National justice systems

The Member State judicial systems are very diverse, reflecting differences in national judicial traditions.

Courts

In most Member States, there are different branches of courts. Generally, three main types of courts can be identified:

The ordinary courts usually deal with disputes in civil matters (i.e. disputes between citizens and/or businesses) and/or criminal matters. In addition, many Member States have established courts for specific matters, such as disputes between public authorities and citizens or businesses (administrative matters, etc.).

Moreover, various Member States have an institution or court to ensure that their constitution is respected. Many of these courts or institutions can be asked to verify whether a certain law or legislation is in line with the constitutional requirements. Some of them can hear individual cases, but usually only as a last resort.

Beyond the information provided in the country-specific pages (see the list of flags on the right side), you can find valuable information on the following European websites (the following list may not be exhaustive):

Finding the right court

If you are involved in a judicial proceeding, or if you expect to be involved in one, you will need to identify the court that is competent to deal with your case or, in other words, which has jurisdiction. If you address the wrong court or if there is a dispute over the question of jurisdiction you run the risk of a considerable delay in the proceedings or even of a dismissal of your case because of a lack of jurisdiction.

If a court case has a cross-border dimension and involves, for example, parties living in different Member States, you will first have to identify in which Member State the proceedings should take place. The portal section "Going to Court " can guide you through this process.

Other judicial authorities and institutions

Beyond the courts, in most Member States, the judicial system comprises other judicial authorities and institutions that exercise public authority, such as public prosecutors or in certain cases state attorneys, public notaries or bailiffs. As for private lawyers, notaries and related professions with important functions in the judicial system, please see the page on legal professions.

The public prosecutors' office or prosecution service, which is regarded as part of the judiciary in many Member States, plays an essential role in criminal proceedings. The responsibilities and status of public prosecutors vary considerably among Member States. Related information can be found by selecting a relevant Member State flag in the section on ordinary courts, and also at the following websites:

Last update: 18/01/2019

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Belgija

Ta stran vsebuje pregled sodišč.

Organizacija pravosodja – pravosodni sistem

Belgijski pravosodni sistem je sistem civilistične tradicije in obsega kodificirana pravila, ki jih uporabljajo in razlagajo sodniki.

Organizacija sodišč je v izključni zvezni pristojnosti.

Načela

Pred predstavitvijo pravosodne organizacije v Belgiji je treba opozoriti na nekatera ustavna in splošna načela v zvezi z organizacijo sodne oblasti.

Ustava hkrati z ustanovitvijo dveh vej oblasti, zakonodajne in izvršilne, oblikuje sodno oblast, ki jo zagotavljajo sodišča. Sodišča sestavljajo neodvisno oblast, ki je vzporedna z drugimi ustavnimi oblastmi.

Sodno oblast zagotavljajo sodišča v okviru ustavnih in zakonskih predpisov. Naloga sodne oblasti je soditi. To pomeni, da uporablja pravo: odloča v civilnih sporih in uporablja kazensko pravo za osebe, ki so storile kaznivo dejanje. Ločimo sodišča (sodniki in svetniki na sodiščih) in tožilstvo (državno tožilstvo).

V skladu z določbami členov 144 in 145 Ustave spadajo spori o človekovih pravicah in spori o političnih pravicah izključno na področje sodišč, razen izjem, ki so določene z zakonom.

Sodišče ali sodišče za poravnavo spornih zadev se lahko ustanovi le na podlagi zakona. V skladu s členom 146 Ustave ni mogoče oblikovati nobene komisije niti posebnega sodišča, ne glede na poimenovanje.

Sodne obravnave so javne, razen če to ne ogroža javnega reda ali morale; v tem primeru sodišče to določi s sodbo (člen 148(1) Ustave). Načelo javnih obravnav med drugim omogoča zagotavljanje preglednosti pravosodja.

Vsaka sodba je obrazložena. Razglašena je na javni obravnavi (člen 149 Ustave). Obveznost obrazložitve sodb, ki jo nalagata Ustava in člen 780 Sodnega zakonika, pomeni, da se mora sodnik odzvati na utemeljitve na podlagi dokazov in prava, omenjene v stališčih strank. Obrazložitev mora biti popolna, jasna, natančna in ustrezna. Obveznost obrazložitve sodb hkrati z neodvisnostjo sodnika ščiti vlagatelja pred samovoljno odločitvijo sodnika in mu omogoča, da ob upoštevanju obrazložitve oceni, ali naj vloži pritožbo prizivnemu sodniku ali pri pritožbenem sodišču.

Člen 151(1) Ustave določa neodvisnost sodnikov pri izvajanju sodnih pristojnosti in državnega tožilstva pri izvajanju posameznih preiskav in pregonov, ne glede na pravico pristojnega ministra, da odloča o pregonih in določa smernice v zvezi s politiko kaznivih dejanj, vključno v zvezi s politiko preiskav in pregona.

V skladu z odstavkom 4 istega člena kralj imenuje mirovne sodnike, sodnike upravnega sodišča, svetnike in sodnike pritožbenega sodišča pod pogoji, določenimi z zakonom, in v skladu z zakonom.

Sodniki imajo dosmrtni mandat. Upokojijo se ob zakonsko določeni starosti in prejemajo pokojnino, kot jo določa zakon. Nobenemu sodniku ni mogoče odvzeti obveznosti ali ga razrešiti, razen s sodbo. Premestitev sodnika je mogoča le z novim imenovanjem in njegovim soglasjem (člen 152 Ustave). Kralj imenuje in odstavi uradnike državnega tožilstva na sodiščih (člen 153 Ustave).

Plača pravosodnih uslužbencev je določena z zakonom (člen 154 Ustave).

Razen tega ne sme noben sodnik od vlade sprejeti plačanih obveznosti, razen če jih opravlja brezplačno in če v zakonu niso določene kot nezdružljive (člen 155 Ustave).

Vrsta pristojnosti

Belgija se deli na pet velikih pravosodnih območij, pet območij pritožbenega sodišča (cour d’appel/hof van beroep): Bruselj, Liège, Mons, Gent in Antwerpen.

Ta območja so razdeljena na sodna okrožja (arrondissements judiciaires/gerechtelijke arrondissementen), v vsakem pa je sodišče prve stopnje (tribunal de première instance/rechtbank van eerste aanleg). Na celotnem belgijskem ozemlju je 12 sodnih okrožij. Sodno okrožje Bruselj ima dve sodišči prve stopnje, na enem se uporablja nizozemščina in na drugem francoščina.

V sodnih okrožjih je tudi 9 delovnih sodišč (tribunaux du travail/arbeidsrechtbanken) in 9 gospodarskih sodišč (tribunaux de commerce/rechtbanken van koophandel).

Okrožja so razdeljena na sodne kantone (canton judiciaire/gerechtelijk kanton), v vsakem pa je mirovno sodišče (justice de paix/vredegrerecht). Na celotnem belgijskem ozemlju je 187 sodnih kantonov.

V vsaki od desetih provinc in v upravnem okrožju glavnega mesta Bruselj je porotno sodišče (cour d’assises/hof van assisen). Porotno sodišče ni stalno sodišče. Ustanovi se, kadar se nanj napotijo obtoženci.

Vrsta in stopnja kaznivega dejanja, vrsta spora in višina zadevnih zneskov določajo vrsto sodišča, na katerega se je treba obrniti.

V nekaterih primerih vrsta spora določa sodišče, na katerega je treba predložiti zadevo. Mirovni sodnik je tako pristojen za sosedske spore, sodišče prve stopnje pa za razvezo zakonske zveze. V drugih primerih je merilo kategorija strank. Spori med trgovci se praviloma obravnavajo na gospodarskem sodišču.

Po določitvi vrste pristojnega sodišča je treba določiti kraj, kjer se zadeva obravnava.

V civilnih zadevah je mogoče tožbo vložiti pri sodišču kraja, kjer ima tožena stranka bivališče, ali pri sodišču kraja, kjer je bil sklenjen oziroma bi moral biti izvršen posel.

V kazenskih zadevah je pristojno sodišče kraja, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje, sodišče kraja, kjer ima osumljenec stalno prebivališče, ali sodišče kraja, kjer ga je mogoče najti. Pri pravnih osebah je pristojno sodišče kraja sedeža ali kraja poslovanja te pravne osebe.

Hierarhija sodišč:

Sodišča so organizirana v skladu s hierarhično strukturo. Struktura sodišč:

4

PRITOŽBENO SODIŠČE

3

Prizivna sodišča

Višja delovna sodišča

Porotna sodišča

2

Sodišča prve stopnje

Delovna sodišča

Gospodarska sodišča

1

Mirovna sodišča

Policijska sodišča

Odločitve sodišč so prvostopenjske sodbe (jugement). Odločitve prizivnih sodišč, višjih delovnih sodišč, porotnih sodišč in pritožbenega sodišča so višjestopenjske sodbe (arrêt).

Civilna sodišča obravnavajo zlasti zasebne spore tako med fizičnimi kot pravnimi osebami.

Namen kazenskih sodišč je kaznovati storilce kaznivih dejanj z zakonsko določenimi kaznimi (zaporna kazen, kazen z opravljanjem dela, denarna kazen,…).

Zgodi se lahko, da se ena od strank ne strinja s sodbo, ki jo razglasi sodišče. Stranke v zadevi ali v nekaterih primerih tretje stranke imajo na voljo več pravnih sredstev, da dosežejo novo sodbo v zadevi, o kateri je že sodilo sodišče. Pravna sredstva so razdeljena na dve kategoriji: redna in izredna pravna sredstva.

Redni pravni sredstvi (voies de recours ordinaires) sta dve: ugovor (opposition) in pritožba (appel).
Ugovor omogoča toženi stranki, ki je bila obsojena z zamudno sodbo, da sodbo izpodbija. V tem primeru mora sodišče, ki je v zadevi odločalo, ponovno odločati o celotni zadevi.
Razen omejenega števila primerov, za katere to ni mogoče, je pritožba pravica, ki jo lahko uveljavljajo vse zadevne stranke. Obsojenec, oškodovanec, tožeča stranka, tožena stranka in državno tožilstvo imajo možnost, da zahtevajo ponovno obravnavo. Pritožbo vedno obravnava sodišče višje stopnje od tistega, ki je izdalo prvo sodbo.

V spodnji tabeli je pregled sodišč, ki obravnavajo pritožbe, glede na stopnjo, s katere izvira sodba, na katero se nanaša pritožba:

Sodba

Pritožba

Mirovni sodnik

– civilne zadeve

Sodišče prve stopnje (civilni oddelek)

– gospodarske zadeve

Gospodarsko sodišče

Policijsko sodišče

– kazenske zadeve

Sodišče prve stopnje (kazensko sodišče)

– civilne zadeve

Sodišče prve stopnje (civilno sodišče)

Delovno sodišče

Višje delovno sodišče

Sodišče prve stopnje

Prizivno sodišče

Gospodarsko sodišče

Prizivno sodišče

Na pritožbeni stopnji sodniki (na upravnem sodišču) ali svetniki in sodniki (na pritožbenem sodišču) drugič in zadnjič obravnavajo vsebino zadeve in odločajo na zadnji stopnji. Stranke pa imajo seveda še možnost pritožbe na kasacijskem sodišču.

Poleg teh rednih pravnih sredstev obstajajo tudi izredna pravna sredstva (voies de recours extraordinaires). Glavno med njimi je kasacijska pritožba. Ta pritožba pri kasacijskem sodišču ni tretja instanca ali tretja stopnja. Kasacijsko sodišče ne presoja vsebine zadev, ki so mu predložene, temveč nadzira zakonitost postopka.

Poleg zgoraj navedenih sodišč v Belgiji obstaja še dvoje drugih sodišč. Opravljata nadzorno funkcijo: Državni svet (Conseil d'Etat) in Ustavno sodišče (Cour Constitutionelle). Državni svet je visoko upravno sodišče in nadzira upravo. Ukrepa, kadar državljan oceni, da uprava ni spoštovala zakona. Vloga ustavnega sodišča je zagotoviti, da so zakoni, uredbe in odloki v skladu z ustavo, in nadzirati delitev pristojnosti med državnimi organi v Belgiji.

