Katere so faze kazenske preiskave?
- Namen kazenske preiskave je ugotoviti, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, in če je bilo, kdo ga je storil.
- Ko zoper osebo, ki je osumljena določenega kaznivega dejanja, potekajo preiskave, se ta oseba šteje za obdolženo.
- Sodišče mora pri preiskavi izvesti nekatere korake. Rekonstruirati mora kaznivo dejanje in izvesti tako imenovani kontradiktorni postopek. Tega postopka se udeležijo državni tožilec in obdolženec s svojim zagovornikom, ki imajo pravico postavljati vprašanja zaslišani osebi. Organi pregona lahko zahtevajo, naj sodišče izvede dodatne dokaze, če se jim zdi to potrebno v javnem interesu.
- Organi pregona in/ali kazensko-preiskovalni oddelek lahko večino preiskovalnih ukrepov sprejmejo na svojo pobudo brez soglasja sodišča. Ti ukrepi vključujejo zlasti poizvedbe in zaslišanja ter ugotavljanje identitete oseb, preiskave itd.
- Za uvedbo ali podaljšanje pripora v predkazenskem postopku je potreben sklep sodišča. Enako velja za prisilne ukrepe v zvezi s temeljnimi pravicami (npr. preiskavo krajev, zaščitenih s pravicami lastnikov prebivališč, dostop do bančnih računov, telefonsko prisluškovanje ali analizo telefonskih podatkov).
- Organi pregona morajo ustaviti preiskavo, če kaznivo dejanje ni bilo storjeno ali če ugotovljena dejstva ne zadostujejo za obsodbo obdolženca. V vseh drugih primerih, v katerih so bila dejstva zadostno ugotovljena, morajo organi pregona pri pristojnem sodišču vložiti obtožnico.
- Organi pregona lahko odstopijo od nadaljnjega pregona (preusmeritev) v primerih, ki jih ni mogoče končati, a se obsodba v njih ne zdi nujna, ker obdolženec (v večini primerov) plača globo. Preusmeritev ni mogoča, če je kaznivo dejanje povzročilo smrt osebe ali če spada v pristojnost sodišča v sestavi male ali velike porote, z drugimi besedami, v primerih, za katere je zagrožena več kot petletna zaporna kazen (praviloma).
Moje pravice med preiskavo
Imate različne pravice, odvisno od različnih ukrepov in faz preiskave:
Vsekakor imate ne glede na fazo postopka naslednje pravice:
- kakor hitro je mogoče, morate biti obveščeni o dejstvu, da zoper vas potekajo preiskave, o kaznivem dejanju, ki ste ga osumljeni, in glavnih procesnih pravicah;
- v vsaki fazi postopka imate pravico do zagovornika po svoji izbiri ali da zaprosite za zagovornika, dodeljenega v okviru brezplačne pravne pomoči (glej Informativni list 1). Če so dejstva ali pravna vprašanja zapletena, lahko zaprosite, da se vam zagovornik, dodeljen v okviru brezplačne pravne pomoči, dodeli za celotno trajanje postopka. To bo zelo verjetno v kazenskih postopkih zoper tujce, ki niso seznanjeni z avstrijskim pravnim sistemom. V vseh primerih, ki zahtevajo tako imenovano obvezno obrambo, vam bo zagovornik dodeljen v vsakem primeru, če ga ne boste imenovali sami. Če vas ne zastopa zagovornik, dodeljen v okviru brezplačne pravne pomoči, morate nositi stroške dodeljenega zagovornika.
Najpomembnejše faze, v katerih morate imeti zagovornika, so: celotno obdobje pripora v predkazenskem postopku, celotni postopek za namestitev v zavod za duševno motene storilce, postopek pred sodiščem v sestavi male ali velike porote ali glavna obravnava pred sodiščem v sestavi sodnika posameznika, če je za kaznivo dejanje zagrožena več kot triletna zaporna kazen;
- pravico do vpogleda v svoj spis;
- pravico do pripomb k obtožbam zoper vas ali do molka;
- pravico zahtevati izvedbo dokazov;
- pravico do pritožbe zoper ukrepe, ki so jih sprejeli organi pregona ali kazensko-preiskovalni oddelek, in zoper odločitve sodišča;
- pravico do dodelitve prevajalca/tolmača.
Preiskava in izvedba dokazov (1)
Kdo izvaja preiskave?
