Obdolženci v kazenskem postopku

Slovenja

Il-kontenut ipprovdut minn
Slovenja

Katere so faze preiskovanja kaznivega dejanja?

Namen preiskovanja kaznivega dejanja je predvsem odkrivanje okoliščin kaznivega dejanja in pridobivanje dokazov, na podlagi katerih bo sodišče na glavni obravnavi ugotavljalo, ali ste krivi za kaznivo dejanje.

Faze preiskovanja kaznivega dejanja so:

Policijska preiskava

Policija po uradni dolžnosti ali po navodilih državnega tožilca odkriva storilca kaznivega dejanja, zbira sledove in dokaze ter obvestila o kaznivem dejanju. Za delovanje policije morajo obstajati razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Pridržanje in privedba k preiskovalnemu sodniku, ki opravi zaslišanje

Izjemoma lahko policija odvzame vašo prostost in vas pridrži za 48 ur. Podani morajo biti utemeljeni razlogi za sum, da ste storili kaznivo dejanje, in priporni razlogi.

Pridržanje mora biti potrebno zaradi zbiranja obvestil in dokazov, ugotovitve istovetnosti ter preverjanja alibija. Če pridržanje traja več kot šest ur, vam mora biti izdana odločba o pridržanju. Zoper odločbo se lahko pritožite na zunajobravnavni senat, dokler traja pridržanje. Zunajobravnavni senat sestavljajo trije sodniki.

Policisti vam lahko odvzamejo prostost, če je podan kateri izmed pripornih razlogov, vendar vas morajo brez odlašanja privesti k preiskovalnemu sodniku. Preiskovalni sodnik lahko odredi pridržanje za 48 ur od privedbe,

v tem času pa vas mora zaslišati. Pri zaslišanju vas mora opozoriti na vaše pravice. Obvezna je navzočnost zagovornika. Sodišče lahko odredi pripor, če to predlaga tožilec. Tožilec mora zahtevati tudi uvedbo preiskave.

Pripor ali izpustitev

Sodnik lahko na predlog državnega tožilca odredi pripor, če je neogibno potreben za varnost ljudi oziroma za kazenski postopek. Podan mora biti utemeljen sum, da ste storili kaznivo dejanje, in eden izmed treh pripornih razlogov: begosumnost, nevarnost uničenja sledov ali vplivanja na priče (koluzijska nevarnost) ali ponovitvena nevarnost.

Sklep o priporu se vam vroči najkasneje v 48 urah od odvzema prostosti oziroma privedbe k preiskovalnemu sodniku. Zoper sklep se lahko pritožite v 24 urah od vročitve. O vaši pritožbi mora zunajobravnavni senat odločiti v 48 urah.

Če se preiskovalni sodnik s predlogom tožilca o odreditvi pripora ne strinja, zahteva odločitev zunajobravnavnega senata. Če senat odredi pripor, obravnava pritožbo višje sodišče.

Uvedba preiskave in preiskovalna dejanja

Namen preiskave je predvsem zbiranje dokazov. Preiskava je obvezna, če je za kaznivo dejanje predpisana kazen zapora nad osem let. Upravičeni tožilec bo pri pristojnem preiskovalnem sodniku vložil zahtevo za preiskavo, če bo podan utemeljen sum, da ste storili kaznivo dejanje. Preiskovalni sodnik izda po vašem zaslišanju sklep o uvedbi preiskave, zoper katerega se lahko pritožite.

Obtožba

Z obtožbo upravičeni tožilec določi, kaj bo sodišče obravnavalo na glavni obravnavi, saj je določena oseba in dejanje, ki je predmet obtožbe. Zoper obtožbo lahko vložite ugovor.

Priprave na glavno obravnavo

Predsednik senata po pravnomočnosti obtožbe določi čas in kraj obravnave ter zagotovi navzočnost oseb in predmetov dokazovanja.

Za več informacij o vaših pravicah kliknite na spodnje povezave:

Policijska preiskava (1)

Policija začne preiskovati kaznivo dejanje na podlagi podatkov, ki zadoščajo, da začne svoje dejavnosti. Kdor ve za kaznivo dejanje, lahko pristojnemu državnemu tožilcu poda kazensko ovadbo, policija pa ugotavlja, ali je bilo naznanjeno kaznivo dejanje storjeno. Namen te faze je odkriti dovolj dokazov, da se ugotovi, ali je določena oseba storila kaznivo dejanje, in da se zoper to osebo nato nadaljuje kazenski pregon.