Pravne zbirke podatkov

Povezava se odpre v novem oknuPortal belgijske sodne oblasti med drugim omogoča dostop do sodne prakse, belgijske zakonodaje in do publikacij, ki jih izdaja Moniteur belge.

Ali je dostop do teh zbirk podatkov brezplačen?

Da, dostop do zbirke podatkov je brezplačen.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZvezna javna služba za pravosodje

Zadnja posodobitev: 03/08/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani bolgarščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Bolgarija

Na tej spletni strani so na voljo informacije o bolgarskem sodnem sistemu

Organizacija sodstva – sodni sistem

Sodno varstvo se v Bolgariji izvaja na treh stopnjah. Sodišča so državni organi, ki zagotavljajo sodno varstvo v civilnih, kazenskih in upravnih zadevah.

V Bolgariji so naslednja sodišča:

  • okrajna sodišča – 113,
  • okrožna sodišča – 28,
  • upravna sodišča – 28,
  • Specializirano kazensko sodišče – 1,
  • pritožbena sodišča – 5,
  • Specializirano pritožbeno kazensko sodišče – 1,
  • vojaška sodišča – 5,
  • Pritožbeno vojaško sodišče – 1,
  • Vrhovno kasacijsko sodišče – 1,
  • Vrhovno upravno sodišče – 1.

Upravljanje sodišč

Organizacijo in dejavnosti bolgarskih sodišč ureja Zakon o sodiščih, ki določa strukturo in načela delovanja sodnih organov ter ureja njihovo medsebojno sodelovanje in njihovo sodelovanje z zakonodajnimi in izvršilnimi organi.

Na podlagi Zakona o sodiščih, objavljenega v Uradnem listu št. 64/2007, je Vrhovni sodni svet najvišji upravni organ, ki je pristojen za upravljanje sodišč in zagotavljanje njihove neodvisnosti. Določa sestavo in organizacijo sodišč ter vodi njihove dejavnosti, ne da bi posegal v neodvisnost zadevnih organov.

Vrhovni sodni svet določa število sodnih okrajev ter sedeže okrajnih, okrožnih, upravnih in pritožbenih sodišč na podlagi predloga ministra za pravosodje in – kar zadeva vojaška sodišča – v sodelovanju z ministrom za obrambo.

Območja krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih, upravnih, vojaških in pritožbenih sodišč niso nujno prilagojena upravnim območjem v državi.

Vrste sodišč – kratek opis

Okrajna sodišča: okrajna sodišča so temeljna sodišča za obravnavo zadev na prvi stopnji. Zoper njihove odločbe je dovoljena pritožba pri pristojnem okrožnem sodišču.

Okrožna sodišča: okrožna sodišča delujejo kot sodišča prve in druge stopnje. Kot sodišča prve stopnje obravnavajo točno določeno vrsto zadev v zvezi z visokimi zneski ali velikim družbenim interesom. Kot sodišča druge (pritožbene stopnje) opravljajo sodno presojo odločb okrajnih sodišč.

Upravna sodišča: upravna sodišča so pristojna za obravnavanje vseh zadev v zvezi z izdajanjem, spreminjanjem, razveljavitvijo ali odpravo upravnih aktov; razglasitvijo sporazuma, ki ga ureja Zakonik o upravnem postopku, za ničnega; sodnim varstvom pred neupravičenimi ukrepi in opustitvijo dolžnega ravnanja upravnih organov; varstvom pred nezakonitim prisilnim izvrševanjem; dodeljevanjem odškodnine za škodo, ki je posledica nezakonitih aktov, ukrepov ali opustitev dolžnega ravnanja upravnih organov in uradnih oseb; dodeljevanjem nadomestila za škodo, ki je posledica prisilnega izvrševanja; razveljavitvijo ali razglasitvijo ničnosti sodb, ki so jih izdala upravna sodišča, oziroma vrnitvijo posamezne zadeve v ponovno odločanje tem sodiščem; presojo, da upravni akt, ki ga ureja Zakonik o upravnem postopku, ni verodostojen.

Vsakdo lahko vloži tožbo za izdajo ugotovitvene odločbe glede obstoja ali neobstoja upravne pravice ali pravnega razmerja, če ima za to pravni interes in če ni na voljo nobeno drugo pravno sredstvo.

Zadeve obravnava upravno sodišče, na območju krajevne pristojnosti katerega ima sedež organ, ki je izdal izpodbijani upravni akt. Če je sedež takšnega organa v tujini, o zadevah odloča Mestno upravno sodišče v Sofiji.

Upravni akti, s katerimi se neposredno izvaja notranja, zunanja, obrambna ali varnostna politika, niso predmet sodne presoje, razen če zakonodaja drugače določa.

Druga specializirana sodišča

Vojaška sodišča kot sodišča prve stopnje obravnavajo kazenske zadeve v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so jih pri opravljanju svojih dolžnosti ali v zvezi z njim domnevno storili generali, častniki, podčastniki ter vojaški uslužbenci v bolgarski vojski, civilno osebje Ministrstva za obrambo in drugih ministrstev in agencij v okviru struktur, ki odgovarjajo Ministrstvu za obrambo, civilno osebje Agencije za nacionalno varnost in Nacionalne obveščevalne službe. Za obravnavo takšnih zadev na drugi stopnji je pristojno Pritožbeno vojaško sodišče. Sodno pristojnost vojaških sodišč določa Zakonik o kazenskem postopku. Ta sodišča imajo isti položaj kot okrožna sodišča.

V Bolgariji je le eno Pritožbeno vojaško sodišče, pristojno za obravnavanje pritožb in ugovorov zoper odločbe, ki so jih izdala vojaška sodišča kjer koli v državi.

Pritožbena sodišča odločajo o pritožbah in ugovorih zoper sodbe, ki so jih na prvi stopnji izdala okrožna sodišča z območja njihove krajevne pristojnosti.

Specializirano kazensko sodišče, ki ima sedež v Sofiji, ima enak položaj kot okrožno sodišče. Njegova pristojnost je predpisana z zakonodajo. Izčrpni seznam kaznivih dejanj, za obravnavo katerih je pristojno Specializirano kazensko sodišče (to so v glavnem kazniva dejanja, ki jih storijo organizirane kriminalne združbe, oziroma so storjena zanje), ureja člen 411a Zakonika o kazenskem postopku.

Specializirano pritožbeno kazensko sodišče obravnava pritožbe in ugovore, vložene zoper odločbe, ki jih izda Specializirano kazensko sodišče.

Vrhovno kasacijsko sodišče je vrhovni sodni organ najvišje stopnje v kazenskih in civilnih zadevah. Pristojno je za celotno ozemlje Republike Bolgarije. Vrhovno kasacijsko sodišče opravlja vrhovno sodno presojo glede tega, ali vsa sodišča uporabljajo zakonodajo pravilno in enotno. Njegov sedež je v Sofiji.

Vrhovno upravno sodišče opravlja vrhovno sodno presojo glede tega, ali vsa upravna sodišča uporabljajo zakonodajo pravilno in enotno.

Vrhovno upravno sodišče obravnava pritožbe in ugovore zoper akte Sveta ministrov, ministrskega predsednika, njegovega namestnika, ministrov, vodij drugih institucij, ki so neposredno podrejene Svetu ministrov, akte Vrhovnega sodnega sveta, akte Nacionalne banke Bolgarije, akte guvernerjev okrajev in druge akte, za katere je to predpisano; odloča o zakonitosti pravnih aktov sekundarne zakonodaje, ki se izpodbijajo; kot kasacijsko sodišče opravlja sodno presojo sodnih aktov, odloča v upravnih zadevah in obravnava vloge za vrnitev zadev, o katerih je bilo pravnomočno odločeno, v ponovno odločanje.

Arbitražno razsodišče pri Gospodarski zbornici Bolgarije

Arbitražno razsodišče odloča v civilnih sporih in sporih glede nejasnosti v pogodbah ali o prilagoditvi pogodbenih določb spremenjenim okoliščinam, ne glede na to, ali imata obe stranki ali le ena od njiju registrirani sedež ali stalno prebivališče v Republiki Bolgariji.

Ustavno sodišče Republike Bolgarije

Bolgarsko Povezava se odpre v novem oknuUstavno sodišče deluje kot garant nepreklicnosti demokratičnih procesov v Bolgariji, katerih uresničitev je glavni namen Ustave. To sodišče ni del sodnega sistema; je neodvisen organ, katerega pristojnosti izhajajo neposredno iz Ustave in ki deluje na podlagi posebnega zakona. Odločitve sodišča o, med drugim, varstvu človekovih pravic in pravnih interesov državljanov, ločitvi oblasti, nedotakljivosti zasebne lastnine, svobodi gospodarske pobude, neodvisnosti medijev, prepovedi cenzure in ustavnosti Okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin, so deležne precejšnjega priznanja javnosti in mednarodne skupnosti.

Pravne podatkovne zbirke

Vsako sodišče v Bolgariji vzdržuje spletno mesto, na katerem so na voljo informacije o strukturi sodišča in njegovih dejavnostih ter o njegovih rešenih in tekočih zadevah.

Na spletnem mestu Povezava se odpre v novem oknuVrhovnega sodnega sveta je na voljo podroben seznam sodišč v Bolgariji, skupaj z njihovimi naslovi in spletnimi mesti (le v bolgarskem jeziku).

Glavna spletna mesta sodišč so:

Elektronske zakonodajne podatkovne zbirke

  1. Plačljive
  1. Brezplačne
  1. Povezava se odpre v novem oknuElektronski Uradni list (Elektronen Darzhaven Vestnik)

Druga spletna mesta, kjer so na voljo pravne informacije

Zadnja posodobitev: 25/08/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Češka

Organizacija sodnih/pravosodnih sistemov

Sodni sistem na Češkem sestavljata ustavno sodišče Češke in sistem sodišč „splošne pristojnosti“.

Sistem sodišč splošne pristojnosti sestavljajo vrhovno sodišče (nejvyšší soud), vrhovno upravno sodišče (nejvyšší správní soud), višja sodišča (vrchní soudy), okrožna sodišča (krajské soudy) in okrajna sodišča (okresní soudy).

Sodna uprava

Osrednji državni organ sodne uprave je Ministrstvo za pravosodje Češke republike.

Ministrstvo za pravosodje upravlja višja sodišča, okrožna sodišča in okrajna sodišča na področju uporabe Zakona št. 6/2002 o sodiščih in sodniški službi bodisi neposredno bodisi prek predsednikov sodišč; okrajna sodišča lahko Ministrstvo za pravosodje upravlja tudi prek predsednikov okrožnih sodišč.

Nekatere naloge osrednje državne uprave izvajata predsednik vrhovnega sodišča Češke (ali, če je primerno, podpredsednik) in predsednik vrhovnega upravnega sodišča Češke (ali, če je primerno, podpredsednik).

Dejavnosti državne sodne uprave se izvajajo ob upoštevanju mnenj relevantnih sodnih svetov, ustanovljenih v okviru vrhovnega sodišča Češke, vrhovnega upravnega sodišča Češke, višjih sodišč, okrožnih sodišč in vseh okrajnih sodišč.

Nekatere upravne dejavnosti izvaja upravni direktor sodišča, ki poroča predsedniku sodišča.

Vrste sodišč – kratek opis

Sistem sodišč splošne pristojnosti sestavljajo štiri organizacijske ravni:

  • okrajna sodišča; območna sodišča (obvodní soudy) v glavnem mestu Pragi in mestno okrajno sodišče v Brnu imajo enak položaj kot okrajna sodišča,
  • okrožna sodišča v krajih Brno, České Budějovice, Hradec Králové, Ostrava, Plzeň, Praga, Ústí nad Labem in mestno okrajno sodišče v Pragi,
  • višja sodišča v Pragi in Olomoucu,
  • vrhovno sodišče in vrhovno upravno sodišče v Brnu.

V sistemu specializiranih sodišč je le ustavno sodišče Češke

Hierarhija sodišč

Češka ima dvostopenjski sistem, ki je ključni dejavnik v hierarhični organizaciji sistema sodnega varstva. S tega vidika ima hierarhično razmerje med sodišči, glede na njihov položaj v okviru pravosodnega sistema, tri stopnje.

Podrobnejše informacije so na voljo v oddelku o sistemu sodišč redne pristojnosti na Češkem.

