Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: španščina.
Swipe to change

Defendants (criminal proceedings)

Avstrija

These factsheets explain what happens when someone is suspected or accused of a crime which is dealt with by a trial in court.

Vsebino zagotavlja
Avstrija

Under Austrian law, you commit an offence only when you violate a specific legal provision in force at the time the act was committed. The right of prosecution is a right of the State. The prosecuting authorities and , under their direction, the criminal investigation department, as well as the courts, must determine the facts and clarify all circumstances that are of importance when assessing the facts.

Rights of defendants in criminal proceedings

These factsheets explain what happens when someone is suspected or accused of a crime which is dealt with by a trial in court.

Under Austrian law, you commit an offence only when you violate a specific legal provision in force at the time the act was committed. The right of prosecution is a right of the State. The prosecuting authorities and, under their direction, the criminal investigation department, as well as the courts, must determine the facts and clarify all circumstances that are of importance when assessing the facts.

In the following factsheets, you will learn about your rights as a defendant if criminal proceedings are brought against you in Austria. You have different rights during the different stages of the proceedings. The most important stages in the proceedings will be explained in summary form so that you can quickly access the information that you need.

Summary of the criminal proceedings

In principle, the criminal proceedings in Austria consists of three stages:

  • Investigation
  • Trial stage
  • Appeal

Details about all these stages in the proceedings and about your rights can be found in the factsheets. This information is not a substitute for legal advice and is intended to be for guidance only.

If you are the victim of a crime, you can find full information about your rights here.

Click on the links below to find the information that you need

My rights during the investigation

My rights during the trial

My rights after the trial

Last update: 02/06/2023

The national language version of this page is maintained by the respective Member State. The translations have been done by the European Commission service. Possible changes introduced in the original by the competent national authority may not be yet reflected in the translations. The European Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice to see copyright rules for the Member State responsible for this page.

1 - Moje pravice med preiskavo

A. Sem tuj/-a državljan/-ka. Ali to vpliva na preiskavo?

Ne, načeloma to ne vpliva na preiskavo.

Če ne morete ustrezno komunicirati v nemščini, imate pravico, da zaprosite za tolmača, ki bo brezplačno dodeljen za čas vašega zaslišanja. Če tolmač ni prisoten, vam ni treba in ne smete odgovarjati na vprašanja. Tolmač vam bo tolmačil zastavljena vprašanja v jezik, ki ga razumete. Prav tako bo tolmačil vaše odgovore nazaj v nemščino.

Tolmač mora v vsakem primeru tolmačiti informacije in napotke o pravnih vprašanjih, ki ste jih po zakonu dolžni prejeti. Če želite, vam lahko tolmač pomaga tudi pri pogovorih z dodeljenim zagovornikom (vendar ne z odvetnikom po vaši izbiri).

Če ste prejeli obvestilo o sklepu s strani tožilstva ali o sodni odločbi, lahko prav tako zahtevate pomoč pri prevodu teh dokumentov. Če si želite ogledati spis, vam bo prevajalec pomagal le, če nimate zagovornika in je nerazumno pričakovati, da si boste sami priskrbeli prevod pomembnih delov spisa.

