Obdolženci v kazenskem postopku

Ciper

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obdolžen kaznivega dejanja, ki se obravnava v sodnem postopku.

Vsebino zagotavlja
Ciper

Kratek opis kazenskega postopka

V nadaljevanju so na kratko opisane običajne faze kazenskega postopka.

  • Osebo, ki je osumljena vpletenosti v kaznivo dejanje, lahko zasliši policija. Policija je odgovorna za preiskavo kaznivega dejanja.
  • Osumljeni je lahko prijet na podlagi sodnega naloga, razen če ga zalotijo pri storitvi kaznivega dejanja.
  • Osumljeni mora biti pred policijskim zaslišanjem poučen o pravici do stika z zagovornikom in o svojih drugih pravicah.
  • Če se v preiskavi odkrijejo obremenilni dokazi zoper osumljenca, ga policija formalno obtoži. V hujših kazenskih zadevah odločitev o pregonu sprejme generalni državni tožilec (Genikos Eisaggeleas). Te pristojnosti policije so vedno pod splošnim nadzorom generalnega državnega tožilca, ki je na podlagi ustave pooblaščen, da uvede, vodi, prevzame in nadaljuje ali ustavi kateri koli kazenski postopek.
  • Policija predloži obtožnico, v kateri so navedena kazniva dejanja, okrožnemu sodniku v potrditev. Če je obtožnica potrjena, je obdolženi pozvan, naj se na določen datum zglasi pri sodišču.
  • Kazenske zadeve se obravnavajo na naslednji način, odvisno od teže kaznivega dejanja: (a) v skrajšanem postopku jih obravnava sodnik posameznik pri okrožnem sodišču (Eparchiako Dikastirio), na območju pristojnosti katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno; (b) na podlagi prijave generalnega državnega tožilca jih obravnava kazensko porotno sodišče (Kakourgiodikeio), ki ga sestavljajo trije sodniki okrožnega sodišča, predseduje pa mu predsednik okrožnega sodišča.
  • V skrajšanem postopku obdolženi na dan, ko je pozvan pred sodišče, odgovori na obtožbe tako, da se izreče za krivega ali nedolžnega. V zadevah, ki jih obravnava kazensko porotno sodišče, na določen dan pred sodnikom okrožnega sodišča poteka predhodni postopek. Predhodni postopek se lahko izpusti, če generalni državni tožilec potrdi, da ni potreben. Trenutna praksa je, da se predhodni postopek običajno ne izvede.
  • Žrtev kaznivega dejanja ima pravico vložiti pritožbo.
  • Generalni državni tožilec je na splošno odgovoren za kazenski pregon in ima tudi pravico do ustavitve pregona.
  • Na Cipru ni sojenja s poroto.
  • Če sodišče med postopkom ugotovi, da se obdolženi zaradi duševne motnje ali druge nezmožnosti ni zmožen izreči o krivdi, lahko sodišče zanj odredi zdravljenje v ustrezni ustanovi.
  • Obdolženi lahko vloži predhodni ugovor na obtožnico na podlagi: (a) stvarne ali krajevne nepristojnosti; (b) predhodne oprostitve ali obsodbe za isto kaznivo dejanje; (c) pomilostitve v zvezi s kaznivim dejanjem; (d) nepopolnih ali ponavljajočih se obtožb.
  • V isti obtožnici je za povezano kaznivo ravnanje lahko obtoženih več oseb. Če sodišče meni, da je to nepravično, lahko odredi, da se obtožnica za namene sojenja razdeli.
  • Na sojenju dokaze najprej predstavi tožilstvo (katigorousa archi). Ko tožilstvo zaključi, sodišče odloči, ali dokazi zadoščajo za nadaljevanje postopka. Če zadoščajo, sodišče pozove obdolženca, naj predstavi svojo obrambo, in ga pouči, da ima pravico do molka, pravico dati izjavo z zatožne klopi ali pričati pod prisego. Obdolženi lahko kadar koli predloži dokaze v svojo obrambo. Če se obdolženi odloči za molk, se mu to ne sme šteti v škodo. Po predstavitvi obrambe stranke podajo zaključne govore in sodišče izreče sodbo.
  • Vse priče, ki pred sodiščem pričajo pod prisego, morajo biti navzkrižno zaslišane.
  • Sojenje mora potekati v skladu z načeli poštenega sojenja. Domneva nedolžnosti velja ves čas sojenja. Dokazno breme ves čas nosi tožilstvo. Če po koncu sojenja sodišče ni prepričano o krivdi obdolženca onkraj razumnega dvoma, ga mora oprostiti.
  • Če je obdolženi obsojen, sledi postopek izreka sankcije.

Podrobnosti o vseh teh fazah v kazenskem postopku in vaših pravicah so na voljo v informativnih listih. Te informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja, temveč so zgolj napotki.

Vloga Evropske komisije

Upoštevajte, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih držav članic, zato vam v primeru pritožbe ne more pomagati. V teh informativnih listih je navedeno, kako in pri kom se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

Moje pravice med sojenjem

Moje pravice po sojenju

Zadnja posodobitev: 11/03/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.