Za izvajanje preiskav so pristojni organi pregona, ki vodijo kazensko-preiskovalni oddelek. Kazensko-preiskovalni oddelek bo preiskavo začel na svojo pobudo, če tretja oseba vloži prijavo na policijo ali po odredbi državnega tožilca.
Katere informacije bom prejel?
Organi pregona ali kazensko-preiskovalni oddelek vas morajo v vsakem primeru obvestiti, da zoper vas poteka preiskava in zakaj. Poleg tega morate biti obveščeni, da vam kot obdolžencu ni treba dati izjave, če pa jo daste, se lahko uporabi kot dokaz proti vam.
Če ste storili kaznivo dejanje, ki ste ga obdolženi, in če ga priznate (priznate krivdo), bo to pomembna olajševalna okoliščina, ko bo sodišče odločalo o vaši kazni. Vendar pa priznanje krivde ne bo vplivalo na potek glavne obravnave.
Kaj se bo zgodilo, če ne znam nemškega jezika?
Če se v nemščini niste sposobni ustrezno sporazumevati, imate pravico zahtevati tolmača, in ta vam bo med vašim zaslišanjem dodeljen brezplačno. Če tolmač ni navzoč, vam ni treba odgovarjati na vprašanja niti tega ne bi smeli. Tolmač vam bo postavljena vprašanja prevedel v jezik, ki ga razumete. Prav tako bo vaše odgovore prevedel nazaj v nemščino.
Tolmač mora vsekakor prevesti informacije in navodila v zvezi s pravnimi vprašanji, ki vam morajo biti dana po zakonu. Na vašo željo vam bo pomagal tudi pri stikih z dodeljenim zagovornikom (ne odvetnikom po vaši izbiri).
Če ste obveščeni o odredbi organov pregona ali odločitvi sodišča, lahko zaprosite tudi za pomoč pri prevodu teh dokumentov. Če želite vpogled v svoj spis, vam bo prevajalec pomagal samo, če nimate zagovornika in je nerazumno pričakovati, da boste sami poskrbeli za prevod upoštevnih delov spisa.
Ali se lahko obrnem na odvetnika?
Odvetnika potrebujete samo v primerih, v katerih vas mora zastopati zagovornik. Vendar pa imate ne glede na to, ali ste v priporu ali ne, pravico, da se kadar koli posvetujete z odvetnikom, če želite. Tolmač mora biti na razpolago tudi za vaše stike z dodeljenim zagovornikom.
Če ste aretirani in poznate ime odvetnika, za katerega želite, da bi vas branil, se lahko nanj obrnete tudi neposredno ali prek policije. Če ne poznate nobenega zagovornika, lahko uporabite dežurno službo pri odvetniški zbornici (Informativni list 1).
Ali bom moral dati prstne odtise ali vzorce DNK?
Policija ima pravico preiskati vaša oblačila in vse predmete, ki jih imate pri sebi. Za kakršen koli nadaljnji fizični pregled sta potrebna soglasje sodišča in poznejša odredba državnega tožilca.
Policija vam lahko odvzame prstne odtise, če je to potrebno za ugotovitev vaše istovetnosti. Kazensko-preiskovalni oddelek lahko odvzame vzorec sline za analizo DNK. Za samo izvedbo analize DNK je potrebno soglasje sodišča.
Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, pisarne, avtomobila itd.?
Kraji in predmeti se lahko preiščejo, če je mogoče domnevati, da so tam navzoče sumljive osebe ali da se tam lahko dobijo dokazi. Za preiskavo krajev, zaščitenih s pravicami lastnikov prebivališč, je potrebno soglasje sodišča. Policija lahko po odredbi državnega tožilca preišče druge kraje in predmete.
Ali bom obveščen o dokazih zoper mene?
Kot obdolženec imate pravico do vpogleda v svoj spis. Tako se boste seznanili z dokazi proti vam. V izjemnih primerih ne boste imeli vpogleda v posamezne dele spisa. Pravico imate, da kadar koli predložite svoje dokaze.
Katera pravna sredstva imam med preiskovalnim postopkom?
Pred kakršnim koli ukrepom, ki ga med preiskovalnim postopkom sprejmejo kazensko-preiskovalni oddelek ali organi pregona, se lahko branite z vložitvijo ugovora (za katerega ni roka), če menite, da je bila katera od vaših pravic kršena.