B. Katere so faze preiskave?

  • Namen kazenske preiskave je ugotoviti, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno in kdo ga je v tem primeru storil.
  • Ko so preiskave zoper osebo, osumljeno določenega kaznivega dejanja, izvedene, se ta oseba šteje za obtoženo.
  • Sodišče mora sprejeti določene ukrepe v okviru preiskave. Rekonstruirati mora kaznivo dejanje in opraviti tako imenovane kontradiktorne postopke. Državni tožilec in obtoženec sta, skupaj z zagovornikom obtoženca, prisotna pri teh postopkih in imata pravico zastavljati vprašanja zaslišani osebi. Tožilstvo lahko tudi zahteva od sodišča, da pridobi nadaljnje dokaze, če meni, da je to potrebno v javnem interesu.
  • Tožilstvo in/ali oddelek za kazenske preiskave lahko večino korakov preiskave opravita na lastno pobudo brez soglasja sodišča. Ti koraki vključujejo zlasti poizvedbe in zaslišanja, pa tudi ugotavljanje identitete oseb, zaseg premoženja, preiskave oblačil osebe in drugih predmetov v njeni lasti itd.
  • Z odločbo sodišča se odredi in podaljša pripor. Enako velja za uporabo prisilnih ukrepov v povezavi s temeljnimi pravicami (npr. preiskava prostorov, ki jih ščitijo pravice lastnikov stanovanj, dostop do bančnih računov, prisluškovanje telefonskim pogovorom ali analiza podatkov v telefonu).
  • Tožilstvo mora prekiniti preiskavo, če kaznivo dejanje ni bilo storjeno ali če ugotovljena dejstva ne zadostujejo za pregon obtoženca. V vseh drugih primerih, v katerih so dejstva določena z zadostno gotovostjo, mora tožilstvo vložiti tožbo pri pristojnem sodišču.
  • Tožilstvo lahko odstopi od nadaljnjega pregona (preusmeritev) v primerih, ki jih ni mogoče prekiniti, vendar se izrekanje kazni ne zdi potrebno, ker obtoženec (v večini primerov) plača denarno kazen. Preusmeritev ni mogoča, če je posledica kaznivega dejanja smrt osebe ali če kaznivo dejanje spada pod pristojnost sodišča s porotnimi sodniki ali porotnega sodišča, z drugimi besedami v primerih, ko je izrečena zaporna kazen več kot petih let (praviloma).

i. Zbiranje dokazov/Pooblastila preiskovalcev

Sodišče mora sprejeti določene ukrepe v okviru preiskave. Rekonstruirati mora kaznivo dejanje in opraviti tako imenovane kontradiktorne postopke. Državni tožilec in obtoženec sta, skupaj z zagovornikom obtoženca, prisotna pri teh postopkih in imata pravico zastavljati vprašanja zaslišani osebi. Tožilstvo lahko tudi zahteva od sodišča, da pridobi nadaljnje dokaze, če meni, da je to potrebno v javnem interesu.

Tožilstvo, ki vodi oddelek za kazenske preiskave, je odgovorno za izvajanje preiskav. Oddelek za kazenske preiskave sproži preiskavo na lastno pobudo, če tretja oseba vloži prijavo na policiji ali po naročilu državnega tožilca.

Tožilstvo ali oddelek za kazenske preiskave vas mora v vsakem primeru obvestiti, da vas preiskuje in zakaj. Poleg tega morate biti obveščeni, da kot obtoženec niste dolžni podati izjave in da se lahko vaša izjava, če jo podate, uporabi kot dokazno sredstvo zoper vas.

Če ste storili kaznivo dejanje, katerega ste obtoženi, in to priznate (če priznate krivdo), bo to pomembna olajševalna okoliščina, ko bo sodišče odločalo o vaši kazni. Vendar pa priznanje krivde ne bo vplivalo na potek sojenja.

ii. Policijsko pridržanje

Tožilstvo in/ali oddelek za kazenske preiskave lahko večino korakov preiskave opravita na lastno pobudo brez soglasja sodišča. Ti koraki vključujejo zlasti poizvedbe in zaslišanja, pa tudi ugotavljanje identitete oseb, zaseg premoženja, preiskave oblačil osebe in drugih predmetov v njeni lasti itd.

iii. Zaslišanje

iv. Pripor

Z odločbo sodišča se odredi in podaljša pripor. Enako velja za uporabo prisilnih ukrepov v povezavi s temeljnimi pravicami (npr. preiskava prostorov, ki jih ščitijo pravice lastnikov stanovanj, dostop do bančnih računov, prisluškovanje telefonskim pogovorom ali analiza podatkov v telefonu).

V priporu ste lahko pridržani le, če obstaja resen sum, da ste storili kaznivo dejanje, in če je pridržanje utemeljeno (nevarnost pobega, nevarnost uničenja dokazov ali nevarnost storitve kaznivega dejanja). Za prijetje (s strani uslužbencev oddelka za kazenske preiskave) je potrebno soglasje sodišča, razen če vas zalotijo pri dejanju ali obstaja neposredna nevarnost.

