorov, avtomobila in druge lastnine?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Ali lahko že pred glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Da, med prvo preučitvijo ali ko sodišče obravnava vašo zadevo v skrajšanem postopku.

Ali je mogoče obtožnico pred glavno obravnavo spremeniti?

Obtožnici ni mogoče dodati novih dejstev. Je pa mogoče spremeniti pravno podlago.

Ali sem lahko obtožen zaradi prekrška, zaradi katerega sem bil obtožen že v drugi državi članici?

Glej razdelek Začetek kazenskega pregona – preiskava (2).

Ali bom obveščen o pričah, ki bodo pričale zoper mene? Ali bom obveščen o drugih dokazih zoper mene?

Da, ko vam bo omogočen dostop do spisa o zadevi (običajno ob začetku skrajšanega sodnega postopka) ali med postopki preučitve, če boste navzoči.

Ali se bodo zahtevali moji podatki iz kazenske evidence?

Da.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuPravne informacije za vsakogar

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuSkupni zakon št. 273/2008 o policiji Češke republike

Povezava se odpre v novem oknuDunajska konvencija o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963

Povezava se odpre v novem oknuSkupni zakon št. 101/2000 o varstvu osebnih podatkov

Zadnja posodobitev: 03/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 – Moje pravice med glavno obravnavo

V tem informativnem listu so opisane vaše pravice pred sodiščem.

Temeljne pravice

Med kazenskim postopkom lahko:

  • pričakujete, da bodo organi, pristojni za kazenski postopek, ukrepali kar najhitreje ter da bo njihovo ravnanje popolnoma v skladu z vašimi pravicami in temeljnimi svoboščinami;
  • zahtevate, da organi, pristojni za kazenski postopek, ukrepajo tako, da ni nobenega razumnega dvoma o dejstvih, bistvenih za ustrezno odločitev, ki jo je treba sprejeti. Enako skrbno morajo preučiti dokaze v vašo korist in škodo;
  • pričakujete, da vas bodo organi, pristojni za kazenski postopek, seznanili z vašimi pravicami, in da boste imeli možnost te pravice v celoti uveljaviti;
  • izrazite mnenje o vseh obtožbah zoper vas in dokazih, na katerih temeljijo;
  • odklonite pričanje;
  • preučite spise, pridobite izpise ter na lastne stroške naredite beležke in kopije;
  • sodelujete v razpravi o zadevi med glavno obravnavo in na javnih obravnavah, ki potekajo med pritožbenim postopkom;
  • podate sklepno izjavo med glavno obravnavo in javno obravnavo v pritožbenem postopku ter predstavite končni zahtevek;
  • predstavite okoliščine in dokaze v svojo obrambo;
  • oblikujete predloge (o preučitvi dokazov in metodah odločanja) in vlagate zahtevke;
  • uporabite pravna sredstva, in sicer redna (različne pritožbe in ugovori) ter izredna (predlog za obnovo postopka, pritožba zaradi kršitve zakona in predlog za revizijo);
  • izberete zagovornika (če ga ne izberete sami, lahko to stori družinski član ali druga udeležena oseba) in ga prosite za nasvet tudi med ukrepi, ki jih samostojno izvajajo organi, pristojni za kazenski postopek;
  • zaupno govorite z zagovornikom, če ste pridržani ali prestajate zaporno kazen;
  • zahtevate svoje zaslišanje v navzočnosti zagovornika in njegovo sodelovanje tudi v drugih fazah pripravljalnega postopka;
  • z organi, pristojnimi za kazenski postopek, govorite v maternem jeziku ali jeziku, ki ga govorite, če izjavite, da ne znate češko.

Sodna obravnava

Predhodna razprava o obtožnici

Predsednik senata preuči vloženo obtožnico in preveri, ali je potrebna predhodna razprava ali pa se lahko odredi glavna obravnava.

Sodišče lahko v predhodni razpravi o obtožnici odloči o:

  • predložitvi zadeve v odločanje o sodni pristojnosti;
  • odstopu zadeve drugemu organu (če obravnavano dejanje ni kaznivo dejanje, bi bilo pa lahko prekršek itd.);
  • zaustavitvi kazenskega pregona;
  • odložitvi kazenskega pregona;
  • vrnitvi zadeve državnemu tožilcu v nadaljnjo preiskavo;
  • pogojni odložitvi kazenskega pregona ali odobritvi poravnave.