Policija stori vse potrebno, da odkrije storilca, sledove kaznivega dejanja in dokaze ter zbere obvestila, ki bi utegnila biti koristna za kazenski postopek. Zato policisti zbirajo obvestila od oseb, pregledajo vidne prostore vaših prevoznih sredstev, ugotavljajo vašo istovetnost, omejijo gibanje na določenem prostoru, razpišejo iskanje oseb ter v vaši navzočnosti opravijo pregled določenih objektov in prostorov.

Kako policija zbira obvestila?

Policija zbira obvestila o kaznivem dejanju na terenu, lahko pa vas povabi k sebi, pri čemer vas lahko tudi prisilno privede, če ste bili na to v vabilu opozorjeni. Policija vas pri razgovoru ne sme zadrževati, kar pomeni, da lahko med pogovorom kadar koli odidete. Če želite, lahko na pogovor pripeljete tudi odvetnika.

Kdaj boste obveščeni o svojih pravicah?

Ko policija pridobi dokaze za razlog za sum, da ste ravno vi storili kaznivo dejanje, pomeni, da vas je označila kot osumljenca in vas mora v tem trenutku seznaniti s pravicami.

Kakšne so moje pravice, če sem osumljenec?

Policija vam mora povedati, katerega kaznivega dejanja ste osumljeni in katere dokaze ima zoper vas, ter vas poučiti, da niste dolžni ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če pa se boste zagovarjali, niste dolžni izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde. Imate tudi pravico do zagovornika, ki si ga lahko svobodno izberete in je lahko navzoč pri vašem zaslišanju. Policija vas opozori, da se lahko vaša izjava na sojenju uporabi zoper vas.

Pouk o pravicah vam mora biti dan v jeziku, ki ga razumete. Če policist ne zna jezika, ki ga razumete, vam mora dati pouk s pomočjo sodnega tolmača.

Če vas policija o vaših pravicah ne bo poučila, bo vaša izjava iz sodnega spisa izločena.

Če se policija odloči, da vam bo po razgovoru odvzela prostost, vas mora posebej opozoriti na dodatne pravice.

Ali imam lahko odvetnika?

Pri zaslišanju je lahko navzoč vaš zagovornik, vendar vam zagovornik po uradni dolžnosti ne pripada. Če želite zagovornika, bo policija vaše zaslišanje prestavila za najmanj dve uri. Če zagovornika ne boste želeli ali če ne pride, bo policija o vaši izjavi naredila uradni zaznamek, ki ga sodišče upošteva zgolj kot dokazno podlago, sodba pa te izjave ne bo smela upoštevati.

Če bo na zaslišanju navzoč vaš zagovornik, policija sestavi zapisnik, ki je dokaz v kazenskem postopku, tudi če se boste obremenili. Na tem zaslišanju, ki ga opravi policija, imate enake pravice kot na zaslišanju na sodišču.

Zagovornik lahko z vami prosto in brez nadzorstva komunicira, pregleduje policijski spis ter predlaga policiji, da pridobi določene dokaze, pri čemer lahko sodeluje.

Kaj se zgodi, če ne govorim jezika?

Če vas bo policija zaslišala kot obdolženca in ne razumete jezika, vam mora zagotoviti sodnega tolmača, ki bo povedano prevajal v jezik, ki ga razumete, in obratno. Stroški sodnega tolmača bodo plačani iz državnega proračuna.

Ali bom moral dati prstne odtise in vzorce DNK?

Policija vas lahko fotografira ter odvzame prstne odtise in bris ustne sluznice. Poligrafsko testiranje lahko policija opravi z vašo privolitvijo, vendar sodišče rezultata v sodbi ne bo smelo upoštevati.

Pridržanje in privedba k preiskovalnemu sodniku, ki opravi zaslišanje (2)

Kakšne so moje pravice ob odvzemu prostosti?