Pripor odredi sodišče in se izvede v zaporu. Oddelek za kazenske preiskave vas lahko pridrži za največ 48 ur, preden vas preda sodišču brez nepotrebnega odlašanja.

V zakonu ni določeno, ali lahko o svojem pridržanju obvestite družino ali prijatelje in kako lahko to storite. Za pomoč pri teh zadevah so vam v vsakem zaporu na voljo socialne službe.

Odločba o vašem priporu mora biti prebrana pred vami, po potrebi s pomočjo tolmača. Prejeti morate pisni izvod te odločbe. V njej mora biti navedena narava kaznivega dejanja, za katerega obstaja resen sum, da ste ga storili. Prav tako morajo biti navedena vsa dejstva, ki po mnenju sodišča utemeljujejo vaše pridržanje.

Ves čas vašega pripora vas mora zastopati zagovornik. Če ga ne imenujete sami, vam ga bo dodelilo sodišče.

Sodišče izda odločbo o odreditvi pripora na ustnem zaslišanju.

V treh dneh se lahko zoper odločbo o odreditvi, ali pozneje podaljšanju, pripora pritožite pri višjem deželnem sodišču.

Vsaka odločitev o priporu velja za omejeno obdobje. Odločba o odreditvi pripora velja 14 dni. Odločba o prvem podaljšanju pripora velja en mesec. Vsaka naslednja odločba o podaljšanju vašega pridržanja velja dva meseca.

Skupni čas pripora ne sme biti daljši od šestih mesecev, vendar se lahko zaradi teže kaznivega dejanja podaljša.

C. Kakšne so moje pravice med preiskavo?

Glede na različne korake in faze preiskave imate različne pravice:

  • preiskava in pridobivanje dokazov;
  • prijetje in pripor;
  • kazenske obtožnice;
  • priprave za sojenje z zagovornikom.

Vsekakor imate ne glede na konkretno fazo postopka vedno naslednje pravice:

  • čim prej morate biti obveščeni, da zoper vas poteka preiskava, katerega kaznivega dejanja ste osumljeni in katere so vaše glavne procesne pravice;
  • med vsako fazo postopka imate pravico, da izberete lastnega zagovornika ali zaprosite za pravno pomoč zagovornika. Če gre za kompleksna dejstva ali pravna vprašanja, lahko zaprosite za pravno pomoč zagovornika, ki vam bo dodeljen za celotni postopek. To velja zlasti v kazenskih postopkih zoper tujce, ki niso seznanjeni z avstrijskim pravnim sistemom. V vseh zadevah, ki zahtevajo tako imenovano obvezno obrambo, vam bo vsekakor dodeljen zagovornik, če ga ne imenujete sami. Če vas ne zastopa zagovornik, ki izvaja storitev brezplačne pravne pomoči, sami krijete stroške dodeljenega zagovornika.

Najpomembnejše faze, kjer morate imeti zagovornika, so: celotno obdobje pripora, celotni postopek institucionalizacije kršiteljev, ki imajo težave z duševnim zdravjem, postopki pred sodiščem s porotnimi sodniki ali porotnim sodiščem ali sojenje po sodniku posamezniku, če se za kaznivo dejanje lahko naloži zaporna kazen, daljša od treh let.

  • Ogled spisa;
  • podajanje pripomb k trditvam zoper vas ali molk;
  • zahteva za pridobivanje dokazov;
  • pritožba zoper ukrepe tožilstva ali oddelka za kazenske preiskave in zoper odločbe sodišča;
  • dodelitev prevajalca/tolmača.

i. Kako je z upravičenostjo do tolmača ali prevajalca?

Če ne morete ustrezno komunicirati v nemščini, imate pravico, da zaprosite za tolmača, ki bo brezplačno dodeljen za čas vašega zaslišanja. Če tolmač ni prisoten, vam ni treba in ne smete odgovarjati na vprašanja. Tolmač vam bo tolmačil zastavljena vprašanja v jezik, ki ga razumete. Prav tako bo tolmačil vaše odgovore nazaj v nemščino.