Zakon št. 6/2002 o sodiščih in sodniški službi določa naslednje:

Okrajna sodišča

(a) odločajo kot sodišča prve stopnje, razen kadar procesni zakoni določajo drugače;

(b) odločajo v drugih primerih iz Zakona.

Okrožna sodišča

(a) odločajo kot sodišča druge stopnje, kadar procesni zakon tako določa in so v zadevah na prvi stopnji odločala okrajna sodišča na območju njihove pristojnosti;

(b) odločajo kot sodišča prve stopnje, kadar procesni zakon tako določa;

(c) odločajo v zadevah sodne uprave, kadar zakon tako določa;

(d) odločajo v drugih primerih, kadar zakon tako določa.

Višja sodišča

(a) odločajo kot sodišča druge stopnje, kadar procesni zakon tako določa in so v zadevah na prvi stopnji odločala okrožna sodišča na območju njihove pristojnosti;

(b) odločajo v drugih primerih, kadar zakon tako določa.

Vrhovno sodišče Češke

Vrhovno sodišče Češke kot najvišji sodni organ v zadevah, povezanih s pristojnostjo sodišč v civilnih in kazenskih postopkih, zagotavlja doslednost in zakonitost odločb:

(a) z odločanjem o izrednih pravnih sredstvih, kadar procesni zakon tako določa;

(b) z odločanjem v drugih zadevah, kadar tako določa posebni zakon ali mednarodna pogodba, ki zavezuje Češko ter jo je ratificiral parlament in je bila javno razglašena.

Vrhovno sodišče odloča tudi:

(a) o priznavanju in izvrševanju sodb sodišč drugih držav, kadar tako določa posebni zakon ali mednarodna pogodba, ki zavezuje Češko ter jo je ratificiral parlament in je bila javno razglašena;

(b) v drugih zadevah, kadar tako določa posebni zakon ali mednarodna pogodba, ki zavezuje Češko ter jo je ratificiral parlament in je bila javno razglašena.

Da bi sodišča sprejemala dosledne odločitve, vrhovno sodišče spremlja in preučuje njihove pravnomočne sodbe v civilnih in kazenskih postopkih ter na tej podlagi izdaja mnenja v zvezi s sprejemanjem odločitev sodišč v določeni vrsti zadev.

Zakon št. 150/2002, Zakonik o splošnem upravnem postopku določa naslednje:

Vrhovno upravno sodišče Češke

Vrhovno upravno sodišče Češke kot najvišji sodni organ v zadevah, povezanih s pristojnostjo upravnih sodišč, zagotavlja doslednost in zakonitost odločb, tako da odloča o vlogah za sodno presojo, kadar zakon tako določa, ter da odloča v zadevah, za katere tako določa ta ali posebni zakon.

Da bi sodišča sprejemala dosledne odločitve, vrhovno upravno sodišče spremlja in preučuje njihove pravnomočne sodbe v upravnih zadevah ter na tej podlagi izdaja mnenja v zvezi s sprejemanjem odločitev sodišč v določeni vrsti zadev.

Da bi upravni organi sprejemali zakonite in dosledne odločitve, lahko vrhovno upravno sodišče v primerih in po postopku iz tega zakona v okviru svoje dejavnosti sprejemanja odločitev odloča o temeljnih pravnih vprašanjih.

Pravne podatkovne zbirke

Povezava se odpre v novem oknuPravosodni portal

Povezava se odpre v novem oknuPortal javne uprave

Ali je dostop do podatkovne zbirke brezplačen?

Oba internetna portala sta dostopna brezplačno.

Kratek opis vsebine

Na Povezava se odpre v novem oknupravosodnem portalu so informacije o Ministrstvu za pravosodje, posameznih sodiščih in državnemtožilstvu ter njihovi kontaktni podatki.

Na uradnem vladnem portalu je na voljo zakonodaja Češke, ki je objavljena v Zbirki predpisov.

Zadnja posodobitev: 13/05/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Danska

Ta stran vsebuje pregled sodnega sistema na Danskem.

Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi

Sodni sistem na Danskem sestavljajo:

  • vrhovno sodišče,
  • dve višji sodišči,
  • pomorsko in gospodarsko sodišče,
  • zemljiškoknjižno sodišče,
  • 24 okrožnih sodišč,
  • sodišča Ferskih otokov in Grenlandije,
  • Odbor za presojo dopustnosti pritožb,
  • specializirano sodišče za obtožbe in obnovo postopka,
  • Svet za imenovanja v pravosodju Danske in
  • Sodna uprava Danske.

Upravljanje sodišč

Sodišča upravlja Sodna uprava Danske, ki je bila kot nova neodvisna institucija ustanovljena 1. julija 1999. Ta organ zagotavlja pravilno in ustrezno upravljanje sredstev, osebja, zgradb in informacijske tehnologije sodišč ter Odbora za presojo dopustnosti pritožb.

Sodno upravo Danske vodita svet guvernerjev in direktor. Sodna uprava Danske je del Ministrstva za pravosodje, vendar minister nima pristojnosti za dajanje navodil in ne more spreminjati odločitev Sodne uprave Danske.

Svet guvernerjev je glavni izvršilni organ in je na splošno pristojen za dejavnosti Sodne uprave Danske. Direktor, ki ga imenuje in ga lahko razreši svet guvernerjev, je pristojen za vsakodnevno upravljanje. Za direktorja ni nujno, da ima diplomo iz prava.

Zakon o Sodni upravi Danske določa sestavo sveta guvernerjev Sodne uprave Danske. Svet guvernerjev ima 11 članov, od katerih je osem predstavnikov sodišč, en odvetnik in dve osebi, ki dobro poznata področje upravljanja in družbena vprašanja.

Pravne zbirke podatkov

Več informacij je na voljo v redno posodobljenem pregledu in opisu Povezava se odpre v novem oknupravosodnega sistema Danske.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuAgencija za civilne zadeve

Zadnja posodobitev: 03/06/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Nemčija

Na tej strani je na voljo  pregled sodnega sistema v Nemčiji.

Organizacija sodstva – sodni sistemi

Ker je Zvezna republika Nemčija zvezna država je tudi sodni sistem zvezen. Sodno pristojnost izvajajo zvezna sodišča in sodišča 16 zveznih dežel (Länder). Največji delež zagotavljanja sodnega varstva nosijo dežele.

Nemški sodni sistem je razdeljen na pet neodvisnih vrst sodstva ali pristojnosti:

  • redno sodstvo,
  • delovnopravno sodstvo,
  • splošno upravno sodstvo,
  • finančno sodstvo,
  • socialno sodstvo.

Poleg teh vrst sodstva obstaja tudi ustavno sodstvo, v okviru katerega delujejo Zvezno ustavno sodišče in ustavna sodišča dežel.

Pregled strukture sodišč je na voljo na spletnih straneh Povezava se odpre v novem oknuZveznega ministrstva za pravosodje.

Upravljanje sodišč

Sodišča dežel praviloma upravljajo deželna ministrstva za pravosodje. Na zvezni ravni je zvezni minister za pravosodje pristojen za nadzor nad pravosodno upravo Povezava se odpre v novem oknuZveznega vrhovnega sodišča, Povezava se odpre v novem oknuZveznega upravnega sodišča in Povezava se odpre v novem oknuZveznega finančnega sodišča. Zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve je pristojno za nadzor nad pravosodno upravo Povezava se odpre v novem oknuZveznega delovnega sodišča in Povezava se odpre v novem oknuZveznega socialnega sodišča.

Pristojna ministrstva upravljajo tudi z potrebnimi proračunskimi sredstvi. Edina izjema je Povezava se odpre v novem oknuZvezno ustavno sodišče, ki je kot neodvisni ustavni organ organizacijsko samostojno in samo predloži svoj proračun v potrditev pristojnemu organu.

Vrste sodišč – kratek opis

V Nemčiji so sodišča organizirana kot redna sodišča in specializirana sodišča. Redna sodišča so civilna in kazenska sodišča. Specializirana sodišča so upravna sodišča, finančna sodišča, delovna sodišča in socialna sodišča. Poleg teh sodišč obstajajo tudi ustavna sodišča, in sicer Zvezno ustavno sodišče in ustavna sodišča dežel.

Hierarhija sodišč

Glej Povezava se odpre v novem oknupregled hierarhije sodišč, ki ga je pripravilo Zvezno ministrstvo za pravosodje.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSpletna stran Zveznega ministrstva za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuZvezno vrhovno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuZvezno upravno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuZvezno finančno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuZvezno delovno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuZvezno socialno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuZvezno ustavno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuZvezno ministrstvo za pravosodje

Zadnja posodobitev: 20/02/2013

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Estonija

Ta razdelek predstavlja pregled sodnega sistema v Estoniji.

Organizacija sodstva – pravosodni sistemi

Estonska ustava določa, da sodno oblast izvajajo samo sodišča, ta pa so pri tem neodvisna. Soditi morajo v skladu z ustavo in drugimi zakoni. V skladu z ustavo je v Estoniji za sojenje pristojna izključno sodna oblast. Sodišča so pri izvajanju nalog ločena od izvršilne in zakonodajne oblasti.

Estonski sodni sistem se deli na tri ravni: Okrajna in upravna sodišča so sodišča prve stopnje. Estonija ima štiri okrajna sodišča: okrajno sodišče v Harjuju, okrajno sodišče v Viruju, okrajno sodišče v Tartuju in okrajno sodišče v Pärnuju. Upravni sodišči sta dve: upravno sodišče v Talinu in upravno sodišče v Tartuju. Okrajna sodišča in upravna sodišča so razdeljena na sodne palače.

Okrožna sodišča so sodišča druge stopnje in obravnavajo pritožbe zoper odločitve sodišč prve stopnje. Okrožni sodišči sta dve: okrožno sodišče v Talinu in okrožno sodišče v Tartuju.

Vrhovno sodišče je sodišče najvišje stopnje in obravnava kasacijske pritožbe zoper odločbe sodišč druge stopnje. V estonskem sodnem sistemu ni ustavnega sodišča. Naloge sodišča za oceno ustavnosti izvaja vrhovno sodišče.

Upravljanje sodišč

Sodišča prve in druge stopnje upravlja ministrstvo za pravosodje skupaj s svetom za upravljanje sodišč. Svet za upravljanje sodišč je svetovalni organ, vzpostavljen za vodenje sodnega sistema, njegovo delo pa usmerja predsednik vrhovnega sodišča. Delo sodišč prve in druge stopnje se financira iz državnega proračuna v okviru proračuna ministrstva za pravosodje. Vrhovno sodišče je sámo odgovorno za svoje upravljanje in ima svoj proračun.

Svet za upravljanje sodišč sestavljajo:

  • predsednik vrhovnega sodišča (tudi predsednik sveta),
  • pet sodnikov, ki jih za tri leta imenuje zbor vseh sodnikov (en banc),
  • dva člana estonskega parlamenta,
  • odvetnik, ki ga imenuje odbor odvetniške zbornice,
  • generalni državni tožilec ali državni tožilec, ki ga imenuje prvi,
  • pravosodni kancler ali predstavnik, ki ga imenuje prvi,
  • minister za pravosodje ali predstavnik, ki ga imenuje prvi; ta sodeluje na sejah sveta in ima pravico govoriti.

Minister za pravosodje lahko skliče sejo, vendar nima glasovalne pravice.

Svet daje soglasje k:

  • določitvi krajevne pristojnosti sodišč, sestavi sodišč, natančni lokaciji sodišč in sodnih palač, določitvi števila sodnikov s trajnim mandatom na sodiščih in v sodnih palačah ter števila sodnikov porotnikov,
  • imenovanju predsednikov sodišč in njihovi predčasni razrešitvi,
  • določitvi notranjih pravil sodišč,
  • določitvi števila kandidatov za sodniško funkcijo,
  • določitvi posebnega dodatka za vodje sodnih palač,
  • določitvi postopkov za zbiranje in predložitev podatkov iz registrov v informacijskem sistemu sodišča,
  • določitvi načina in višine plačila za sodnike porotnike.