Ko vam je odvzeta prostost, vas mora policija takoj opozoriti na vaše pravice, ki jih imate kot osumljenec. V maternem jeziku ali jeziku, ki ga razumete, vas morajo obvestiti o razlogih za odvzem prostosti. Poučeni morate biti, da niste dolžni ničesar izjaviti, da imate pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga lahko sami svobodno izberete, ter da lahko o odvzemu prostosti obvestijo vaše najbližje. Če vas bodo policisti po prijetju pripeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, vas bo sodnik ponovno poučil o teh pravicah.

Če ste tuj državljan, sta policija oziroma sodišče na vašo zahtevo dolžna o odvzemu prostosti takoj obvestiti konzulat vaše države.

Ali me lahko pridržijo tudi policisti?

Policisti vas lahko pridržijo za 48 ur, če imajo utemeljene razloge za sum, da ste storili kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pridržijo vas lahko v primerih, če zbirajo obvestila ali dokaze, ugotavljajo vašo identiteto ali preverjajo vaš alibi. Obstajati morajo tudi priporni razlogi: begosumnost, ponovitvena nevarnost ali nevarnost, da boste uničili sledove kaznivega dejanja ali vplivali na priče.

Kakšne so moje pravice med policijskim pridržanjem?

Če si želite vzeti zagovornika, vam mora policija omogočiti, da zagovornika poiščete in pokličete. Policija vam lahko postavi zagovornika v interesu pravičnosti. Z vašim zaslišanjem mora počakati, dokler ne pride vaš zagovornik, vendar največ dve uri.

Če boste pridržani več kot šest ur, vas morajo policisti o razlogih za odvzem prostosti obvestiti z odločbo. Zoper odločbo se lahko pritožite, dokler traja pridržanje. Pritožbo obravnava zunajobravnavni senat, ki mora odločiti v 48 urah.

Kaj se zgodi, če mi policija odvzame prostost?

Policisti vam lahko odvzamejo prostost, če je podan kateri izmed pripornih razlogov, vendar vas morajo brez odlašanja privesti k preiskovalnemu sodniku, sicer vas morajo pridržati z odločbo, kot je pojasnjeno zgoraj.

Preiskovalni sodnik lahko odredi pridržanje za 48 ur od privedbe, v tem času pa vas mora zaslišati. V 24 urah si lahko poiščete zagovornika, sicer vam ga bo postavilo sodišče po uradni dolžnosti. Če vam je odvzeta prostost, vas mora preiskovalni sodnik poučiti o vaših pravicah.

Kakšne so moje pravice med zaslišanjem pred sodnikom?

Vabilo na prvo zaslišanje pred sodiščem vam mora biti vročeno osebno. Pred vašim zaslišanjem vas sodnik vpraša o osebnih podatkih.

Ob prvem zaslišanju vas sodnik opozori:

  • da se odzovete na vabilo sodišča in sporočite spremembo prebivališča,
  • da se vam lahko v določenih primerih kazen omili,
  • da imate pravico do tolmača.

Vsakič pa vas sodnik opozori:

  • da imate pravico do zagovornika, ki je lahko navzoč pri vašem zaslišanju,
  • česa ste obdolženi in na kakšni podlagi,
  • da se lahko izjavite o vseh dejstvih in dokazih, ki vas obremenjujejo, ter navedete vsa dejstva in dokaze, ki so vam v korist,
  • da se niste dolžni zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarjate, niste dolžni izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde.

Če vas sodišče na pravice ne bo opozorilo, lahko zahtevate izločitev zapisnika vaše izjave iz spisa.

Na vašem zaslišanju je lahko navzoč tudi upravičeni tožilec.

Kakšne posledice ima moja izjava?

Če se boste obremenili, lahko sodišče vašo izjavo uporabi. Če boste dejanje v preiskavi priznali in se priznanje sklada z dokazi, bo sodišče druge dokaze zbiralo le na predlog strank.

Če boste uporabili pravico do molka ali ne boste povedali po resnici, sodišče tega ne sme uporabiti v vašo škodo ter povedanega ne sme upoštevati kot obteževalne okoliščine pri odmeri kazni. Tudi če se boste odločili, da se ne boste zagovarjali, lahko postavljate vprašanja vsem zaslišanim pričam, predlagate dokaze in dajete pripombe na potek kazenskega postopka.

Kaj se zgodi, če ne razumem oziroma ne govorim jezika?