Kje poteka glavna obravnava?

Glavna obravnava na prvi stopnji poteka pred okrajnim ali okrožnim sodiščem (odvisno od resnosti kaznivega dejanja), ki je pristojno na območju kraja, v katerem je bilo kaznivo dejanje storjeno, kraja stalnega prebivališča obtoženca ali kraja, v katerem je bilo kaznivo dejanje odkrito.

Ali je glavna obravnava javna?

Da, glavna obravnava je javna. Vendar je mogoče v nekaterih zadevah izključiti javnost.

Kdo odloča o zadevi?

O zadevi odloča sodni senat ali sodnik posameznik.

Ali lahko zahtevam izločitev sodnika?

Da, glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 2.

Ali se lahko obtožnica med glavno obravnavo spremeni?

Med glavno obravnavo se odloča le o dejanju, opisanem v obtožnici. Če pa se izkaže, da ste storili še druga dejanja, je lahko v predhodni razpravi o obtožnici ali ob koncu glavne obravnave odločeno, da se zadeva vrne državnemu tožilcu v nadaljnjo preiskavo.

Spremenjena obtožnica vsebuje nove navedbe. Sodišče lahko odloči, da se za dejanje, za katero se vam sodi, naloži blažja ali strožja kazen, kot jo je predlagal državni tožilec.

Kaj se bo zgodilo, če med glavno obravnavo priznam krivdo za vse ali nekatere obtožbe?

Če priznate krivdo, sodišče vseeno preveri in oceni dokaze oseb, ki pričajo v vašo korist.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Glej razdelek Povezava se odpre v novem oknuTemeljne pravice na začetku tega informativnega lista. Obstajajo še druge posebne pravice, ki se uporabljajo za posebne procesne okoliščine.

Ali moram biti navzoč na glavni obravnavi? Ali se mi lahko sodi v odsotnosti?

Sodi se vam lahko v odsotnosti, razen če:

  • ste pridržani;
  • prestajate zaporno kazen;
  • zadeva vključuje kaznivo dejanje, za katero je zagrožena več kot petletna zaporna kazen. Vendar vaša navzočnost na glavni obravnavi tudi v takih zadevah ni potrebna , če sodišče zaprosite, naj vam sodi v odsotnosti.

V zadevah, v katerih je zastopanje obvezno (glejPovezava se odpre v novem oknu Informativni list 1), mora biti na glavni obravnavi navzoč zagovornik.

Ali lahko sodelujem po videokonferenci, če živim v drugi državi članici?

Na glavni obravnavi tako ni mogoče sodelovati.

Ali bom navzoč na celotni glavni obravnavi?

Navzoči boste na celotni glavni obravnavi. Vaša navzočnost ni potrebna v postopkih, ki potekajo zunaj glavne obravnave, vendar imata vi ali vaš zagovornik pravico sodelovati, če to želita.

Mi bo zagotovljen tolmač, če ne bom razumel, kaj se dogaja?

Da, glej razdelek Povezava se odpre v novem oknuTemeljne pravice na začetku tega informativnega lista.

Ali moram imeti odvetnika? Mi bo ta zagotovljen? Ali ga lahko zamenjam?

V zakoniku o kazenskem postopku je opredeljeno, v katerih zadevah potrebujete zagovornika. Glej Povezava se odpre v novem oknuInformativni list 1.

Ali lahko oziroma moram na glavni obravnavi govoriti?

Med glavno obravnavo imate pravico do obrambe, kar pomeni, da se lahko zagovarjate sami ali po zagovorniku. Sodišče bo vam ali vašemu zagovorniku ves čas glavne obravnave omogočalo, da izrazite svoje mnenje o vseh opravljenih procesnih dejanjih. Pravice do obrambe vam ni treba izkoristiti, odklonite pa lahko tudi pričanje.

Kakšne so posledice, če na glavni obravnavi ne govorim resnice?

Kot obtožencu vam na sodišču ni treba govoriti resnice. Če pa namenoma navajate neresnična dejstva, da bi povzročili kazenski pregon koga drugega, boste lahko pozneje obtoženi obrekovanja.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

O dokazih lahko izrazite svoje mnenje in predlagate dodatne dokaze ali dokaze v svojo obrambo.