Svet mora:

  • podati predhodno mnenje o načelih, ki se uporabijo pri pripravi in dopolnitvah letnih proračunov sodišč,
  • podati mnenje o kandidatih za prosto delovno mesto sodnika na vrhovnem sodišču,
  • podati mnenje o razrešitvi sodnika,
  • vnaprej proučiti poročilo, ki ga bo parlamentu predstavil predsednik vrhovnega sodišča glede sodne uprave, sodstva in enotne uporabe predpisov,
  • razpravljati o drugih vprašanjih na pobudo predsednika vrhovnega sodišča ali ministra za pravosodje.

Hierarhija sodišč

Estonski sodni sistem se deli na tri ravni:

  • okrajna sodišča in upravna sodišča so sodišča prve stopnje,
  • okrožna sodišča (pritožbena sodišča) so sodišča druge stopnje,
  • vrhovno sodišče je pritožbeno sodišče najvišje stopnje (kasacija).

Kot sodišča splošne pristojnosti okrajna sodišča obravnavajo civilne, kazenske in prekrškovne zadeve. Kot sodišča prve stopnje upravna sodišča obravnavajo tiste upravne zadeve, za katere so po zakonu pristojna. Okrožna sodišča so sodišča druge stopnje in obravnavajo pritožbe zoper sodbe okrajnih in upravnih sodišč. Vrhovno sodišče je sodišče najvišje stopnje in obravnava kasacijske pritožbe zoper odločbe okrožnih sodišč. Vrhovno sodišče je tudi sodišče za oceno ustavnosti.

Pravne zbirke podatkov

Splošne informacije o estonskem pravnem sistemu so na voljo na spletišču Povezava se odpre v novem oknuministrstva za pravosodje.

Pregled sodnega sistema v Estoniji je na voljo tudi na Povezava se odpre v novem oknuspletišču sodišč.

Ali je dostop do te zbirke podatkov brezplačen?

Dostop do informacij o estonskem pravnem in sodnem sistemu je brezplačen.

Zadnja posodobitev: 03/08/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani angleščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Irska

Ta stran vsebuje pregled sodnega sistema na Irskem.

Organizacija sodstva – Irska

Povezava se odpre v novem oknuSodna služba, neodvisna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1999 na podlagi Zakona o sodni službi iz leta 1998,  ima naslednje zakonsko predpisane naloge:

  1. upravljanje sodišč,
  2. zagotavljanje podpornih storitev sodnikom,
  3. zagotavljanje informacij o sodnem sistemu javnosti,
  4. zagotavljanje, upravljanje in vzdrževanje sodnih zgradb,
  5. zagotavljanje prostorov za stranke sodišč.

Ustava Irske določa, da se sodna oblast izvršuje na sodiščih, ustanovljenih z zakonom, izvršujejo pa jo sodniki, ki jih imenuje predsednik na priporočilo vlade. Sodniki vseh sodišč so v skladu z ustavo pri opravljanju sodniške funkcije popolnoma neodvisni. Sodnika ni mogoče razrešiti s položaja, razen če se mu dokaže neprimerno vedenje ali nesposobnost, in še takrat le na podlagi sklepa, ki ga sprejmeta oba doma parlamenta.

Hierarhija sodišč

Ustava opredeljuje strukturo sodnega sistema, ki ga sestavljajo najvišje prizivno sodišče, vrhovno sodišče, in prvostopenjska sodišča, ki vključujejo višje sodišče s splošno sodno pristojnostjo v vseh kazenskih in civilnih zadevah ter sodišča s krajevno sodno pristojnostjo, okrožna sodišča in okrajna sodišča.

O kazenskem postopku člen 38 ustave določa: „Osebi, ki je obtožena kaznivega dejanja, se sodi v skladu z zakonom“. Manjše prestopke obravnavajo sodišča, pristojna za sojenje po skrajšanem postopku, osebi, obtoženi kaznivega dejanja, sodi le porota. Ustava prav tako določa ustanovitev specializiranih sodišč, da bi zagotovila učinkovito sodno varstvo na področjih zunaj pristojnosti sodišč splošne pristojnosti.

Sodne obravnave so javne, razen v zadevah, iz katerih je javnost izključena (znak „brez javne obravnave“).

Sodišča, ki odločajo v civilnih zadevah, so naslednja:

Vrhovno sodišče

Višje sodišče

(s sedežem v Dublinu)
Pristojno za obravnavanje pritožb

(s sedežem v Dublinu)
Splošna pristojnost in pristojnost za obravnavo pritožb glede odločb okrožnega sodišča in nekaterih drugih sodišč

Okrožno sodišče

Okrajno sodišče

(s sedežem v vsakem od 26 glavnih mest okrajev)
Splošna pristojnost za zadeve, v katerih vrednost zahtevka ne presega 38 092,14 EUR, ter pristojnost za obravnavanje pritožb glede odločb okrajnega sodišča in nekaterih drugih sodišč

(s sedežem v 24 okrajih)
Splošna pristojnost za zadeve, kjer vrednost zahtevka ne presega 6 348,69 EUR
(vključno s postopkom v sporu majhne vrednosti pri nekaterih potrošniških sporih v vrednosti do 1 269,74 EUR)

Zadnja posodobitev: 15/09/2014

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Grčija

Ta stran nudi pregled pravosodnega sistema v Grčiji.

Organizacija sodstva – sodni sistemi

Sodstvo je v Grčiji ena izmed treh vej državne oblasti. V skladu z načelom delitve oblasti je sodstvo neodvisno od zakonodajne in izvršilne oblasti.

Vrste sodišč – kratek opis

V Grčiji so naslednje glavne vrste sodišč:

  • upravna sodišča (Διοικητικά δικαστήρια),
  • civilna sodišča (Πολιτικά δικαστήρια),
  • kazenska sodišča (Ποινικά δικαστήρια),
  • vojaško sodišče (στρατοδικείο), sodišče vojne mornarice (ναυτοδικείο) in sodišče vojaškega letalstva (αεροδικείο),
  • specializirano vrhovno sodišče (Ανώτατο Ειδικό Δικαστήριο),
  • sodišče za korupcijske pravde,
  • specializirano sodišče za ugotavljanje odgovornosti ministrov,
  • specializirano sodišče za spore o plačilu sodnih uradnikov.

Sodna uprava

Vsako sodišče upravljajo sodni uradniki: predsednik ali tričlanski svet.

Hierarhija sodišč

Civilna sodišča:

  • okrožna civilna sodišča (ειρηνοδικεία), sodišča prve stopnje (πρωτοδικεία), pritožbena sodišča (εφετεία), vrhovno sodišče (Άρειος Πάγος).

Kazenska sodišča:

  • okrožna kazenska sodišča (πταισματοδικεία), magistratna sodišča (πλημμελειοδικεία), pritožbena sodišča, vrhovno sodišče.

Upravna sodišča:

  • upravna sodišča prve stopnje, pritožbena upravna sodišča, državni sodni svet (Συμβούλιο της Επικρατείας).

Uporabne povezave

Povezava se odpre v novem oknuDržavni sodni svet

Povezava se odpre v novem oknuUpravno sodišče v Atenah

Povezava se odpre v novem oknuUrad javnega tožilca pri okrožnem sodišču

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje, preglednost in človekove pravice

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno sodišče

Zadnja posodobitev: 03/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani španščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Španija

Ta razdelek vsebuje splošen pregled sistema sodišč (juzgados in tribunales) v Španiji.

Organizacija pravosodja. Sodni sistemi.

Delovanje pravosodja

Na področju sodobnih pravnih sistemov se španski sistem uvršča v tako imenovani kontinentalni model.

Osnovne značilnosti tega modela so:

  • ločitev javnega in zasebnega dela pravnega sistema, ki je razdeljen na panoge, ki zajemajo ustavne, kazenske, upravne, davčne, civilne, gospodarske, delovno-socialne in postopkovne zadeve;
  • primarnost zakonodaje in pisanega prava v sistemu virov, kot so opredeljeni v Civilnem zakoniku (to so zakoni, ustaljene pravne prakse in splošna pravna načela);
  • hierarhična organiziranost sodstva s sistemom pravnih sredstev.

Vrste sodišč – kratek opis

V španski ustavi iz leta 1978 je določeno, da je Španija socialna in demokratična pravna država, ki s svojim pravnim redom brani najvišje vrednote svobode, pravičnosti, enakosti in političnega pluralizma.

Ustava temelji na nedeljivi enotnosti španskega naroda, skupni in nedeljivi domovini vseh Špancev; priznava in zagotavlja pravico do avtonomije narodnosti in pokrajin, iz katerih je sestavljena, in solidarnost med njimi.

Naslov VI ustave se nanaša na sodstvo in v členu 117 ustave je določeno, da je načelo enotnosti sodstva podlaga za organizacijo in delovanje sodišč.

Vsa ta načela so podlaga za organizacijo sodišč v Španiji in se izražajo v enotnem sodstvu, katerega pristojnosti izvajajo sodniki (jueces in magistrados), ki sodijo na splošnih sodiščih.

Obstajajo številna sodišča, ki se jim delo dodeljuje glede na merila za določitev pristojnosti: vsebino zadeve, znesek, osebo, funkcijo ali regijo, saj enotnost sodstva ne izključuje obstoja različnih vrst sodišč z različnimi pristojnostmi.

Splošno sodišče je sodišče, katerega pristojnosti v skladu s členom 122 španske ustave iz leta 1978 ureja sistemski zakon o sodstvu.

Razlikovati je treba med tremi osnovnimi vidiki:

  1. teritorialnim vidikom;
  2. enočlansko ali kolegijsko sestavo organov;
  3. vidikom pristojnosti.

Teritorialni vidik

V skladu z obrazložitvijo sistemskega zakona št. 6/1985 z dne 1. julija 1985 o sodstvu je država za pravosodne namene organizirana teritorialno, in sicer v občine, okraje (partidos), province in avtonomne skupnosti, za katere so pristojna mirovna sodišča (Juzgados de Paz), prvostopenjska in preiskovalna sodišča (Juzgados de Primera Instancia e Instrucción), upravna sodišča (Juzgados de lo Contencioso-Administrativo ), delovna in socialna sodišča (Juzgado de lo Social), sodišča, pristojna za socialno varstvo zapornikov in nadzor nad njimi (Juzgados de Vigilancia Penitenciaria), in sodišča za mladoletnike (Juzgados de Menores), deželna sodišča (Auriencias Provinciales) ter višja sodišča avtonomnih skupnosti (Tribunales Superiores de Justicia). Nacionalno kazensko in upravno sodišče (Audiencia Nacional), vrhovno sodišče (Tribunal Supremo), osrednja preiskovalna sodišča (Juzgados Centrales de Instrucción) in osrednja upravna sodišča (Juzgados Centrales de lo Contencioso-administrativo) izvajajo sodno pristojnost na celotnem nacionalnem ozemlju.

Enočlanska ali kolegijska sestava organov

Kar zadeva sestavo organov, sodniki posamezniki sodijo na vseh sodiščih, razen na vrhovnem sodišču, nacionalnem kazenskem in upravnem sodišču, višjih sodiščih avtonomnih skupnosti in deželnih sodiščih.

Vrhovno sodišče sestavljajo predsednik, predsedniki senatov (presidentes de sala) in sodniki (magistrados), ki so z zakonom dodeljeni posameznemu senatu. Obstaja pet senatov, in sicer za civilne, kazenske, upravne, delovno-socialne in vojaške zadeve.

Nacionalno kazensko in upravno sodišče (Audiencia Nacional) sestavljajo predsednik, predsedniki senatov in sodniki, ki so z zakonom dodeljeni posameznemu senatu (za pritožbene, kazenske, upravne in delovno-socialne zadeve).

Višja sodišča avtonomnih skupnosti (Tribunales Superiores de Justicia) imajo štiri senate (za civilne, kazenske, upravne in delovno-socialne zadeve). Ta sodišča sestavljajo predsednik, ki je tudi predsednik civilnega in kazenskega senata, predsedniki senatov in sodniki, ki so z zakonom dodeljeni posameznemu senatu.

Deželna sodišča (Audiencias Provinciales) sestavljajo predsednik in dva ali več sodnikov. Obravnavajo civilne in kazenske zadeve, lahko imajo tudi civilne in kazenske oddelke.

Sodna pisarna

Sistemski zakon o sodstvu opredeljuje sodno pisarno (Oficina Judicial) kot administrativni organ, ki podpira delo sodnikov in sodišč.