Tolmač mora v vsakem primeru tolmačiti informacije in napotke o pravnih vprašanjih, ki ste jih po zakonu dolžni prejeti. Če želite, vam lahko tolmač pomaga tudi pri pogovorih z dodeljenim zagovornikom (vendar ne z odvetnikom po vaši izbiri).

Če ste prejeli obvestilo o sklepu s strani tožilstva ali o sodni odločbi, lahko prav tako zahtevate pomoč pri prevodu teh dokumentov. Če si želite ogledati spis, vam bo prevajalec pomagal le, če nimate zagovornika in je nerazumno pričakovati, da si boste sami priskrbeli prevod pomembnih delov spisa.

ii. Kakšne so moje pravice do obveščenosti in dostopa do spisa?

Kot obtoženec imate pravico, da si ogledate spis in tako izveste več o dokazih, ki vas bremenijo. V izjemnih primerih posamezni deli spisa morda niso na voljo za ogled. Imate pravico, da kadar koli predstavite svoje dokaze.

iii. Kakšne so moje pravice v zvezi z dostopom do odvetnika in do obveščenosti tretje osebe o mojem položaju?

Ni vam treba imeti odvetnika, razen v primerih, ko je zastopanje z zagovornikom zahtevano. Vsekakor pa imate ne glede na to, ali ste pridržani ali ne, pravico, da se kadar koli posvetujete z odvetnikom, če to želite. Pri pogovorih z dodeljenim zagovornikom vam mora biti na voljo tudi tolmač.

Če vam je odvzeta prostost in poznate ime odvetnika, za katerega želite, da vas zagovarja, lahko stopite v stik z njim neposredno ali prek policije. Če ne poznate zagovornikov, lahko uporabite službo odvetniške zbornice, ki je v stalni pripravljenosti.

iv. Ali sem upravičen/-a do brezplačne pravne pomoči?

Med vsako fazo postopka imate pravico, da izberete lastnega zagovornika ali da zaprosite za pravno pomoč zagovornika. Če gre za kompleksna dejstva ali pravna vprašanja, lahko zaprosite za pravno pomoč zagovornika, ki vam bo dodeljen za celotni postopek. To velja zlasti v kazenskih postopkih zoper tujce, ki niso seznanjeni z avstrijskim pravnim sistemom. V vseh zadevah, ki to zahtevajo, vam bo vsekakor dodeljen zagovornik, če ga ne imenujete sami. Če vas ne zastopa zagovornik, ki izvaja storitev brezplačne pravne pomoči, sami krijete stroške dodeljenega zagovornika.

v. Kaj morate vedeti:

a. Domneva nedolžnosti

Tožilstvo mora prekiniti preiskavo, če kaznivo dejanje ni bilo storjeno ali če ugotovljena dejstva ne zadostujejo za obsodbo obtoženca. V vseh drugih primerih, v katerih so dejstva določena z zadostno gotovostjo, mora tožilstvo vložiti tožbo pri pristojnem sodišču.

b. Pravica do molka in pravica posameznika, da ne izpove zoper sebe

Osebe imajo pravico do molka, če bi sicer na primer sebe ali sorodnika (člen 156(1)(1) zakonika o kazenskem postopku (Strafprozeßordnung)) izpostavile tveganju kazenskega pregona ali, v povezavi s kazenskim postopkom zoper njih, tveganju, da bi zoper sebe izpovedali več kot v predhodnem pričevanju.

vi. Kateri konkretni zaščitni ukrepi veljajo za otroke?

Če so bili žrtve kaznivih dejanj ali priča nasilju otroci ali mladoletniki, imajo pravico do psihosocialne in pravne pomoči.

D. Kakšni so zakonski roki med preiskavo?

Tožilstvo mora prekiniti preiskavo, če kaznivo dejanje ni bilo storjeno ali če ugotovljena dejstva ne zadostujejo za obsodbo obtoženca. V vseh drugih primerih, v katerih so dejstva določena z zadostno gotovostjo, mora tožilstvo vložiti tožbo pri pristojnem sodišču.

Zadnja posodobitev: 22/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 - Moje pravice med sojenjem

A. Kje bo potekalo sojenje?

Sojenje bo potekalo na sodišču, pri katerem je tožilstvo vložilo pravnomočno obtožnico. Praviloma je to krajevno pristojno sodišče, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno. Sojenja so javna z nekaj izjemami.

Odvisno od narave kazni sprejme odločitev sodnik posameznik, sodišče s porotnimi sodniki ali porotno sodišče. Na sodiščih s porotnimi sodniki ali porotnih sodiščih so prisotne tudi nestrokovne osebe.

B. Ali se predmet obtožbe lahko spremeni? Kakšne so moje pravice do obveščenosti v tem primeru?

Ko je zoper vas vložena obtožnica, dostopa do spisov ni več mogoče omejevati. Torej imate najpozneje od tega trenutka naprej dostop po celotnega spisa, ki je na voljo sodišču. Sodišče se bo pripravilo na sojenje.

Če želite, lahko zaprosite za dokaze, ki vam bodo v pomoč pri pripravi na sojenje. Zlasti lahko zaprosite za zaslišanje prič. V svoji prošnji za dokaze morate navesti, katera dejstva želite dokazati z zadevnimi dokazi. Morda boste morali pojasniti, zakaj se vam zdijo dokazi, za katere ste zaprosili, primerni.

Če ste med sojenjem obtoženi dodatnega kaznivega dejanja, lahko tožilstvo razširi obtožnico zoper vas, sojenje pa se lahko podaljša, da se vključijo nove obtožnice, razen če te predvidevajo strožjo kazen kot prvotna obtožnica.

Sodišče pri njegovi odločitvi zavezujejo samo dejstva, opisana v obtožnem aktu, ne pa tudi kakršna koli pravna presoja s strani tožilstva. Sodišče lahko razvrsti kaznivo dejanje, katerega ste obtoženi, drugače kot tožilstvo v obtožnem aktu.

C. Kakšne so moje pravice v zvezi z navzočnostjo na obravnavi?

Tako kot v celotnem kazenskem postopku imate tudi med sojenjem pravico do molka. Ni vam treba podati pripomb o obtožnici zoper vas.

Če se med sojenjem strinjate z obtožnico, bo to olajševalna okoliščina pri določanju kazni. Vendar pa priznanje krivde ne bo spremenilo poteka sojenja. Če ne poveste resnice, ne boste kaznovani.

Sodišča s porotnimi sodniki ali porotna sodišča ne smejo izvajati postopkov brez vaše navzočnosti. Poleg tega vas mora v takih postopkih vedno zastopati zagovornik. Za sojenje prek videokonference ni nobenih določb.

Če vaše razumevanje nemščine ni zadostno, je treba zaprositi za pomoč tolmača na sojenju. Tolmač bo tolmačil glavne dogodke med sojenjem v jezik, ki ga razumete.

Med sojenjem imate tudi pravico, da predložite zahteve, zlasti prošnje za dokaze.

Med sojenjem na sodišču s porotnimi sodniki ali porotnem sodišču vas mora zastopati zagovornik, medtem ko je pri drugih vrstah postopkov dodelitev zagovornika neobvezna.

Zagovornika, ki ga sami izberete, lahko kadar koli zamenjate, vendar to ne sme po nepotrebnem podaljšati postopkov.

i. Ali je navzočnost na sodišču obvezna? Ali je odsotnost v sodnem postopku dovoljena? Pod kakšnimi pogoji?

Nič vas ne obvezuje, da ostanete v Avstriji celotno obdobje preiskave. Če želite, lahko tudi zaprosite svojega odvetnika, da zagotovi varstvo vaših pravic med preiskavo.

Načeloma se morate v Avstrijo vrniti na vsako zaslišanje. Videopovezava se lahko med preiskavo uporabi le, če za to zaprosi avstrijsko tožilstvo, če se s tem strinjate in če vaša država predvideva zaslišanje obtožencev prek videopovezave. Nikakor pa obtoženec ne more biti zaslišan prek telefona.

ii. Kako je z upravičenostjo do tolmača ali prevedenih dokumentov?