Najprej se preučijo posamezni dokazni elementi, nato pa lahko med sklepno izjavo izrazite svoje mnenje o dokazih.

Kakšne dokaze lahko predložim v svojo korist? Pod katerimi pogoji?

Poleg lastnega pričanja lahko predlagate še dokaze, s katerimi je mogoče ovreči ali zmanjšati vašo krivdo, kar vključuje na primer zaslišanje prič, izpodbijanje dokazov, ugotavljanje istovetnosti prič, rekonstrukcijo prizorišča kaznivega dejanja, zaslišanje izvedencev, dokazne listine, preiskave itd.

Sodišču lahko predlagate, naj take dokaze preuči, to pa bo odločilo, ali bo to storilo ali ne. Ko predsednik senata odloči, da je dokazno gradivo popolno, na glavni obravnavi ni več mogoče predložiti nobenega dokaza.

Ali lahko za pridobitev dokazov uporabim zasebnega detektiva?

Storitve zasebnega detektiva je mogoče uporabiti. Vendar pa mora ta ravnati v skladu z zakonom, sicer pridobljenih dokazov ne morete uporabiti med glavno obravnavo. Zasebni detektiv ne sme vplivati na priče.

Ali lahko priče prosim, naj pričajo zame?

Če menite, da bi vam lahko dokazi neke osebe koristili, lahko predlagate, naj se ta oseba preuči. Ne smete pa vplivati na priče.

Ali se bodo upoštevali moji podatki iz kazenske evidence?

Vaša kazenska evidenca se lahko upošteva pri izreku kazni, če kazen še ni zastarala.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Glavna obravnava se lahko konča na enega od spodaj navedenih načinov:

  • zadeva se vrne državnemu tožilcu v nadaljnjo preiskavo;
  • storjeno dejanje ni kaznivo dejanje, bi ga bilo pa mogoče opredeliti kot prekršek, zato se zadeva lahko odstopi pristojnemu organu. Kazenski pregon se lahko ustavi;
  • od kazenskega pregona se lahko pogojno odstopi ali pa se sklene poravnava;
  • sodišče lahko obtožencu izreče obsodilno ali oprostilno sodbo.

Kazni in pravice oškodovanca

Kakšna kazen mi je lahko naložena?

Na podlagi kazenskega zakonika vam je lahko za storitev kaznivega dejanja naložena ena od naslednjih kazni:

  • zaporna kazen, ki je lahko – če ni v zakonu posebej določeno drugače – brezpogojna, pogojna ali pogojna z varstvenim nadzorstvom. Naložena vam je lahko tudi izredna kazen. To je lahko več kot dvajset- do tridesetletna zaporna kazen ali dosmrtna zaporna kazen;
  • hišni pripor;
  • opravljanje dela v splošno korist;
  • odvzem premoženja;
  • denarna kazen;
  • odvzem predmeta ali drugega sredstva;
  • prepoved opravljanja nekaterih dejavnosti;
  • prepoved prebivanja;
  • prepoved udeleževanja športnih, kulturnih in drugih družabnih dogodkov;
  • izguba častnih naslovov ali priznanj;
  • izguba vojaškega čina;
  • izgon.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja (oškodovanec)?

Žrtev – torej oseba, ki je bila zaradi kaznivega dejanja oškodovana, kar pomeni, da je utrpela premoženjsko ali psihično škodo ali ji je bila povzročena drugačna škoda – lahko:

  • za zastopanje pooblasti zastopnika; če žrtev dokaže, da nima dovolj sredstev, ji lahko odvetnik zagotavlja brezplačno pravno pomoč;
  • podaja predloge za nadaljnje dokaze;
  • preučuje spise;
  • sodeluje na glavni obravnavi in javni obravnavi med pritožbenim postopkom;
  • izrazi mnenje o zadevi pred koncem glavne obravnave;
  • od sodišča zahteva, naj obtožencu naloži plačilo odškodnine, če je po zakonu do nje upravičena in je bila izrečena obsodilna sodba. Predlog je treba vložiti najpozneje pred začetkom predstavitve dokazov na glavni obravnavi;
  • zahteva pravočasno obveščanje o tem, da je bil obtoženec izpuščen ali je pobegnil, in o drugih podobnih okoliščinah, če bi bil lahko obtoženec ali obsojenec na prostosti zanjo nevaren.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuKazenska zakonodaja za širšo javnost

Povezava se odpre v novem oknuPomoč žrtvam kaznivih dejanj

Zadnja posodobitev: 03/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Ali se lahko pritožim?