Zasnovana je bila z namenom povečanja učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti sodnih postopkov, racionalizacije reševanja zadev ter spodbujanja sodelovanja in usklajevanja med različnimi upravami. Ustanovitev te pisarne je torej odziv na prizadevanja za kakovostno javno službo, ki je blizu ljudem, uresničuje ustavne vrednote in je prilagojena dejanskim potrebam državljanov.

To je nov organizacijski model, ki uvaja sodobne upravljavske tehnike, zasnovane na kombinaciji različnih administrativnih enot: enot za neposredno podporo sodnim postopkom, enakovrednih nekdanjim enotam sodišč (juzgados), ki podpirajo sodnike pri njihovih uradnih dolžnostih, ter skupnih postopkovnih služb pod vodstvom sodnih tajnikov (Secretarios Judiciales), ki izvršujejo vse naloge, ki niso strogo sodne narave, kot so sprejemanje dokumentov, obravnava sodnih pozivov, izvrševanje odločb, izvajanje nesodnih postopkov, odločanje o dopustnosti vlog v postopku, obveščanje strank, odprava proceduralnih pomanjkljivosti ipd.

Obstajajo tri vrste skupnih postopkovnih služb:

  • skupna splošna služba,
  • skupna služba za vodenje zadev,
  • skupna služba za izvrševanje odločb.

Novi organizacijski model se je začel uporabljati v mestih Burgos in Murcia novembra 2010. Februarja 2011 so bile sodne pisarne ustanovljene v mestih Cáceres in Ciudad Real, ter junija 2011 v mestih Leon, Cuenca in Mérida. Sodna pisarna naj bi bila leta 2013 ustanovljena tudi v mestih Ceuta in Melilla. Ta model obstaja vzporedno s prejšnjim modelom sodišč (juzgados in tribunales), ki je običajen drugod po Španiji.

Sodna pristojnost

Poleg regionalnega elementa je treba poudariti različne vrste zadev, ki jih lahko obravnavajo sodišča in sicer v okviru štirih sodnih sistemov:

Civilna sodišča: obravnavajo spore, za katere niso izrecno pristojna druga sodišča. Zato jih je mogoče opredeliti kot splošna sodišča.

Kazenska sodišča: obravnavajo kazenske zadeve v kazenskih postopkih. Značilnost španskega prava je, da lahko postopek v civilni zadevi, ki izhaja iz kaznivega dejanja, pred sodiščem teče sočasno s kazenskim postopkom. V takem primeru bo kazensko sodišče odločilo o ustrezni odškodnini za poravnavo škode, nastale zaradi kaznivega dejanja ali prekrška.

Upravna sodišča: nadzorujejo zakonitost delovanja javnih uprav in obravnavajo finančne zahtevke zoper nje.

Delovna in socialna sodišča: obravnavajo zahtevke s področja delovnega prava, vključno s posameznimi spori med delavcem in delodajalcem, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, in zadevami glede kolektivnih pogajanj, ter zahtevke, povezane s socialno varnostjo ali vložene zoper državo, kadar je ta odgovorna v skladu z delovnopravno zakonodajo.

Poleg teh štirih sistemov sodišč v Španiji obstaja tudi vojaško sodišče.

Vojaško sodišče je izjema od načela enotnosti sodstva.

Za več informacij glej stran o splošnih sodiščih v Španiji.

V Španiji ni izrednih sodišč, vendar kaže opozoriti, da so bila v okviru že navedenih sodnih sistemov ustanovljena specializirana sodišča za posebne zadeve. To so na primer sodišča za nasilje nad ženskami (Juzgados de Violencia sobre la Mujer), sodišča, pristojna za socialno varstvo zapornikov in nadzor nad njimi, ter sodišča za mladoletnike. To so splošna sodišča, vendar so specializirana za posamezno področje. Za več informacij glej stran o specializiranih sodiščih v Španiji.

Hierarhija sodišč

Španija ima dvostopenjski sistem, ki določa hierarhijo sodišč v sistemu pravnega varstva.

Treba je vedeti, kaj določa španski pravni red glede področij pristojnosti vsakega sodišča, da se opredelijo pravna sredstva, ki so na voljo, in sodišča, pri katerih jih je treba vložiti. Za več informacij glej stran o splošnih sodiščih v Španiji.

Pravne zbirke podatkov

Ali je dostop do zbirk podatkov brezplačen?

Da, dostop je brezplačen.

Kratek povzetek vsebine

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSPLOŠNI SODNI SVET (CONSEJO GENERAL DEL PODER JUDICIAL DE ESPAÑA)
Zadnja posodobitev: 12/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Francija

V tem razdelku boste našli pregled organizacije sodišč.

Organizacija pravosodja – Redna in upravna sodišča

Hierarhija sodišč

Redna sodišča

1. Prva stopnja:

Civilna sodišča

  • Okrožno sodišče (Tribunal de grande instance)
  • Okrajno sodišče (Tribunal d’instance)
  • Specializirana civilna sodišča (razsodišče med delodajalci in delojemalci, gospodarsko sodišče itd.)

Kazenska sodišča

  • Sodišče za prekrške (Tribunal de police (contraventions))
  • Kazensko sodišče (kazniva dejanja) (Tribunal correctionnel (délits))
  • Porotno sodišče (težja kazniva dejanja) (Cour d’assises (crimes))

2. Druga stopnja: Pritožbena sodišča (Cours d’Appel)

3. Kasacijsko sodišče (Cour de cassation)

Upravna sodišča

1. Prva stopnja

  • Upravno sodišče
  • Specializirana upravna sodišča (finančna sodišča, kot je regionalni računski urad, socialna sodišča, disciplinska sodišča)

2. Druga stopnja

  • Pritožbeno upravno sodišče
  • Specializirana pritožbena upravna sodišča (Računsko sodišče, Osrednja komisija za socialno pomoč itd.)

3. Državni svet (Conseil d’Etat)

Več informacij najdete na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuDržavnega sveta.

Pravne zbirke podatkov

Pravne zbirke podatkov v Franciji pokriva javna služba za objavljanje prava na spletu. Spletna stran Povezava se odpre v novem oknuLégifrance tako zajema:

Ali je dostop do teh zbirk podatkov brezplačen?

Da, dostop do teh zbirk podatkov je brezplačen.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuIskanje pristojnih sodišč

Povezava se odpre v novem oknuOrganizacija pravosodja – Francija

Zadnja posodobitev: 19/05/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Hrvaška

Pravosodni sistem v Republiki Hrvaški

Ustava Republike Hrvaške določa, da se oblast v Republiki Hrvaški izvršuje po načelu delitve oblasti na zakonodajno oblast, ki jo izvaja hrvaški parlament (sabor), izvršilno oblast, ki jo izvaja vlada Republike Hrvaške, in sodno oblast, ki jo izvajajo sodišča Republike Hrvaške. Sodišča kot nosilci sodne oblasti sodijo v skladu z ustavo, zakoni, drugimi predpisi ter mednarodnimi pogodbami, ki jih je Republika Hrvaška podpisala in ratificirala. Sodniško funkcijo opravljajo sodniki, ki jih imenuje državni sodni svet. Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in samostojni ter uživajo imuniteto v skladu z zakonom. Sodniška funkcija je trajna in sodniki poleg nje ne smejo opravljati nobenih drugih funkcij.

Organizacija pravosodnega sistema v Republiki Hrvaški

Ministrstvo za pravosodje Republike Hrvaške opravlja:

  • pravne in druge zadeve, ki se nanašajo na:

področje civilnega, kazenskega in gospodarskega prava ter upravnega sodstva, organizacijo in delo ter strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje sodnikov, državnih tožilcev ter zaposlenih na sodiščih, državnih tožilstvih, organih, pristojnih za vodenje prekrškovnega postopka, in organih, pristojnih za izvrševanje kazenskih sankcij in sankcij za prekrške, upravne in druge zadeve v notariatu in odvetništvu, sodne in notarske takse, mednarodno pravno pomoč in druge oblike pravne pomoči, izvrševanje kazenskih sankcij in sankcij za prekrške, pomilostitev in pogojni odpust ter informatizacijo, zadeve institucionaliziranja in usklajevanja sistema podpore žrtvam in pričam v pravosodju, zadeve v zvezi z zagotavljanjem informacij in podpore žrtvam in pričam, zadeve v zvezi s plačilom odškodnine zaradi neutemeljenega odvzema prostosti oziroma neupravičene obsodbe ter upravne zadeve v zvezi z odškodninami žrtvam kaznivih dejanj;

  • nadzor nad opravljanjem nalog uprave v organih sodne oblasti, državnem tožilstvu in organih, pristojnih za vodenje prekrškovnega postopka;
  • upravne in druge zadeve, ki se nanašajo na:

lastninsko pravico, premoženjskopravne zadeve v zvezi z razlastitvijo in drugimi omejitvami lastništva, premoženjskopravne zadeve v zvezi z gradbenimi, kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, komasacijo, prodajo in nakup zemljišč in poslopij ter kmetijske dejavnosti, ki niso v pristojnosti drugih organov državne uprave, premoženje tujih državljanov, zadeve v zvezi z odškodnino za premoženje, odvzeto med jugoslovansko komunistično vladavino, ki niso v pristojnosti drugih organov državne uprave, ter dedovanje premoženja, pravic in obveznosti nekdanje SFRJ;

  • upravne in strokovne zadeve v zvezi s sodelovanjem vlade Republike Hrvaške z mednarodnimi kazenskimi sodišči, zadeve zastopanja Republike Hrvaške pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, Meddržavnim sodiščem in drugimi mednarodnimi sodišči, če ni s posebno odločbo vlade Republike Hrvaške določeno drugače, ter zadeve v zvezi z varstvom človekovih pravic in pravic narodnostnih manjšin;
  • zadeve v zvezi s sodelovanjem Republike Hrvaške pri delu organov Evropske unije na področjih iz pristojnosti ministrstva;
  • in druge zadeve, za katere je ministrstvo pristojno na podlagi posebnega zakona.

Pravosodna akademija

Pravosodna akademija je neodvisna javna institucija, ki zagotavlja kakovostno začetno strokovno izpopolnjevanje pripravnikov v pravosodnih organih in študentov na Državni šoli za delavce v pravosodju. Poleg tega organizira in nenehno izboljšuje vseživljenjsko strokovno izpopolnjevanje delavcev v pravosodju in svetovalcev v pravosodnih organih.

Struktura

  1. Državna šola za delavce v pravosodju;
  2. Uprava za strokovno izpopolnjevanje pripravnikov, svetovalcev v pravosodnih organih in delavcev v pravosodju;
    • regionalni centri pri županijskih sodiščih v Zagrebu, Splitu, Osijeku, Varaždinu in na Reki;
    • Pravosodno akademijo upravljajo sodniki, državni tožilci, univerzitetni profesorji in drugi strokovnjaki.

Pravosodna akademija je dejavno vključena v mednarodno sodelovanje in sodeluje v projektih Evropske unije kot uporabnik ali udeleženec. Ti projekti so usmerjeni v institucionalno krepitev akademije in poklicni razvoj njenih ciljnih skupin.

Povezava se odpre v novem oknuZakon o Pravosodni akademiji

Sodišča v Republiki Hrvaški

Zakon o sodiščih ureja organizacijo, področje dejavnosti in stvarno pristojnost sodišč.

V Republiki Hrvaški sodno oblast izvajajo sodišča kot posebni organi državne oblasti. Izvajajo jo samostojno in neodvisno v okviru pristojnosti, določenih z zakonom.

Sodišča varujejo pravni red Republike Hrvaške, določen z ustavo, mednarodnimi pogodbami in zakoni, ter zagotavljajo enotno uporabo prava in enakost pred zakonom.

Sodišča odločajo v sporih o temeljnih človekovih pravicah in obveznostih, o pravicah in obveznostih Republike Hrvaške ter enot lokalne in regionalne samouprave ter o pravicah in obveznostih drugih pravnih oseb, storilcem kaznivih dejanj in prekrškov, določenih z zakonom in drugimi predpisi, izrekajo kazni in druge ukrepe, odločajo o zakonitosti splošnih in posamičnih aktov javnopravnih organov, odločajo v sporih o osebnih razmerjih državljanov, delovnih, gospodarskih, premoženjskih in drugih civilnopravnih sporih ter v drugih pravnih zadevah, kadar to določa zakon.

