Dedovanje

Ciper
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

 

Ta informativni list je bil pripravljen v sodelovanju s Svetom notariatov EU (CNUE).

 

1 Kako se sestavi razpolaganje za primer smrti (oporoka, skupna oporoka, dedna pogodba)?

V nacionalnem pravu skupne oporoke načeloma niso predvidene. Vsak zakonec pa lahko pri sestavljanju oporoke imenuje svojega zakonca za edinega dediča.

Oporoke se sestavijo in izvršijo v skladu z določbami člena 23 poglavja 195.

Oporoka mora biti v pisni obliki, podpisati pa jo mora oporočitelj ali druga oseba na njegovo zahtevo in v njegovi navzočnosti. Podpisati jo je treba v navzočnosti vsaj dveh prič, ki sta prisotni istočasno, da se oporoka potrdi v navzočnosti oporočitelja. Če oporoka obsega več kot eno stran, morajo biti vse strani podpisane ali parafirane.

2 Ali mora biti razpolaganje overjeno in na kakšen način?

Oporoka se lahko:

(a) vloži v registru oporočiteljeve pokrajine v skladu z določbami člena 9 poglavja 189;

(b) hrani v uradu oporočiteljevega odvetnika ali

(c) hrani pri oporočitelju samem ali drugi osebi, ki jo oporočitelj določi v ta namen.

3 Ali je svoboda do razpolaganja za primer smrti omejena (npr. z nujnim deležem)?

Načelo nujnega deleža je vključeno v nacionalno pravo, saj je urejeno s členom 41 poglavja 195. Pomemben je tudi člen 51 poglavja 195.

Otroci imajo pravico do največ 25-odstotnega deleža neto vrednosti zapuščine. Če pokojnik ni zapustil otrok, ampak preživelega zakonca ali starša (očeta ali mater), imajo ti pravico do največ 50-odsotnega deleža, v vseh drugih primerih pa se lahko prenese celotna zapuščina.

4 Kdo in koliko deduje, če razpolaganja za primer smrti ni?

Če oporočnega razpolaganja za primer smrti ni, dediščina na dediče preide v skladu z določbami člena 44 in naslednjih poglavja 195.

Če je pokojnik zapustil otroke in zakonca, se neto vrednost dediščine razdeli med zakonca in otroke po enakih delih. Če pokojnik ni zapustil otrok ali potomcev, se delež zakonca poveča, odvisno od obstoja drugih sorodnikov do četrtega kolena. Če je pokojnik zapustil brate in sestre ali starše, delež zakonca znaša 50 % neto vrednosti, če pa ni zapustil sorodnikov do četrtega kolena, je zakonec upravičen do treh četrtin dediščine. V vseh drugih primerih na zakonca preide celotna zapuščina.

5 Kateri organ je pristojen:

5.1 glede vprašanj dedovanja?

5.2 za sprejem izjave o odpovedi dediščini ali njenem sprejemu?

5.3 za sprejem izjave o odpovedi volilu ali njegovem sprejemu?

5.4 za sprejem izjave o odpovedi nujnega deleža ali njegovem sprejemu?

V vseh zgoraj navedenih primerih je pristojni organ okrožno sodišče oporočiteljevega/pokojnikovega zadnjega prebivališča.

6 Kratek opis postopka za ureditev dedovanja v nacionalnem pravu, vključno z likvidacijo zapuščine in delitvijo premoženja (to vključuje informacijo, ali postopek dedovanja začne sodišče ali drugi pristojni organ na lastno pobudo).

Vložitev vloge

Predložitev začasnega izvzetja, ki ga odobri davčni uradnik

Izdaja listine o dedovanju

Registracija popisa premoženja

Plačilo morebitnih dolgov iz zapuščine, vključno z davčnimi obveznostmi

Delitev zapuščine

Registracija zaključnih računov

V nacionalnem pravu ni predvideno, da sodišče začne zapuščinski postopek po uradni dolžnosti.

7 Kako in kdaj postane posameznik dedič ali volilojemnik?

Oseba lahko postane dedič, če je pokojnikov sorodnik do šestega kolena. To urejajo člen 44 in naslednji poglavja 195 ter prva in druga priloga k poglavju 195.

Oseba lahko postane dedič, če mu pokojnik zapuščino zapusti v oporoki.

8 So dediči odgovorni za dolgove pokojnika, in če je tako, pod katerimi pogoji?

V skladu z nacionalnim pravom dediči ne odgovarjajo za pokojnikove dolgove. Dolgovi se plačajo le iz zapuščine, ki se med dediče/volilojemnike razdeli šele, ko so dolgovi (vključno z davčnimi obveznostmi) poravnani. To urejata člen 41(b) in člen 42 poglavja 189.

9 Kateri dokumenti in/ali informacije so običajno potrebni za vpis nepremičnine?

Če izraz „registracija“ premoženja pomeni prenos pokojnikovega premoženja na dediče/volilojemnike, se zahtevajo naslednji dokumenti:

listina o dedovanju,

potrdilo o poravnanih davčnih obveznostih, ki ga izda davčni uradnik, in pooblastilo za prenos premoženja,

potrdilo o plačilu davka na nepremičnine/kapitalski dobiček,

račun in potrdilo o plačilu občinskih pristojbin in pristojbine za kanalizacijo ter slovesna izjava upravitelja in/ali izvršitelja o delitvi,

vsi drugi dokumenti, ki jih zahtevata zemljiškoknjižni urad in/ali davčni uradnik.

9.1 Je imenovanje upravitelja obvezno ali obvezno na zahtevo? Kaj je treba storiti, če je obvezno ali obvezno na zahtevo?

Imenovanje upravitelja je za delitev zapuščine obvezno. Na zahtevo ga imenuje sodišče s sodno odločbo. Vloga za upravljanje se vloži v skladu s poglavjem 189 – med drugim na podlagi členov 18, 19, 20, 29 in 49 – ter poglavjem 192. Vlogi je treba priložiti zapriseženo izjavo predvidenega upravitelja ali izvršitelja ter po potrebi zapriseženo izjavo poroka in poroštvo. Priložiti je treba tudi potrdilo o smrti in dedovanju, ki ga izda vodja občine na območju, na katerem je pokojnik prebival, ter soglasje dedičev k imenovanju upravitelja. V zvezi z vsem drugim se upošteva postopek, opisan v vprašanju 6.

9.2 Kdo lahko izvrši pokojnikovo razpolaganje za primer smrti in/ali upravlja s premoženjem?

Pravico do izvršitve razpolaganja s premoženjem po smrti pokojnika ima izvršitelj, če izvršitelj umre ali ni zainteresiran, pa katera koli oseba, ki ima pravni interes za zapuščino, npr. volilojemnik ali dedič.

9.3 Katera pooblastila ima upravitelj?

Pooblastila upravitelja so opisana v členu 41 poglavja 189.

10 Kateri dokumenti, ki dokazujejo status in pravice upravičencev, se običajno izdajajo po nacionalnem pravu med postopkom dedovanja ali ob koncu postopka? Ali imajo dokazno moč?

Ti dokumenti so listina o dedovanju, v kateri sta imenovana upravitelj in/ali izvršitelj. Imena upravičencev so navedena na vlogi za upravljanje in/ali potrditev oporoke ter potrdilu o smrti in dedovanju, ki ga izda vodja občine na območju, na katerem je pokojnik prebival.

Zadnja posodobitev: 17/07/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču