Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.
Swipe to change

Dedovanje

Nizozemska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

 

Ta informativni list je bil pripravljen v sodelovanju s Svetom notariatov EU (CNUE).

 

1 Kako se sestavi razpolaganje za primer smrti (oporoka, skupna oporoka, dedna pogodba)?

Razen v nekaj posebnih primerih (členi 4:97–107 civilnega zakonika (Burgerlijk Wetboek)) se lahko oporoka pripravi samo v obliki notarske listine ali lastnoročno napisane listine, ki se predloži v hrambo notarju (člen 4:94 civilnega zakonika). Oporoka, ki jo pripravita dva ali več oporočiteljev, ni sprejemljiva (člen 4:93 civilnega zakonika). Sporazum o prihodnji dediščini prav tako ni sprejemljiv. V skladu s členom 4:4(2) civilnega zakonika so pogodbe, katerih namen je v celoti ali delno razpolagati s premoženjem, ki še ni prešlo na dediče, nične.

2 Ali mora biti razpolaganje overjeno in na kakšen način?

Notar, ki je sestavil oporoko, mora podatke naslednji delovni dan vpisati v centralni register oporok.

Glej tudi: http://www.centraaltestamentenregister.nl. Informacije o hrambi, registraciji in iskanju oporok so na voljo tudi na spletišču Evropske mreže združenja registrov oporok (ENRWA) v oddelku „Informativni listi“: http://www.arert.eu

3 Ali je svoboda do razpolaganja za primer smrti omejena (npr. z nujnim deležem)?

Do nujnega deleža so upravičeni samo zapustnikovi potomci (otroci, ali če so ti umrli prej, njihovi otroci). Do nujnega deleža niso upravičeni niti zakonec niti predniki. Nujni delež znaša polovico zapuščine (glej člen 4:64 civilnega zakonika). Če potomec uveljavlja pravico do nujnega deleža, se ne šteje več za dediča, temveč za upnika.

4 Kdo in koliko deduje, če razpolaganja za primer smrti ni?

Če oporoke ni, glede na okoliščine veljajo naslednja pravila:

Če zapustnik ni bil poročen in je bil brez otrok, načeloma starši, bratje in sestre dedujejo po enakih delih, pri čemer vsak od staršev vedno deduje vsaj eno četrtino.

Če zapustnik ni bil poročen in je imel otroke, se zapuščina razdeli med otroke v enakih delih.

Če za zapustnikom ostane zakonec, otrok pa nista imela, zadnji preživeli zakonec deduje celotno zapuščino.

Če za zapustnikom ostanejo zakonec in otroci, dedujejo po enakih delih, vendar preživeli zakonec po zakonu dobi zapuščinsko premoženje. Opravi se likvidacija zapuščine v imenu zakonca. Vsak od otrok kot dedni upravičenec po zakonu pridobi pravico do denarne terjatve v razmerju do preživelega zakonca. Denarna terjatev ustreza otrokovemu deležu zapuščine. Ta terjatev postane izvršljiva, če je za preživelega zakonca razglašen stečaj ali uvedeno prestrukturiranje dolga (glej tudi zakon o prestrukturiranju dolga fizičnih oseb (Wet schuldsanering natuurlijke personen) ali če preživeli zakonec umre (člen 4:13 civilnega zakonika).

Zakonci in partnerji v registrirani partnerski skupnosti se obravnavajo enako.

5 Kateri organ je pristojen:

5.1 glede vprašanj dedovanja?

5.2 za sprejem izjave o odpovedi dediščini ali njenem sprejemu?

5.3 za sprejem izjave o odpovedi volilu ali njegovem sprejemu?

5.4 za sprejem izjave o odpovedi nujnega deleža ali njegovem sprejemu?

Na Nizozemskem je pristojni organ za dedno pravo notar. Stranke lahko prosto izberejo notarja ne glede na zapustnikovo zadnje prebivališče.

Dedič ima tri možnosti. Če želi preprosto sprejeti dediščino, lahko to stori eksplicitno ali implicitno brez posebnih formalnosti. Posledica sprejema dediščine je, da je dedič neomejeno osebno odgovoren za dolgove zapuščine. Vendar lahko svojo odgovornost tako omeji, da dediščino eksplicitno sprejme pod pogojem, da dolgovi zapuščine ne presegajo vrednosti podedovanega premoženja. Če se želi odpovedati dediščini ali jo sprejme pod pogojem, da dolgovi ne presegajo vrednosti podedovanega premoženja, mora predložiti izjavo sodišču. V tem primeru sodišče določi rok za sprejem dediščine.

Volilo je mogoče sprejeti ali se mu odpovedati brez posebnih formalnosti. V skladu z nizozemsko zakonodajo pogojni sprejem za volila ni mogoč.

Zakoniti dedič se lahko pravici do nujnega deleža preprosto odpove tako, da ga ne zahteva. Zakonodaja ne določa posebnih izjav v zvezi s tem. Če se zakoniti dedič odpove nujnemu deležu, je to mogoče opredeliti v izjavi.