Sodišča sodijo v skladu z ustavo, mednarodnimi pogodbami, zakoni in drugimi veljavnimi pravnimi viri.

Sodno oblast v Republiki Hrvaški izvajajo sodišča splošne pristojnosti in specializirana sodišča ter Vrhovno sodišče Republike Hrvaške.

Sodišča splošne pristojnosti so občinska sodišča in županijska sodišča.

Specializirana sodišča so gospodarska sodišča, upravna sodišča, sodišča za prekrške, Visoko gospodarsko sodišče Republike Hrvaške, Visoko upravno sodišče Republike Hrvaške in Visoko sodišče Republike Hrvaške za prekrške.
Občinska sodišča in sodišča za prekrške so ustanovljena za območje ene ali več občin, enega ali več mest ali delov mestnega območja, županijska, gospodarska in upravna sodišča pa za območje ene ali več županij.
Visoko gospodarsko sodišče Republike Hrvaške, Visoko upravno sodišče Republike Hrvaške, Visoko sodišče Republike Hrvaške za prekrške in Vrhovno sodišče Republike Hrvaške so ustanovljena za območje Republike Hrvaške.

Vrhovno sodišče Republike Hrvaške je najvišje sodišče v Republiki Hrvaški.

Z zakonom se lahko glede na stvarno pristojnost ali za določena pravna področja ustanovijo tudi druga sodišča splošne pristojnosti in specializirana sodišča.

Vrhovno sodišče Republike Hrvaške

Županijska sodišča (15)

Visoko gospodarsko sodišče (1)

Visoko upravno sodišče (1)

Visoko sodišče za prekrške (1)

Občinska sodišča (67)

Gospodarska sodišča (7)

Upravna sodišča (4)

Sodišča za prekrške (61)

Opomba: 1. aprila 2015 bo začela veljati nova mreža občinskih in gospodarskih sodišč, tako da bo občinskih sodišč 24, gospodarskih pa osem. Od 1. julija 2015 pa bo veljala nova mreža sodišč za prekrške, ki jih bo 22. To je določeno z Povezava se odpre v novem oknuzakonom o območjih in sedežih sodišč (NN 128/14).
Tukaj navedeni podatki so še vedno ažurni in točni, vendar se bodo po 1. aprilu 2015 oziroma 1. juliju 2015 spremenili.

Vrhovno sodišče Republike Hrvaške ima sedež v Zagrebu.

  1. zagotavlja enotno uporabo prava in enako obravnavanje vseh pri njegovi uporabi;
  2. odloča o rednih pravih sredstvih, kadar je to določeno s posebnim zakonom;
  3. odloča o izrednih pravnih sredstvih zoper pravnomočne odločbe sodišč v Republiki Hrvaški;
  4. odloča v sporih o pristojnosti, kadar je to določeno s posebnim zakonom;
  5. obravnava aktualna vprašanja sodne prakse, analizira potrebe po strokovnem izpopolnjevanju sodnikov, sodnih svetovalcev in sodniških pripravnikov ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.

Vrhovno sodišče Republike Hrvaške
Trg Nikole Šubića Zrinskog 3
10 000 Zagreb
Telefon: +385 14862222, +385 14810036
Telefaks: +385 14810035
e-naslov: Povezava se odpre v novem oknuvsrh@vsrh.hr
Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.vsrh.hr/

Povezava se odpre v novem oknuZakon o sodiščih

Povezava se odpre v novem oknuZakon o območjih in sedežih sodišč

Ta zakona trenutno veljata.
Novi Povezava se odpre v novem oknuzakon o območjih in sedežih sodišč je sprejet in objavljen v uradnem listu (NN 128/14), veljati pa začne 1. aprila 2015 oziroma 1. julija 2015 in bo nadomestil obstoječa zakona.

Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala

Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala je specializirano državno tožilstvo za območje celotne Republike Hrvaške, ki opravlja naloge državnega tožilstva v zadevah kaznivih dejanj korupcije in organiziranega kriminala.

Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala
Gajeva 30a
10 000 Zagreb
Telefon: +385 14591874
Telefaks: +385 14591878
e-naslov: Povezava se odpre v novem oknutajnistvo@uskok.dorh.hr

Povezava se odpre v novem oknu
Zakon o Uradu za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala

Zadnja posodobitev: 20/07/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Italija

Ta stran vsebuje pregled sodnega sistema v Italiji.

Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi

Italijanski pravni sistem temelji na rimskem pravu.

Funkcijo sodnika ter državnega tožilca opravljajo člani pravosodja. Upravno funkcijo opravlja Ministrstvo za pravosodje.

Pravosodna funkcija se lahko razdeli na naslednja področja:

  • redno civilno in kazensko,
  • upravno,
  • računsko,
  • vojaško,
  • davčno.

Za upravne zadeve so pristojna regijska upravna sodišča (Tribunali Amministrativi Regionali ali TAR) in državni svet (Consiglio di Stato).

Za zadeve v zvezi z javnim računovodstvom je pristojno računsko sodišče (Corte dei conti). Urad generalnega državnega tožilca, pristojnega za te zadeve, se nahaja pri istem sodišču.

Za davčne zadeve so pristojne pokrajinske davčne komisije in okrožne davčne komisije.

Pristojnost v vojaških zadevah izvajajo vojaška sodišča, vojaško pritožbeno sodišče, nadzorstveno vojaško sodišče, vojaški tožilci pri vojaških sodiščih, generalni vojaški tožilci pri vojaškem pritožbenem sodišču in generalni vojaški tožilec pri kasacijskem sodišču.

Pristojnost v rednih civilnih in kazenskih zadevah izvajajo sodniki in državni tožilci, ki pripadajo sodnemu redu, ki se deli na sodnike na eni strani, ki opravljajo funkcijo sojenja, ter državne tožilce na drugi, ki opravljajo funkcijo pregona in poizvedovanja.

Upravljanje sodišč

Ustava določa, da je Ministrstvo za pravosodje zaradi svoje posebne funkcije, vloge in odnosa s sodstvom pristojno za upravljanje sodišč.

Po zelo težkem javnem izpitu so sodniki v skladu z lastno izbiro dodeljeni sodiščem z določenim področjem pristojnosti. Ne morejo biti dodeljeni, napredovati, biti razrešeni, premeščeni ali kaznovani brez odločitve Visokega sodnega sveta (Consiglio Superiore della Magistratura ali CSM) in posebnih zagotovil varstva.

Vse zadeve, povezane s sodniki, mora oceniti CSM, ki varuje neodvisnost sodnikov in njihov status.

Predsednik Republike Italije je prav tako predsednik CSM.

Ministrstvo za pravosodje izvaja svoje upravne in organizacijske funkcije na dveh ravneh:

  • znotraj centralnih struktur (dipartimenti), večinoma v Rimu, in v lokalnih oddelkih za posebna področja pristojnosti,
  • v sodnih uradih, na sodiščih itd.

V okviru upravne funkcije je prav tako odgovorno za delavce v pravosodju.

Na najvišji ravni sodišč (ali uradov državnega tožilstva) je:

  • glavni sodnik, ki je pristojen za sodstvo in ima zadnjo besedo pri sodnih odločitvah;
  • sodni upravljavec (dirigente), ki se ukvarja z organizacijo sodnih storitev za javnost in notranjo pomočjo sodnikom in tožilcem. Dirigente je najvišji položaj upravnega osebja.

Vrste sodišč – kratek opis

Sodišča so organizirana, kot sledi:

Prva stopnja

  • mirovni sodniki (giudici di pace) – so nepoklicni sodniki. Odločajo o manj pomembnih civilnih in kazenskih zadevah;
  • sodišča (tribunali) – odločajo o hujših kaznivih dejanjih in pomembnejših civilnih zadevah;
  • urad za nadzor nad izvrševanjem kazenskih sankcij (ufficio di sorveglianza) – je na prvi stopnji pristojen za vprašanja v zvezi z izvrševanjem kazni (vprašanja o obsojencih, obsodbah itd.);
  • sodišča za mladoletnike (tribunale per i minorenni).

Druga stopnja

Odločanje o vloženih pravnih sredstvih zoper odločbo prve stopnje zaradi dejstev in razlage prava:

  • pritožbena sodišča (corte d’appello);
  • nadzorstvena sodišča (tribunale di sorveglianza) – sodišča druge stopnje (in v posebnih primerih prve stopnje) za vprašanja v zvezi z izvrševanjem kazni.

Tretja stopnja

Odločanje na najvišji ravni zaradi kršitve zakona:

  • kasacijsko sodišče (Corte di cassazione) – s splošno pristojnostjo, zadnja stopnja.

Znotraj glavnih sodišč so posebni oddelki. Porotna sodišča (corti d’assise) odločajo v senatih, sestavljenih iz dveh poklicnih sodnikov in šestih sodnikov porotnikov. Sodniki porotniki so izbrani med državljani za krajše obdobje, da sodelujejo s poklicnimi sodniki in predstavljajo različne sektorje družbe. Ta sodišča odločajo o hudih kaznivih dejanjih (umor, huda telesna poškodba in podobno).

Vlogo državnih tožilcev imajo:

  • glavni tožilci na prvi stopnji (procuratore della Repubblica presso il Tribunale) in njihovi namestniki (sostituti procuratori);
  • glavni tožilci na drugi stopnji (procuratore generale presso la Corte d’appello) in njihovi namestniki (sostituti procuratori generali);
  • generalni tožilec za kasacijsko sodišče (procuratore generale presso la Corte di cassazione) in njegovi namestniki (sostituti procuratori generali).

V Italiji imajo vlogo državnega tožilca poklicni tožilci, ki svojo funkcijo opravljajo pod nadzorom vodje posameznega tožilskega urada. Torej gre za neke vrste hierarhijo, ki velja samo za tožilske urade.

Hierarhija sodišč

Civilna sodna pristojnost

Kazenska sodna pristojnost

Sodna pristojnost za mladoletnike

Sodna pristojnost v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij

Prva stopnja

mirovni sodnik

mirovni sodnik

sodišče za mladoletnike

urad za nadzor nad izvrševanjem kazenskih sankcij / nadzorstveno sodišče

Druga stopnja

sodišče

sodišče

specializiran oddelek pritožbenega sodišča

nadzorstveno sodišče

pritožbeno sodišče

pritožbeno sodišče

Kršitev zakona

vrhovno sodišče (kasacijsko sodišče)

vrhovno sodišče (kasacijsko sodišče)

vrhovno sodišče (kasacijsko sodišče)

vrhovno sodišče (kasacijsko sodišče)

Pravne zbirke podatkov

Spletna stran Povezava se odpre v novem oknuMinistrstva za pravosodje Italije vsebuje informacije o sodstvu, Ministrstvu za pravosodje, ustreznih pristojnostih in kontaktnih podatkih različnih uradov.

Na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuVisokega sodnega sveta so na voljo podrobnosti o italijanskem pravosodnem sistemu v italijanskem, angleškem in francoskem jeziku.

Dostop do obeh spletnih strani je brezplačen.

Zadnja posodobitev: 18/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani grščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Ciper

Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi

Upravljanje sodišč

Ciper je bil do leta 1960 britanska kolonija. Vzpostavljeni pravni sistemi skoraj v celoti temeljijo na angleškem pravnem sistemu, zakonodaja pa je bila sprejeta na podlagi načel običajnega prava in enakosti.

Pravni sistem, ki velja od ustanovitve Republike Ciper, ohranja vpliv angleškega pravnega sistema. Sodišča Republike Ciper uporabljajo naslednjo zakonodajo:

  • ustavo Republike Ciper (Σύνταγμα της Κυπριακής Δημοκρατίας),
  • zakone, ohranjene na podlagi člena 188 ustave,
  • načela običajnega prava in enakosti,
  • zakone, ki jih je sprejel predstavniški dom (Βουλή των Αντιπροσώπων).

Po pristopu Republike Ciper k Evropski uniji leta 2004 je bila ustava Republike Ciper spremenjena, tako da prevlada evropsko pravo.