Pred sodiščem imate pravico uporabljati svoj jezik. Sodišče vam mora zagotoviti ustno prevajanje obravnave v jezik, ki ga razumete, in obratno. Pisne vloge za sodišče boste v jeziku, ki ga uporabljate, lahko prejemali in oddajali le, če vam je odvzeta prostost. Stroški sodnega tolmača bodo plačani iz državnega proračuna.

Pripor ali izpustitev (3)

Po vašem zaslišanju mora državni tožilec izjaviti, ali predlaga pripor. Če izjavi, da pripora ne bo predlagal, vas izpustijo na prostost. Če tožilec zahteva pripor, o njegovem predlogu odloči preiskovalni sodnik.

Sodnik lahko odredi pripor, če je neogibno potreben za varnost ljudi ali za potek kazenskega postopka. Podan mora biti utemeljen sum, da ste storili kaznivo dejanje, in eden izmed pripornih razlogov:

  • begosumnost,
  • nevarnost uničenja sledov ali vplivanja na priče (koluzijska nevarnost),
  • ponovitvena nevarnost.

Če se preiskovalni sodnik s priporom strinja, odredi pripor s pisnim sklepom, ki vam mora biti vročen v 48 urah od vaše privedbe oziroma odvzema prostosti. Zoper sklep se lahko v 24 urah od vročitve pritožite na zunajobravnavni senat, ki mora odločiti v 48 urah.

Če se preiskovalni sodnik s predlogom tožilca o priporu ne strinja, zahteva odločitev zunajobravnavnega senata. Če senat odredi pripor, je možna pritožba na višje sodišče.

Kako se izvršuje pripor?

Če je zoper vas odrejen pripor, lahko zahtevate, da se v 24 urah obvesti vaša družina, delodajalec in organ socialnega varstva.

Po sklepu preiskovalnega sodnika ste lahko v priporu največ mesec dni, nato lahko sodišče na predlog tožilca pripor podaljšuje za največ pet mesecev. Če v tem roku ni vložena obtožnica, se vas izpusti. Po vložitvi obtožnice lahko pripor traja največ dve leti.

Ali lahko kako drugače zagotovim svojo prisotnost v postopku?

Sodišču lahko predlagate, da namesto pripora za odpravo vaše priporne nevarnosti odredi hišni pripor, varščino, javljanje na policijski postaji, obljubo, da ne boste zapustili bivališča, ali prepoved približevanja določenemu kraju ali določeni osebi.

Če boste državo zapustili, se morate odzvati na vabilo sodišča, sicer lahko sodišče zoper vas odredi pripor in razpiše tiralico ali izda evropski nalog za prijetje.

Kaj se zgodi, če sem pridržan na podlagi evropskega naloga za prijetje?

Če je zoper vas izdan evropski nalog za prijetje, ste lahko prijeti in predani državi članici, ki je nalog izdala, zaradi pregona ali zaradi izvršitve sodbe. Pred tem morate biti zaslišani pred preiskovalnim sodnikom. Pravico imate do obvezne navzočnosti zagovornika ter prevajanja povedanega v jezik, ki ga razumete.

Ali je možen pripor v skrajšanem postopku?

Odreditev pripora pred okrajnim sodiščem je zaradi pripornih razlogov praviloma možna za določena hujša kazniva dejanja. Pred vložitvijo obtožbe lahko pripor traja največ petnajst dni.

Uvedba preiskave in preiskovalna dejanja (4)

Preiskavo opravlja preiskovalni sodnik na zahtevo upravičenega tožilca, če je podan utemeljen sum, da ste storili kaznivo dejanje.

Ali me mora preiskovalni sodnik pred odločitvijo zaslišati?

Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo tožilca za uvedbo preiskave, vas mora zaslišati, razen če bi bilo nevarno odlašati ali če ste že bili zaslišani.

Ali sem lahko zaslišan v drugi državi članici?

Če živite v drugi državi članici, je vaše zaslišanje lahko opravljeno prek videokonference v tej državi članici, če zaradi opravičljivih razlogov ni možno, da bi prišli na zaslišanje. Ob zaslišanju v drugi državi članici mora biti ob vas navzoča pristojna oseba države članice, ki bo zagotovila vašo identifikacijo, pri zaslišanju pa je lahko navzoč tudi vaš zagovornik.