6 Kratek opis postopka za ureditev dedovanja v nacionalnem pravu, vključno z likvidacijo zapuščine in delitvijo premoženja (to vključuje informacijo, ali postopek dedovanja začne sodišče ali drugi pristojni organ na lastno pobudo).

V večini primerov, zlasti če obstaja poročna pogodba ali oporoka, je uporaba notarskih storitev najprimernejši način za likvidacijo zapuščine. Dedič ali morebiti izvršitelj oporoke se lahko obrne na notarja na Nizozemskem. Stranke lahko prosto izberejo notarja ne glede na zapustnikovo zadnje prebivališče. Notar pomaga dedičem urediti zapuščino, pri čemer določi, kdo so dediči, preveri, ali obstaja oporoka, in upravičencem svetuje, ali naj sprejmejo dediščino oziroma ali bi bilo zanje bolje, da bi se ji odpovedali. Sestavi tudi popis zapuščine in njeno razdelitev. Dedičem lahko tudi pomaga pri izpolnjevanju davčnih obveznosti. Sodišče je lahko v likvidacijo zapuščine vključeno le v nekaj primerih: če se likvidacija zapuščine izpodbija ali če eden od dedičev (na primer ker je mladoletnik) ni zmožen varovati svojih interesov.

7 Kako in kdaj postane posameznik dedič ali volilojemnik?

Na Nizozemskem sodni postopek ni predviden. Vendar obstaja instrument – izjava o pravici do dedovanja (Verklaring van Erfrecht) (glej člen 4:188 civilnega zakonika), ki jo nizozemski notar izda (glej člen 3:31 civilnega zakonika) vsem zadevnim strankam, tj. dedičem. Izvršitelj oporoke lahko prav tako zaprosi za izjavo o pravici do dedovanja. V njej notar na podlagi pooblastila imenuje osebe, ki so upravičene do dediščine, njihov delež v dediščini, in če je to potrebno, ime izvršitelja. Dediči/izvršitelj se lahko z izjavo o pravici do dedovanja izkažejo dolžnikom zapuščine, pridobijo pravico do razpolaganja z dobroimetjem na banki itd. Za prenos nepremičnine ali pravice na nepremičnini na enega od dedičev je potrebna notarska listina.

8 So dediči odgovorni za dolgove pokojnika, in če je tako, pod katerimi pogoji?

Če je dedič brezpogojno sprejel dediščino, je v celoti odgovoren za zapustnikove dolgove (člen 4:182 civilnega zakonika). Če jo je sprejel na podlagi popisa zapuščine, je za dolgove odgovoren le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič ni osebno odgovoren.

9 Kateri dokumenti in/ali informacije so običajno potrebni za vpis nepremičnine?

Izjava o pravici do dedovanja se lahko vpiše v javni register nepremičnin. Za prenos lastništva nad nepremičninami ali pravic na nepremičnini je potrebna ločena notarska listina.

9.1 Je imenovanje upravitelja obvezno ali obvezno na zahtevo? Kaj je treba storiti, če je obvezno ali obvezno na zahtevo?

Po nizozemskem pravu imenovanje upravitelja zapuščine ni obvezno.

9.2 Kdo lahko izvrši pokojnikovo razpolaganje za primer smrti in/ali upravlja s premoženjem?

Oporočitelji lahko imenujejo izvršitelja oporoke, in ta lahko opravi likvidacijo zapuščine. Če je dediščina sprejeta na podlagi popisa zapuščine, lahko sodišče imenuje posebnega upravitelja.

9.3 Katera pooblastila ima upravitelj?

Običajno ima izvršitelj, imenovan v oporoki, v skladu s členom 4:144 civilnega zakonika omejena pooblastila. Lahko upravlja zapuščino in poravna dolgove zapuščine. Oporočitelji lahko izvršitelju dodelijo več pravic, na primer za prenos premoženja iz zapuščine brez dovoljenja dedičev. Če je izvršitelj imenovan za posebnega izvršitelja (skrbnik, ki opravi likvidacije zapuščine), lahko prenese premoženje iz zapuščine in sprejema vse odločitve v zvezi z razdelitvijo zapuščine.

10 Kateri dokumenti, ki dokazujejo status in pravice upravičencev, se običajno izdajajo po nacionalnem pravu med postopkom dedovanja ali ob koncu postopka? Ali imajo dokazno moč?

Dediči lahko sklenejo dokument o razdelitvi, ki je v obliki notarske listine. To je potrebno, kadar dedič ni poslovno sposoben (ker je mladoletnik ali zaradi stečaja/prisilne poravnave). Za prenos nepremičnine ali pravic na nepremičnini je na Nizozemskem potrebna notarska listina (glej odgovor na vprašanje 7 zgoraj). V nobenem drugem primeru dokument o razdelitvi zapuščine ni potreben. Za prenos premoženja, kot so bančni računi in drugo premično premoženje, zadostuje izjava o pravici do dedovanja.

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Your-Europe

Zadnja posodobitev: 17/11/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.