Vrste sodišč – kratek opis

Na Cipru so sodišča dveh stopenj: vrhovno sodišče (Ανώτατο Δικαστήριο) (druga stopnja) in različna sodišča prve stopnje, ki so navedena spodaj:

  • VRHOVNO SODIŠČE (ΑΝΩΤΑΤΟ ΔΙΚΑΣΤΗΡΙΟ),
  • OKROŽNA SODIŠČA (ΕΠΑΡΧΙΑΚΑ ΔΙΚΑΣΤΗΡΙΑ),
  • POROTNA SODIŠČA (ΚΑΚΟΥΡΓΙΟΔΙΚΕΙΑ),
  • DRUŽINSKA SODIŠČA (ΟΙΚΟΓΕΝΕΙΑΚΑ ΔΙΚΑΣΤΗΡΙΑ),
  • SODIŠČE ZA NADZOR NAD NAJEMNINAMI (ΔΙΚΑΣΤΗΡΙΑ ΕΛΕΓΧΟΥ ΕΝΟΙΚΙΑΣΕΩΝ),
  • DELOVNO SODIŠČE (ΔΙΚΑΣΤΗΡΙΑ ΕΡΓΑΤΙΚΩΝ ΔΙΑΦΟΡΩΝ),
  • VOJAŠKO SODIŠČE (ΣΤΡΑΤΙΩΤΙΚΟ ΔΙΚΑΣΤΗΡΙΟ).

Pravne zbirke podatkov

Uradna pravna zbirka podatkov še vedno ne obstaja. Na voljo so številne zasebne pravne zbirke podatkov, od katerih nekatere ponujajo storitve naročnikom, druge pa omogočajo brezplačen dostop.

Vsebujejo informacije o sodbah sodišč in primarni zakonodaji.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno sodišče Cipra (Ανώτατο Δικαστήριο Κύπρου)

Zadnja posodobitev: 29/08/2014

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Latvija

Ta del vsebuje pregled sodnega sistema v Latviji.

Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi

Poleg zakonodajne in izvršilne veje oblasti ima Latvija neodvisno sodstvo s tristopenjskim sodnim sistemom. Ustava določa, da sodno oblast izvajajo okrožna in mestna sodišča, regionalna sodišča, vrhovno sodišče in ustavno sodišče, v času vojne ali izrednih razmer pa tudi vojaška sodišča.

Upravljanje sodišč

Povezava se odpre v novem oknuZakon o sodstvu določa ministrstvo za pravosodje kot glavni državni organ za upravljanje sodišč.

Ministrstvo za pravosodje:

  1. lahko izda interne predpise za organizacijo upravnega dela okrožnih in mestnih sodišč, regionalnih sodišč ter zemljiškoknjižnih uradov;
  2. lahko zahteva, da mu okrožna in mestna sodišča, regionalna sodišča ter zemljiškoknjižni uradi predložijo informacije, ki jih potrebuje za opravljanje nalog, določenih z zakoni in drugimi predpisi;
  3. je odgovorno za institucionalno upravljanje okrožnih in mestnih sodišč, regionalnih sodišč ter zemljiškoknjižnih uradov;
  4. izvaja inšpekcijske preglede na okrožnih in mestnih sodiščih, regionalnih sodiščih ter zemljiškoknjižnih uradih.

Sodna uprava (Tiesu administrācija) organizira in zagotavlja izvajanje upravnega dela okrožnih in mestnih sodišč, regionalnih sodišč ter zemljiškoknjižnih uradov. Deluje pod vodstvom ministra za pravosodje, ki deluje v okviru ministrstva za pravosodje.

Vrhovno sodišče (Augstākā tiesa) nima upravnih povezav z okrožnimi in mestnimi sodišči ali regionalnimi sodišči. Delo na vrhovnem sodišču organizira predsednik vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče ima ločen oddelek za opravljanje upravnih nalog, tj. upravo vrhovnega sodišča (Augstākās tiesas Administrācija).

Sodni svet (Tieslietu padome) je kolegijski organ, ki sodeluje pri oblikovanju politike in strategije sodnega sistema ter izboljševanju organizacije dela sodnega sistema.

Vrste sodišč: kratek opis in hierarhija

Redna sodišča: sodišča prve stopnje in pritožbena sodišča

Okrožna in mestna sodišča (rajonu (pilsētu) tiesas) so sodišča prve stopnje za civilne, kazenske in upravne zadeve. Strukturne enote okrožnega ali mestnega sodišča, tj. sodne stavbe, so lahko v različnih krajih na območju zadevnega okrožja ali mesta. Okrožna ali mestna sodišča imajo lahko zemljiškoknjižni urad. Zemljiškoknjižni urad upravlja zemljiške knjige (v katere se vpisujejo nepremičnine in z njimi povezane pravice) ter obravnava zahtevke za izvršbo nespornih zahtevkov, naloge za izterjavo denarnih terjatev in odobritve izjav o dražbi.

Regionalna sodišča (apgabaltiesas) kot pritožbena sodišča obravnavajo civilne, kazenske in upravne zadeve v senatu treh sodnikov regionalnega sodišča. Strukturne enote regionalnega sodišča, tj. sodne stavbe, so lahko v različnih krajih na območju pristojnosti zadevnega regionalnega sodišča.

V skladu z Povezava se odpre v novem oknuzakonom o sodstvu lahko v času vojne ali izrednih razmer delujejo vojaška sodišča. Povezava se odpre v novem oknuZakon o vojaških sodiščih določa, da odredbo o začetku delovanja vojaških sodišč izda minister za pravosodje. Na tej podlagi začnejo delovati eno ali več vojaških sodišč prve stopnje in pritožbeno vojaško sodišče.

Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče (Augstākā tiesa) sestavljajo senat, ki je sestavljen iz treh oddelkov (departamenti) (civilne zadeve, kazenske zadeve in upravne zadeve), in dve zbornici (palātas) (civilne zadeve in kazenske zadeve). Vrhovno sodišče je pritožbeno sodišče glede pravnih vprašanj, tj. kasacijsko sodišče (kasācijas instance), če zakon ne določa drugače. Vrhovno sodišče je do 31. decembra 2014 imelo dve zbornici (za civilne zadeve in kazenske zadeve), od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016 pa ima samo zbornico za civilne zadeve.

Plenum (plēnums) je skupščina sodnikov vrhovnega sodišča. Razpravlja o tekočih vprašanjih v zvezi z razlago pravnih določb. Plenum prav tako izvoli člane disciplinskega sodišča (Disciplinārtiesa). Disciplinsko sodišče sestavlja šest sodnikov z oddelkov vrhovnega sodišča. Disciplinsko sodišče se skliče za preverjanje zakonitosti odločb sodne disciplinske komisije (Tiesnešu disciplinārkolēģija). Za zagotovitev enotne uporabe prava lahko tekoča vprašanja v zvezi z razlago pravnih določb obravnava ne le plenum vrhovnega sodišča, temveč tudi zadevna zbornica ali oddelek v polni sestavi.

Ustavno sodišče (Satversmes tiesa) je neodvisen sodni organ, ki v okviru svojih pristojnosti, določenih v ustavi in zakonu o ustavnem sodišču, odloča o skladnosti zakonov in drugih pravnih aktov z ustavo. Obravnava tudi druge zadeve, določene v zakonu o ustavnem sodišču.

Pravne zbirke podatkov

Latvija ima naslednje pravne zbirke podatkov:

  1. spletišče Povezava se odpre v novem oknuministrstva za pravosodje, ki vsebuje informacije o sodnem sistemu in osebah, ki delujejo v njem (zapriseženih notarjih in zapriseženih sodnih izvršiteljih), ter povezave na druge spletne strani v zvezi s sodnim sistemom;
  2. latvijski nacionalni portal Povezava se odpre v novem oknuLatvija.lv.

Portal „latvija.lv“ zagotavlja dostop do spletnih virov državnih organov in organov lokalne samouprave. Informacije so razvrščene po posameznih temah.

Oddelek portala z naslovom „e-storitve“ (E-pakalpojumi) omogoča dostop do e-storitev, ki se zagotavljajo na splošno z uporabo namenske centralizirane infrastrukture. Ta oddelek portala vsebuje virtualni delovni prostor, kjer lahko uporabniki zahtevajo in prejemajo e-storitve državnih organov in organov lokalne samouprave, sledijo procesu izvajanja teh storitev in prejemajo informacije o rezultatih.

Oddelek za iskanje storitev („Katalog storitev“, Pakalpojumu katalogs) je centralizirana točka dostopa do storitev državnih organov in organov lokalne samouprave. „Katalog storitev“ nudi bistvene informacije o storitvah državnih organov in organov lokalne samouprave, pogojih za zahtevanje in prejemanje teh storitev ter stroških teh storitev in opise storitev. Opisi spletnih storitev vsebujejo povezavo do ustreznega vira (informacije, spletna stran, neposredna povezava ali e-storitev). Uporabniki lahko do informacij dostopajo bodisi prek kataloga, ki je razdeljen na oddelke, ki ustrezajo različnim življenjskim situacijam, bodisi z uporabo funkcij iskanja na portalu. Vsebino centraliziranega kataloga urejajo organi, ki zagotavljajo storitve.

Cilj latvijskega nacionalnega portala Povezava se odpre v novem oknuLatvija.lv je omogočiti latvijskim in tujim državljanom dostop do spletnih virov latvijskih državnih organov in organov lokalne samouprave ter delovati kot centralizirana točka dostopa do e-storitev, ki jih zagotavljajo različne institucije.

Dostop do portala je brezplačen.

Povezave

Povezava se odpre v novem oknuPortal nacionalnih sodišč, Povezava se odpre v novem oknuvrhovno sodišče, Povezava se odpre v novem oknuustavno sodišče, Povezava se odpre v novem oknusodna uprava, Povezava se odpre v novem oknuministrstvo za pravosodje

Zadnja posodobitev: 04/01/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Litva

Na tej strani je na voljo pregled sodišč v Litvi.

Organizacija sodstva – sodni sistem

V Litvi je 56 rednih in šest specializiranih (upravnih) sodišč.

Upravljanje sodišč

Skupščina sodnikov (Visuotinis teisėjų susirinkimas) je najvišji organ sodne oblasti in vključuje vse sodnike v Litvi.

Litovski Svet sodišč (Teisėjų taryba) je izvršni organ sodne oblasti, ki ima 23 članov ter zagotavlja neodvisnost sodišč in sodnikov.

Častno razsodišče (Teisėjų garbės teismas) je institucija sodne oblasti, ki obravnava disciplinske postopke zoper sodnike in vloge sodnikov zoper obrekovanje.

Nacionalna sodna uprava (Nacionalinės teismų administracija) zagotavlja učinkovito delovanje sodnih organov, neodvisnost sodišč in sodnikov ter organizacijsko neodvisnost sodišč.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuIskanje pristojnega sodišča

Zadnja posodobitev: 22/12/2015

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Luksemburg

V tem delu boste našli pregled organizacije sodišč v Luksemburgu.

Organizacija pravosodja – sodni sistem

Sodni sistem Velikega vojvodstva Luksemburg je razdeljen na sodni in upravni red. Poleg teh dveh ima še Ustavno sodišče.

Redna sodišča

Po ustavi je naloga sodišč, da izvršujejo sodno oblast ter da splošne in lokalne odločbe in uredbe uporabljajo v skladu z zakoni.

1. Sodišča splošne pristojnosti

Vrhovno sodišče (Cour Supérieure de Justice)

Na vrhu hierarhije rednih sodišč je Vrhovno sodišče, ki obsega Kasacijsko sodišče (Cour de Cassation), Pritožbeno sodišče (Cour d'Appel) in Državno tožilstvo (Parquet Général). Sedež ima v mestu Luxembourg.

Okrožna sodišča (Tribunaux d'Arrondissement)

Veliko vojvodstvo Luksemburg je razdeljeno na dve sodni okrožji, od katerih ima vsako po eno okrožno sodišče, eno v mestu Luxembourg in drugo v mestu Diekirch.

Mirovna sodišča (Justices de Paix)

Mirovna sodišča so tri: v mestu Luxembourg, v mestu Esch-sur-Alzette (sodno okrožje Luxembourg) in v mestu Diekirch (sodno okrožje Diekirch).