O vašem ugovoru bo odločilo sodišče, razen če organi pregona potrdijo vaše mnenje. Zoper odločitev sodišča lahko vložite pritožbo na višje deželno sodišče. Ugovor je treba vložiti pri organih pregona.
Zoper odločitve sodišča, zlasti tiste, ki vplivajo na vaše osnovne pravice, se lahko pritožite na višje deželno sodišče.
Pritožbe se lahko v 14 dneh vložijo pri organih pregona in sodišču prve stopnje.
Ali moram biti med preiskavo navzoč?
V Avstriji vam ni treba ostati za celoten preiskovalni postopek. Tudi vaš zagovornik lahko zagotovi, da se med preiskavo upoštevajo vaše pravice (če želite, da to stori).
V Avstrijo morate priti na zaslišanje. Določbe o videoprenosu preiskovalnega postopka ni niti ni to tehnično izvedljivo.
Prijetje in pripor v predkazenskem postopku (vključno z evropskim nalogom za prijetje) (2)
Zakaj bi bil lahko priprt?
Pripor v predkazenskem postopku se lahko odredi samo, če obstaja resen sum, da ste storili kaznivo dejanje, in tudi razlog za pripor (begosumnost, tveganje uničenja dokazov ali tveganje storitve kaznivega dejanja). Za prijetje (ki ga izvedejo uradniki kazensko-preiskovalnega oddelka) je potrebno soglasje sodišča (razen če vas zalotijo pri dejanju ali obstaja neposredna nevarnost).
Pripor v predkazenskem postopku mora odrediti sodišče, izvesti pa ga je treba v zaporu. Kazensko-preiskovalni oddelek vas lahko pridrži največ 48 ur, nato vas mora brez neupravičene zamude privesti pred sodnika.
V zakonodaji ni določeno, ali lahko o svojem priporu obvestite svojo družino ali prijatelje in kako lahko to storite. Za pomoč pri takih zadevah so v vsakem zaporu na voljo socialne službe.
Katere informacije moram dobiti, če mi je odrejen pripor v predkazenskem postopku?
Sklep o odreditvi pripora v predkazenskem postopku vam mora biti prebran, po potrebi s pomočjo tolmača. Vročen vam mora biti pisni izvod tega sklepa. V njem mora biti navedena narava kaznivega dejanja, za katero obstaja resen sum, da ste ga storili. Navedena morajo biti tudi vsa dejstva, ki po mnenju sodišča upravičujejo vaš pripor.
V celotnem obdobju, ko ste v priporu v predkazenskem postopku, vas mora zastopati zagovornik. Če zagovornika ne imenujete sami, vam bo dodeljen.
Sklep sodišča o odreditvi pripora v predkazenskem postopku se sprejme med ustnim zaslišanjem.
Zoper sklep o odreditvi ali pozneje podaljšanju pripora v predkazenskem postopku se lahko v treh dneh pritožite na višje deželno sodišče.
Kako dolgo sem lahko v priporu v predkazenskem postopku?
Vsak sklep o priporu v predkazenskem postopku je za določen čas in velja štirinajst dni. Sklep o podaljšanju pripora v predkazenskem postopku prvič velja en mesec, vsak naknadni sklep o podaljšanju pripora pa dva meseca.
Pripor v predkazenskem postopku ne sme skupaj trajati več kot šest mesecev, vendar pa se lahko zaradi resnosti kaznivega dejanja podaljša. Več informacij najdete tukaj.
Ali so med priporom v predkazenskem postopku dovoljeni obiski, ali bom dobil zdravniško pomoč?
Vsak, ki je v priporu v predkazenskem postopku, ima pravico do obiskov dvakrat tedensko. Vaš odvetnik vas lahko obišče kadar koli med vašim priporom ne glede na pravila o obiskih.
Zdravstvene storitve so na voljo v vsakem zaporu. V pravu je določeno, da lahko po potrebi prejmete zdravniško pomoč zdravnikov specialistov.
Ali se lahko kot državljan druge države obrnem na svoje veleposlaništvo?
Pravico imate stopiti v stik s svojim veleposlaništvom, katerega naslov najdete tukaj. Policija in organi pregona morajo stopiti v stik z vašim diplomatskim predstavnikom, če tako želite.
Kaj se zgodi, če sem priprt na podlagi evropskega naloga za prijetje?