Če vaše razumevanje nemščine ni zadostno, je treba zaprositi za pomoč tolmača na sojenju. Tolmač bo tolmačil glavne dogodke med sojenjem v jezik, ki ga razumete.

iii. Ali imam pravico do odvetnika?

Med sojenjem na sodišču s porotnimi sodniki ali porotnem sodišču vas mora zastopati zagovornik, medtem ko je pri drugih vrstah postopkov dodelitev zagovornika neobvezna.

Zagovornika, ki ga sami izberete, lahko kadar koli zamenjate, vendar to ne sme po nepotrebnem podaljšati postopkov.

Zadnja posodobitev: 22/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 - Moje pravice po sojenju

A. Ali se lahko pritožim na odločbo sodišča?

Obtoženec se lahko zoper katero koli odločbo sodišča o obsodbi pritoži na višje sodišče. V primeru sodb okrožnih sodišč in sodnikov posameznikov na okrajnih sodiščih je mogoče vložiti pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Namen pritožbe je izpodbijati tako obsodilno sodbo kot tudi odločitev o kazni. V teh postopkih lahko zaprosite tudi za pridobivanje novih dokazov ali pa nove dokaze predložite sami.

V primeru sodb s strani sodišč s porotnimi sodniki ali porotnih sodišč se lahko pritožite le zoper kazen, ne pa tudi zoper obsodilno sodbo. Te sodbe lahko izpodbijate samo s pritožbo za razveljavitev, s katero lahko uveljavljate procesne napake v obrazložitvi sodbe in napačno uporabo prava.

Sodnikove presoje dokazov ne morete izpodbijati. Prav tako ni mogoče predložiti novih dokazov.

Svojo namero o pritožbi zoper sodbo morate napovedati takoj po izreku sodbe ali najpozneje v treh dneh. Sodišče bo nato izdalo sodbo v pisni obliki in jo predložilo vam oziroma vašemu zagovorniku. Vaš zagovornik mora pisno pritožbo vložiti v štirih tednih.

Tudi tožilstvo ima enako pravico do pritožbe.

B. Katera druga pravna sredstva imam na voljo?

obtoženec se lahko zoper katero koli odločbo sodišča o obsodbi pritoži na višje sodišče. V primeru sodb okrožnih sodišč in sodnikov posameznikov na okrajnih sodiščih je mogoče vložiti pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Namen pritožbe je izpodbijati tako obsodilno sodbo kot tudi odločitev o kazni. V teh postopkih lahko zaprosite tudi za pridobivanje novih dokazov, ali pa nove dokaze predložite sami.

V primeru sodb s strani sodišč s porotnimi sodniki ali porotnih sodišč se lahko pritožite le zoper kazen, ne pa tudi zoper obsodilno sodbo. Te sodbe lahko izpodbijate samo s pritožbo za razveljavitev, s katero lahko uveljavljate procesne napake v obrazložitvi odločbe in napačno uporabo prava.

C. Kakšne so posledice v primeru obsodbe?

i. Kazenska evidenca

Uprava zvezne policije na Dunaju vodi kazenski register za celotno Avstrijo. Ta vsebuje zlasti naslednje informacije:

  • vse pravnomočne obsodbe, ki jih izdajo avstrijska kazenska sodišča;
  • vse pravnomočne obsodbe tujih državljanov ali oseb, ki imajo stalno prebivališče ali prebivajo v Avstriji, ki jih izdajo tuja sodišča, in
  • vse odločbe, ki jih izdajo nacionalna ali tuja kazenska sodišča in se nanašajo na te obsodbe.

Pritožba zoper vnose v kazenski register ni mogoča. Po določenem času se vnosi v kazenski register izbrišejo, odvisno od teže kaznivega dejanja.

v. Izvršitev kazni, premestitev zapornikov

Če želite oziroma se strinjate, lahko kazen prestajate v matični državi. Veljavna pravila najdete v Konvenciji o transferju obsojenih oseb (zlasti členu 3).

Zadnja posodobitev: 22/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.