Vaše zaslišanje v drugi državi članici lahko izvede tudi zaprošeno sodišče druge države članice z uporabo mednarodne pravne pomoči, vendar vaše pravice ne smejo biti okrnjene.

Ali se o uvedbi preiskave odloči z odločbo?

Po vašem zaslišanju preiskovalni sodnik odloči o uvedbi preiskave s sklepom. Zoper sklep imate pravico do pritožbe na zunajobravnavni senat v osmih dneh od vročitve. Če senat ugodi pritožbi, zahtevo za preiskavo zavrne. Kazenski postopek zoper vas se lahko naknadno pod določenimi pogoji znova uvede.

Če se preiskovalni sodnik z zahtevo tožilca za preiskavo ne strinja, po vašem zaslišanju zahteva, da o zahtevi za preiskavo odloči zunajobravnavni senat.

Kakšne so moje pravice med preiskavo?

Preiskovalni sodnik opravi preiskavo glede tistega kaznivega dejanja in tistega obdolženca, na katerega se nanaša tožilčeva zahteva za preiskavo. Tožilec pa lahko zahtevo za preiskavo naknadno razširi tudi na druga ugotovljena kazniva dejanja ali obdolžence.

Ves čas preiskave lahko predlagate dokaze in navajate dejstva, ki so vam v korist. Lahko ste navzoči pri preiskovalnih dejanjih in pregledujete vaš sodni spis. Sodelujete lahko, če želite, saj vaša navzočnost ni obvezna.

Če ste glede istega dejanja že bili drugje obsojeni ali je bil postopek zoper vas pravnomočno ustavljen, je to okoliščina, ki izključuje kazenski pregon. Zunajobravnavnemu senatu lahko predlagate, da preiskavo zoper vas ustavi s sklepom.

Kako se opravljajo preiskovalna dejanja?

Preiskovalni sodnik opravi preiskovalna dejanja na predlog tožilca ali obdolženca, in sicer tista, ki se mu zdijo potrebna. Pri zaslišanju prič ste lahko navzoči, lahko jih sprašujete in dajete pripombe. Prav tako ste lahko navzoči pri ogledu, hišnih preiskavah in zaslišanju izvedencev, o čemer vas mora sodišče obvestiti.

Ko preiskovalni sodnik spozna, da je stanje stvari razjasnjeno, preiskavo konča. Pred koncem preiskave preiskovalni sodnik priskrbi še podatke o vaši osebnosti in v ta namen zahteva podatke iz kazenske evidence.

Kako se preiskuje v skrajšanem postopku?

Preiskava pred okrajnim sodiščem ni predvidena, lahko pa tožilec predlaga sodniku, da opravi preiskovalna dejanja. Če se sodnik s tem strinja, jih opravi.

Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, poslovnih prostorov, avtomobila in podobnega?

Preiskavo vaše hiše in zaprtih prostorov avtomobila policija opravi na podlagi pisne odredbe sodišča. Obstajati morajo utemeljeni razlogi za sum, da ste storili kaznivo dejanje, in verjetnost, da vas bodo prijeli oziroma odkrili sledove ali predmete dejanja.

Pred začetkom vam policisti izročijo odredbo, nato pa imate možnost, da si v dveh urah zagotovite prisotnost zagovornika. Pri preiskavi ste lahko navzoči, če stanovanje uporabljate, obvezna pa je prisotnost dveh nepristranskih prič, ki na koncu podpišeta zapisnik.

Brez odredbe lahko policisti stopijo v vaše zaprte prostore v primerih, če to želite, če kličete na pomoč, če vas zasačijo pri dejanju, če je to potrebno zaradi varnosti, če se tja zatečete zaradi policijskega prijetja.

Če hišna preiskava ni zakonita, lahko predlagate sodišču, da pridobljene dokaze izloči.

Če boste predmete prostovoljno izročili, jih lahko sodišče uporabi v postopku proti vam.

Ali se lahko opravi osebna preiskava?

Osebna preiskava se opravi pod podobnimi pogoji kot hišna preiskava, tj. z odredbo in v prisotnosti dveh prič.

Brez odredbe lahko policisti opravijo osebno preiskavo, ko vam odvzamejo prostost, če sumijo, da imate orožje ali dokazne predmete, ki jih boste skrili ali uničili.