Da, zoper sodbo v vaši zadevi se lahko pritožite, če vsebuje zmotne ugotovitve, ki se navezujejo neposredno na vas. Pritožite se lahko zoper obsodilno sodbo, kazen in/ali dodeljeno odškodnino, lahko pa tudi zoper vse ugotovitve sodišča prve stopnje. Pritožbo morate vložiti:

  • pisno;
  • pri sodišču, ki je izreklo sodbo;
  • v osmih dneh od vročitve izvoda sodbe (če je bil tak izvod vročen vam in vašemu zagovorniku, začne ta rok teči na datum zadnje od obeh vročitev).

V pritožbi mora biti jasno navedeno, zoper katere vidike sodbe se pritožujete, opredeljene pa morajo biti tudi posebne napake v sodbi in/ali predhodnem postopku. Pritožite se lahko tudi brez posebne podlage, pri čemer morate pri predsedniku senata sodišča prve stopnje vložiti vlogo za podaljšanje roka za predložitev posebne podlage.

Kateri so pritožbeni razlogi?

Pritožbo lahko vložite na podlagi katere koli zmotne ugotovitve iz sodbe, ki vas neposredno zadeva, ali ker neka ugotovitev ni bila vključena v sodbo. Pritožbo lahko vložite tudi na podlagi novih dejstev in dokazov.

Kaj se bo zgodilo, če se pritožim?

Sodba ne začne veljati in/ali ne postane izvršljiva, dokler o zadevi ne odloči pritožbeno sodišče. Če ste pridržani, ne boste samodejno izpuščeni samo zato, ker ste vložili pritožbo.

Kaj se bo zgodilo na pritožbeni obravnavi?

Sodišče prve stopnje preuči, ali vaša pritožba vsebuje vse zahtevane podatke. Če jih ne, sodišče od vas in vašega zagovornika zahteva, da te napake odpravita v petih dneh (osmih, če nimate zagovornika in predsednik senata daje navodila neposredno vam).

Kopija pritožbe s pritožbenimi razlogi se vroči še drugim strankam v zadevi, celoten spis o zadevi pa se predloži pritožbenemu sodišču.

O pritožbi zoper sodbo okrajnega sodišča odloča višje okrožno sodišče, o pritožbi zoper sodbo okrožnega sodišča pa vrhovno sodišče.

Ob začetku postopka pred pritožbenim sodiščem se predstavi izpodbijana sodba in predloži poročilo o zadevi.

Nato predstavite pritožbo in jo utemeljite. Če nista navzoča niti vi niti vaš zagovornik, to stori predsednik senata.

Zatem svoje trditve predstavijo še državni tožilec in vse druge osebe, ki bi jih lahko odločitev pritožbenega sodišča neposredno zadevala.

Ko so predlogi predstavljeni, pritožbeno sodišče preuči dokaze, potrebne za odločanje o pritožbi, razen če bi bil ponovni pregled dokazov tako obsežen, da bi to pomenilo podvajanje že opravljenega dela sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče lahko:

  • pritožbo zavrne (če ni utemeljena, je bila vložena prepozno, jo je vložila nepooblaščena oseba ipd.), vendar to vedno stori na javni obravnavi;
  • pritožbo zavrže (če njena vsebina ne izpolnjuje pogojev, določenih za pritožbo);
  • prekine kazenski pregon;
  • razveljavi izpodbijano sodbo ali njen del in:
  • odloči, da se v obravnavani zadevi odloči o pristojnosti sodišča;
  • zadevo prenese na drug organ;
  • ustavi kazenski pregon (če bi moralo to storiti že sodišče prve stopnje);
  • prekine kazenski pregon (če bi moralo to storiti že sodišče prve stopnje).