Če država članica izda evropski nalog za prijetje, ste lahko prijeti v drugi državi članici in izročeni državi, ki je izdala nalog za prijetje. Po avstrijski zakonodaji morate biti do izročitve v priporu. Za to sodišče izda sklep. Na tem zaslišanju imate pravico do zagovornika in po potrebi do tolmača.
Kazenska obtožba (3)
Organi pregona lahko po opravljeni preiskavi sklenejo, da je obsodba verjetna. V takem primeru bo zoper vas na pristojno sodišče vložena obtožba.
Obtožba mora biti v obliki utemeljene obtožnice vložena na sodišče v sestavi male ali velike porote, če je za kaznivo dejanje, ki ste ga obtoženi, zagrožena več kot petletna zaporna kazen. Za kazniva dejanja, za katera so predvidene krajše kazni, morajo organi pregona vložiti samo pisno obtožbo brez obrazložitve na deželno sodišče v sestavi sodnika posameznika ali na okrožno sodišče.
Kako se lahko branim pred obtožbo?
Zoper obtožnico lahko v štirinajstih dneh po njeni vročitvi vložite ugovor. O vašem ugovoru bo odločilo višje deželno sodišče (nadaljnje informacije o razlogih za ugovor najdete tukaj). Ugovor lahko vložite pisno ali ustno.
Če višje deželno sodišče meni, da je vaš ugovor utemeljen, lahko začasno ustavi kazenski postopek ali organom pregona naroči, naj nadaljujejo preiskavo.
Če je vaš ugovor zavrnjen ali ga ne vložite, obtožba zoper vas postane pravnomočna, sodišče, ki mu je zadeva predložena, pa mora pripraviti glavno obravnavo.
Če je tožba zoper vas vložena v obliki kazenske obtožbe, ne morete vložiti ugovora. Vendar pa zakonodaja zahteva, da sodišče, ki mu je zadeva predložena, oceni veljavnost obtožbe. Če sodišče meni, da obtožba ni utemeljena iz enega od razlogov, navedenih v zakonodaji, lahko odredi ustavitev kazenskega postopka.
Priprava za glavno obravnavo na strani obrambe (4)
Kaj se zgodi pred glavno obravnavo?
Ko je zoper vas vložena obtožba, ni več mogoče omejevati dostopa do spisov. Najpozneje takrat imate dostop do celotnega spisa, ki je na voljo tudi sodišču. Sodišče se pripravi za izvedbo glavne obravnave.
Če želite, lahko zahtevate dokaze, ki vam bodo pomagali pripraviti se za glavno obravnavo. Zlasti lahko zahtevate zaslišanje prič. V zahtevi za dokaze morate navesti dejstva, ki jih želite dokazati z zadevnimi dokazi. Od vas se lahko zahteva tudi navedba razlogov, zaradi katerih so po vašem mnenju dokazi, ki jih zahtevate, ustrezni.
Kako bi moral sodelovati s svojim zagovornikom?
Če je izdana obtožnica, vas mora med obravnavo zastopati zagovornik. V takem primeru vam bo dodeljen zagovornik, če ga ne boste imenovali sami.
Na obravnavah, ki vključujejo kazenske obtožbe, pred sodniki posamezniki ali na okrožnih sodiščih ni obvezno imenovati zagovornika. Vendar pa vas lahko vedno zastopa zagovornik po vaši izbiri ali pa zahtevate dodelitev zagovornika, če je zadeva zapletena. Praviloma bodo zagovorniki postavljeni tujim obdolžencem, ki niso seznanjeni z avstrijskim pravnim sistemom.
Zagovornika morate obvestiti o vseh dokazih, ki jih imate po vašem mnenju na voljo, da bi vas razbremenili obtožbe. Vaš zagovornik bo nato ustrezno vložil potrebne zahteve za dokaze.
Kaj se zgodi, če sem bil predhodno obsojen ali oproščen kaznivega dejanja, za katero sem zdaj obtožen v drugi državi članici?
Če je sodišče v neki državi članici že sprejelo dokončno odločitev o isti obtožbi, se ta obtožba ne more še drugič vložiti zoper vas v drugi državi članici.
Glede tega morate čim prej (med preiskavo) vložiti potrebne zahteve. Nasprotno, če ste bili obsojeni zaradi kaznivega dejanja ali oproščeni kaznivega dejanja v Avstriji, se vam ne more znova soditi zaradi istega kaznivega dejanja v nobeni drugi državi članici.
Sorodne povezave
Pripor v predkazenskem postopku
Kazenskopravni zakon o odškodnini