Osebna preiskava se razlikuje od varnostnega pregleda, s katerim policisti opravijo površinski pregled vaših oblačil, če obstaja verjetnost napada ali samopoškodovanja.

Obtožba (5)

Po končani preiskavi, ko preiskovalni sodnik ugotovi, da je dejansko stanje razjasnjeno, pošlje spis tožilcu. Ta lahko izjavi, da odstopa od pregona, ali pa v roku 15 dni vloži obtožnico.

Kaj je obtožnica?

Obtožnica je obtožni akt upravičenega tožilca, za katerega zakon predpisuje obvezno obliko in vsebino ter določa postopek za preizkus. Obtožnica mora določiti osebo, ki je obtožena, in dejanje, ki je predmet obtožbe. Vsebovati mora opis dejanja in dokaze za utemeljitev suma, da ste storili kaznivo dejanje, za katero ste obtoženi.

Senat mora ob prejemu obtožnice na predlog tožilca odločiti, ali se zoper vas odredi, podaljša ali odpravi pripor.

Ali se lahko zoper obtožnico pritožim?

Obtožnica vam mora biti vročena osebno, če nimate zagovornika. Zoper obtožnico imate v osmih dneh od vročitve možnost vložiti ugovor, s katerim predlagate, da zunajobravnavni senat obtožbe ne dopusti.

Če senat pri odločanju o ugovoru ugotovi, da je o zadevi že pravnomočno razsojeno, s sklepom ustavi postopek.

Če je vaš ugovor utemeljen, senat ugovoru ugodi ter obtožbe ne dopusti in kazenski postopek ustavi. V tem primeru vam za isto dejanje ne more biti ponovno sojeno.

Če ugovor ni bil vložen ali je bil zavržen, lahko predsednik senata v dveh mesecih zahteva, da zunajobravnavni senat odloči o vseh vprašanjih kot pri ugovoru.

Obtožnica postane praviloma pravnomočna z dnem, ko je bil vaš ugovor zavrnjen, drugače pa s potekom roka dveh mesecev od dne, ko je sodišče prejelo obtožnico. S trenutkom pravnomočnosti obtožnice preide predhodni kazenski postopek v stadij glavnega postopka.

Ali je v skrajšanem postopku tudi faza obtoževanja?

Pred okrajnim sodiščem se kazenski postopek uvede na podlagi obtožnega predloga tožilca,zoper katerega ni možen ugovor. Ko sodišče obtožni predlog preizkusi, vam ga vroči in razpiše glavno obravnavo.

Priprave na glavno obravnavo (6)

Priprave na glavno obravnavo sestavljajo vsa procesna dejanja, ki jih opravi sodišče od trenutka, ko je postala obtožnica pravnomočna, do začetka glavne obravnave. Priprave opravi predsednik senata, pred katerim bo glavna obravnava. Če predsednik senata ugotovi, da je o zadevi že pravnomočno razsojeno, s sklepom ustavi postopek.

Predsednik senata razpiše glavno obravnavo ter zagotovi navzočnost oseb in dokaznih predmetov, za katere se lahko odloči tudi sam, brez predlogov strank. Nedovoljene dokaze mora izločiti.

Vabilo na glavno obravnavo vam mora biti vročeno osebno. Ostati vam mora dovolj časa za pripravo obrambe, najmanj pa osem dni. Če tožilec pred začetkom glavne obravnave umakne obtožnico, sodišče s sklepom ustavi kazenski postopek.

Ali mora kaznivo dejanje vedno obravnavati sodišče?

Pri lažjih kaznivih dejanjih, za katera je pristojno predvsem okrajno sodišče, lahko državnemu tožilcu predlagate, da sproži postopek za sklenitev poravnave z oškodovancem. Tožilstvo lahko pregon zoper vas tudi odloži, če ste pripravljeni izpolniti določene naloge. Podano mora biti soglasje oškodovanca. V teh primerih tožilstvo ovadbo zavrže, morebitni sodni postopek pa se ustavi. Dejanje se v kazensko evidenco ne vpiše.

Sorodne povezave

Zakon o kazenskem postopku

Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije

Zakon o policiji

Zadnja posodobitev: 24/06/2015

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.