Izpodbijano sodbo lahko razveljavi tudi zaradi bistvenih napak v postopku, to je:

  • napak v sodbi (nejasnost, nepopolne ugotovitve v zadevi);
  • dvomov o točnosti ugotovitev v zadevi ali ker je treba dokaze znova preveriti;
  • kršitev določb kazenskega zakonika;
  • neustrezne kazni;
  • napačne odločitve o pravicah žrtve.

Ko pritožbeno sodišče sodbo razveljavi, lahko:

  • zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje;
  • izda svojo sodbo v zadevi, kar mora vedno storiti na javni obravnavi, ali
  • zaustavi kazenski pregon.

Kaj se bo zgodilo, če pritožbi ne bo ugodeno?

Razen če se zoper sodbo pritoži tožilec, pritožbeno sodišče ne more sprejeti odločitve, s katero bi poslabšalo vaš položaj.

Kdaj bo obsodba pravnomočna?

Če pritožbeno sodišče zadeve ne vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, se z njegovo odločitvijo zadeva konča, ta odločitev pa postane pravnomočna, ko je razglašena. Prav tako postane pravnomočna tudi sodba sodišča prve stopnje, če se nanjo pravočasno ne pritožite.

Ko začne sodba veljati, lahko vložite:

  • izredno pritožbo;
  • predlog, naslovljen na ministra za pravosodje, naj se pri vrhovnem sodišču vloži zahteva za varstvo zakonitosti;
  • vlogo za obnovo postopka.

Ali bom prejel odškodnino, če bo prvotna odločitev razveljavljena?

Pri ministrstvu za pravosodje lahko vložite zahtevek za odškodnino na podlagi Povezava se odpre v novem oknuzakona o škodi, ki jo povzroči javni organ.

Ali se bo obsodba evidentirala, če bo pritožbi ugodeno?

Obsodba se bo evidentirala, šele ko bo sodba postala pravnomočna. Ko postane obsodilna sodba pravnomočna, se vnese v kazensko evidenco. Če bo ugodeno vašemu izrednemu pravnemu sredstvu, se ta vnos izbriše.

Prihajam iz druge države članice. Sem lahko po glavni obravnavi poslan v domovino?

Da, lahko ste izročeni drugi državi članici zaradi prestajanja kazni, če so do njenega izteka ostali še vsaj štiri meseci.

Pristojni organ zadevne države mora zahtevati izročitev, ta pa mora biti v skladu z ustavnimi določbami in obveznostmi ter mednarodnimi pogodbami o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.

Sodišče lahko izročitev odredi tudi kot del obsodilne sodbe.

Se lahko pritožim zoper odločitev, da bom poslan v domovino?

Zoper tako odločitev se lahko pritožite, ko vam je vročeno obvestilo o prestajanju kazni. Pritožite se lahko zoper kazen izročitve.

Če bom obsojen, ali se mi lahko znova sodi za isto kaznivo dejanje?

Ne, niti v drugi državi članici, razen če se izda dovoljenje za obnovo postopka.

Ali bodo podatki o obtožbi in/ali obsodbi vpisani v mojo kazensko evidenco?

Da, v kazensko evidenco se vnesejo zakonite obsodbe. Te podatke zagotavljajo sodišča. Hranijo se sto let od datuma vašega rojstva.

Če je bila obsodba preklicana, podatek ne bo naveden v kazenski evidenci. Izpis iz kazenske evidence lahko pridobite, tako da vložite prošnjo zanj. Glede na resnost obsodbe je mogoče tak zapis po preteku zakonsko določenega obdobja izbrisati. To obdobje lahko znaša od enega do petnajst let po koncu prestajanja kazni.

Podatki se shranijo ne glede na to, ali s tem soglašate.

Ali lahko hrambi podatkov nasprotujem?

Vložite lahko upravno tožbo na občinsko sodišče v Pragi.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuKazensko pravo za širšo javnost

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Zadnja posodobitev: 03/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 – Prekrški v cestnem prometu in drugi prekrški

V Povezava se odpre v novem oknuzakonu o prekrških je „prekršek“ opredeljen kot dejanje, ki krši interese družbe ali zaradi katerega so ti ogroženi in ki je izrecno opredeljen kot prekršek v tem ali drugem zakonu.

Vse zgoraj navedene opredelitve so vključene v zakon o prekrških in Povezava se odpre v novem oknuzakonik o upravnem postopku, ki se uporabljata v postopkih v zvezi s prekrški.

Kako se obravnavajo prehitra vožnja, nepravilno parkiranje in drugi podobni prekrški?

Prekrške v cestnem prometu obravnava občinski (mestni) organ.

Nekateri prekrški in sankcije, ki jih lahko občinski organ naloži zanje, so:

  • prehitra vožnja se običajno kaznuje z globo v višini od 1 000 CZK do 10 000 CZK, odvisno od resnosti prekrška. Mogoča je tudi od enomesečna do enoletna prepoved vožnje;
  • druge prometne prekrške je mogoče glede na njihovo resnost kaznovati z globami od 1 500 CZK do 10 000 CZK, mogoča pa je tudi do enoletna prepoved vožnje;
  • za kršitev Povezava se odpre v novem oknuzakona o cestnem prometu, katere posledica je povzročitev nesreče s smrtjo ali telesno poškodbo osebe, sta vam lahko naloženi globa v višini od 25 000 CZK do 50 000 CZK in od eno- do dveletna prepoved vožnje.

Po kakšnem postopku se obravnavajo prekrški?

Postopek z globnim listkom (kuponom)

Gre za manj hude prekrške, ki so bili zanesljivo dokazani in pri katerih opomin ne zadostuje. Če želite plačati nižjo globo, vam lahko organ za nadzor prometa (ali policija) na kraju samem izda globni listek (kupon).

Standardni postopek o prekršku

O prekrških se odloča v uradnem postopku. Tak postopek se začne s poročilom o prekršku, ki ga izda državni organ, policija, občinski organ, pravna oseba ali državljan.

Občinski organ lahko pred začetkom postopka zadevo odstopi drugemu organu. Če dejstva kažejo, da se zadeva nanaša na kaznivo dejanje, se odstopi državnemu tožilcu.

V postopek ste vključeni kot obtoženec. Stranka v postopku je tudi žrtev, če je potrebna razprava o odškodnini za škodo, nastalo zaradi prekrška. Nazadnje je kot stranka v postopek vključen še lastnik predmeta ali stvari, ki je bila zasežena ali bi jo bilo mogoče zaseči (na primer lastnik vozila).

Prekrška ste obtoženi, takoj ko je opravljeno prvo procesno dejanje zoper vas.

Pravico imate, da:

  • izrazite svoje mnenje o vseh dejanjih, za katera ste obtoženi, in dokazih v podporo tem obtožbam;
  • odklonite pričanje;
  • izpodbijate dejstva in predlagate dokaze v svojo obrambo;
  • vložite predloge;
  • vložite pravna sredstva.

Zadeva se obravnava ustno, občinski organ pa bo pripravil poročilo. Na obravnavi vam bodo postavljena vprašanja, pri čemer lahko uveljavljate svoje pravice (kot so bile navedene zgoraj). Poročilo bo vključeno v spis. Občinski organ vam bo pred izdajo odločbe v pregled predložil dokumente iz spisa. O teh dokumentih lahko izrazite mnenje.

Postopek o prekršku se konča, če:

  • je postopek ustavljen iz razlogov, določenih v Povezava se odpre v novem oknuzakonu o prekrških (če na primer dejanje ni prekršek, niste storili prekrška, bi bila sankcija nepomembna v primerjavi s kaznijo, ki vam bo naložena za drugo dejanje v kazenskem postopku, ipd.), ali
  • se izda odločba, v kateri je ugotovljeno, da ste storili prekršek, za kar vam je naložena sankcija.

Ali je mogoče za te prekrške preganjati tudi državljane drugih držav članic?

Državljane drugih držav članic je mogoče preganjati enako kot češke državljane.

Se lahko pritožim?

Imate pravico do pritožbe, vendar se ne morete pritožiti zoper globo v postopku z globnim listkom (kuponom).

Odločba, ki se izpodbija s pritožbo, postane izvršljiva, šele ko o pritožbi odloči nadrejeni organ.

Pritožbo morate vložiti pri upravnem organu (običajno občinskem organu) v petnajstih dneh po vročitvi odločbe.

Bodo ti prekrški navedeni v moji kazenski evidenci?

Ne.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPrometni prekrški

Zadnja posodobitev: 03/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.