2. Specializirana sodišča

Višji svet za socialno zavarovanje (Conseil supérieur des assurances sociales)

Višji svet za socialno zavarovanje sestavljajo: predsednik, dva prisednika (imenovana izmed sodnikov) in dva delegata iz Nacionalne zdravstvene blagajne (Caisse Nationale de Santé).

Pritožbeni svet za socialno varnost (Conseil arbitral)

Pritožbeni svet za socialno varnost sestavljajo: predsednik in dva delegata iz Nacionalne zdravstvene blagajne (Caisse Nationale de Santé).

Upravna sodišča

Višje upravno sodišče (Cour Administrative)

Višje upravno sodišče sestavlja 5 sodnikov in ima en sam senat, v katerem so 3 sodniki.

Upravno sodišče

Upravno sodiščesestavlja 10 sodnikov in ima 3 senate, v katerih so po trije sodniki.

Pravne zbirke podatkov

Informacije o Ministrstvu za pravosodje, pravnih poklicih, zakonodaji, sodiščih, zaporih, storitvah za javnost, obrazcih in novostih so na voljo na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuMinistrstva za pravosodje.

Ali je dostop do podatkovne zbirke brezplačen?

Da, dostop do podatkovne zbirke je brezplačen.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuLegilux

Povezava se odpre v novem oknuPortal sodstva

Povezava se odpre v novem oknuUpravna sodišča

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuLuksemburška vlada

Zadnja posodobitev: 04/02/2015

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani madžarščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Madžarska

Ta stran vsebuje pregled sodnega sistema na Madžarskem.

Organizacija sodstva – sodni sistemi

Upravljanje sodišč

Osrednjo upravo sodišč vodi predsednik nacionalnega urada za sodstvo (NUS), ki mu pomaga generalni podpredsednik in ostali podpredsedniki ter osebje NUS. Upravno delo predsednika NUS nadzira nacionalni svet za sodstvo (NSS). Predsednik NUS je odgovoren za vodenje in učinkovitost osrednje uprave sodstva ter za izvajanje nalog sodstva v skladu z ustavnimi načeli neodvisnosti sodstva, kot je določeno z zakonom. Predsednik NUS pri izvajanju svojih upravnih pooblastil izdaja sklepe, uredbe in priporočila.

Predsednika NUS z dvotretjinsko večino izvolijo poslanci madžarskega parlamenta, na priporočilo predsednika republike. Za predsednika NUS se lahko izvoli le oseba, ki je sodnik.

Nacionalni svet za sodstvo

Nacionalni svet za sodstvo (NSS) je organ, ki nadzira osrednjo upravo sodišč. NSS ima sedež v Budimpešti in ima 15 članov. Predsednik vrhovnega sodišča (Kúria) je član NSS, medtem ko se ostalih 14 članov izvoli izmed delegatov s tajnim glasovanjem z navadno večino na seji sodnikov delegatov. Na prvi seji sodniki delegati izvolijo enega sodnika s prizivnega sodišča, pet s splošnih sodišč, sedem z okrajnih sodišč in enega z delovnega sodišča. (Okrožna ter upravna in delovna sodišča bodo s postopki začela 1. januarja 2013.)

Organizacija sodišč

In Hungary, justice is exercised by the following types of courts:

  • vrhovno sodišče Madžarske (Kúria);
  • regionalna prizivna sodišča (ítélőtáblák);
  • splošna sodišča (törvényszékek);
  • okrožna sodišča (járásbíróságok) ter
  • upravna in delovna sodišča.

Področje sodne pristojnosti na splošno sovpada z upravnimi mejami in sodišče nosi ime mesta, v katerem ima sedež.

Nepoklicni sodniki (nem hivatásos bíró) lahko v sodnih postopkih sodelujejo kot porotniki v nekaterih primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom, vendar lahko le poklicni sodniki opravljajo nalogo sodnika posameznika (egyesbíró) ali predsednika sveta (tanácselnök).

Professional judges are appointed by the President of the Republic and may be removed from office only on the grounds, and in accordance with the procedures, specified by law. Judges are independent and subject only to the law, and they may not be members of political parties or involved in political activities.

Hierarhija sodišč

Okrožna ter upravna in delovna sodišča zadeve obravnavajo na prvi stopnji. (Do 31. decembra 2012 zadeve na prvi stopnji obravnavajo okrajna in delovna sodišča).

Upravna in delovna sodišča obravnavajo zadeve v zvezi s sodno revizijo upravnih odločb ali v zvezi z zaposlitvijo in podobnimi razmerji (ter druge zadeve, ki so jim dodeljene z zakonom).

Za obravnavanje posebnih vrst zadev se lahko v okviru okrožnih ter upravnih in delovnih sodišč vzpostavijo oddelki.

Regionalna prizivna sodišča

Splošna sodišča obravnavajo zadeve na prvi stopnji, ko zakon tako določa, obravnavajo pa tudi pravna sredstva, vložena zoper odločbe, ki so jih izdala okrajna in delovna sodišča pred 31. decembrom 2012 ali okrožna ter upravna in delovna sodišča po 1. januarju 2013.

Splošna sodišča delujejo v obliki senatov (tanács), oddelkov in enot za kazenske, civilne, gospodarske, upravne in delovnopravne zadeve (kollégium). Različne enote lahko delujejo tudi kolektivno.

Posebne zadeve obravnavajo vojaška sodišča (katonai tanács) na določenih splošnih sodiščih in v okviru področij sodne pristojnosti.

Področja sodne pristojnosti:
  • regionalno prizivno sodišče Szeged: okrožja Csongrád, Bács-Kiskun és Békés,
  • regionalno prizivno sodišče Pécs: okrožja Baranya, Somogy és Tolna,
  • regionalno prizivno sodišče Debrecen: okrožja Hajdú-Bihar, Borsod-Abaúj-Zemplén, Jász-Nagykun-Szolnok és Szabolcs-Szatmár-Bereg,
  • regionalno prizivno sodišče Győr: okrožja Győr-Moson-Sopron, Komárom-Esztergom, Vas, Veszprém és Zala,
  • regionalno prizivno sodišče v Budimpešti: Budimpešta, okrožja Fejér, Heve, Pest, Nógrád.

Vrhovno sodišče (Kúria)

Vrhovno sodišče (Kúria) je najvišji organ sodstva na Madžarskem in ima sedež v Budimpešti. Zagotavlja, da sodišča enotno uporabljajo pravo, in v ta namen sprejema odločbe o enotnosti razlage, ki so zavezujoče za vsa sodišča.

Predsednika vrhovnega sodišča izvoli madžarski parlament z dvotretjinsko večino vseh poslancev, na priporočilo predsednika republike. Za predsednika vrhovnega sodišča se lahko izvoli le oseba, ki je sodnik. Predsednik republike imenuje podpredsednike vrhovnega sodišča na priporočilo predsednika vrhovnega sodišča.

Vrhovno sodišče (Kúria):

  • obravnava pravna sredstva, vložena zoper odločbe splošnih sodišč in regionalnih prizivnih sodišč (v primerih, določenih z zakonom);
  • obravnava predloge za revizijo (felülvizsgálati kérelem);
  • sprejema odločbe o enotnosti razlage (jogegységi határozat), ki so zavezujoče za vsa sodišča;
  • preučuje sodno prakso, ki se je ustalila s pravnomočnimi sodbami, ter revidira in pregleduje splošno prakso odločanja sodišč;
  • sprejema sodne odločbe in odloča o pravnih načelih;
  • sprejema odločitve o nezdružljivosti odlokov lokalnih organov z drugimi zakoni ter o razveljavitvi takih odlokov;
  • sprejema ugotovitvene odločbe o tem, ali lokalni organ ni izpolnil obveznosti ravnanja v skladu z zakonodajo, kot je določeno z zakonom, in
  • obravnava druge zadeve v okviru svoje sodne pristojnosti.

V okviru vrhovnega sodišča so pritožbeni senati in senati za usklajevanje (ítélkező és jogegységi tanács), senati za obravnavanje občinske uprave in odločanje o pravnih načelih, ter kazenske, civilne, upravne in delovnopravne enote (kollégium) in oddelki za preučevanje sodne prakse.

Zadnja posodobitev: 17/11/2015

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Malta

Na tej strani je na voljo pregled sodnega sistema na Malti.

Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi

Sodni sistem na Malti je v osnovi dvostopenjski sistem, v okviru katerega delujeta sodišče prve stopnje, ki mu predseduje sodnik ali mirovni sodnik, in pritožbeno sodišče. Na pritožbenem sodišču v okviru njegove višje pristojnosti senat treh sodnikov odloča o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje, ki mu predseduje sodnik. Na pritožbenem sodišču v okviru njegove nižje pristojnosti sodnik posameznik odloča o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje, ki mu predseduje mirovni sodnik. Obstajajo tudi različna razsodišča, ki obravnavajo posebna pravna področja in imajo različne stopnje pristojnosti. Skoraj vse pritožbe zoper odločbe, ki jih izda katero koli od teh razsodišč, obravnava pritožbeno sodišče v okviru svoje nižje pristojnosti, druge pritožbe pa obravnava pritožbeno sodišče v okviru svoje višje pristojnosti.

Za upravljanje sodišč je odgovoren generalni direktor (za sodišča), ki ga imenuje predsednik vlade. Pomagajo mu sodni tajnik civilnih sodišč in razsodišč, sodni tajnik kazenskih sodišč in razsodišč, sodni tajnik sodišč in razsodišč otoka Gozo ter direktor (podporne službe).

Generalni direktor je odgovoren za upravljanje in tudi vodenje Oddelka za sodišča ter izvajanje njegovih nalog, vključno z registri, arhivi in drugimi službami. Vsi izvršilni uradniki sodišč, ki opravljajo naloge na Oddelku za sodišča, so odgovorni generalnemu direktorju in delajo po njegovih navodilih.

Vrste sodišč – kratek opis

Kratek opis posameznih sodišč je na voljo v spodnji tabeli.

Hierarhija sodišč

Pritožbeno sodišče

Druga stopnja

Pritožbeno sodišče

Pritožbeno sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe civilnih sodišč v okviru svoje višje in nižje pristojnosti.

(i) To sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe prvega senata civilnega sodišča in oddelka za družinske zadeve civilnega sodišča.

(ii) To sodišče odloča tudi o pritožbah zoper odločbe mirovnih sodišč v civilnih zadevah, razsodišč za spore majhne vrednosti in upravnih razsodišč.

(i) Odloča senat treh sodnikov.

(ii) Odloča sodnik posameznik.

Kazensko pritožbeno sodišče

Druga stopnja

Pritožbeno sodišče

To sodišče v okviru svoje višje pristojnosti odloča o pritožbah, ki jih vložijo osebe, obsojene pred kazenskim sodiščem.

To sodišče v okviru svoje nižje pristojnosti odloča o pritožbah zoper odločbe mirovnega sodišča, ki odloča kot kazensko sodišče.

Odloča senat treh sodnikov.

Odloča sodnik posameznik.

Kazensko sodišče

Prva stopnja

To sodišče kot kazensko sodišče obravnava kazenske zadeve, ki presegajo pristojnost mirovnega sodišča.

Predseduje mu sodnik, ki lahko zaseda skupaj z devetčlansko poroto.

Civilno sodišče:

Prvi senat civilnega sodišča

Civilno sodišče (nepravdni oddelek)

Civilno sodišče (oddelek za družinske zadeve)

Prva stopnja

Prvi senat civilnega sodišča obravnava zadeve civilne in/ali gospodarske narave, ki presegajo pristojnost mirovnega sodišča. V okviru svoje ustavnosodne pristojnosti obravnava tudi zadeve, povezane s kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih varujeta ustava ter Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Civilno sodišče (nepravdni oddelek) je pristojno za odločanje o omejitvi ali odvzemu poslovne sposobnosti duševno bolnim osebam, postavitev skrbnikov tem osebam, uvedbo dedovanja in potrjevanje izvršiteljev oporok. Pri njem se tudi hranijo tajne oporoke.

To sodišče obravnava vse družinske zadeve, kot so razveljavitev zakonske zveze, ločitev, razveza zakonske zveze, preživnina ter varstvo in vzgoja otrok.

Predseduje mu sodnik.

Predseduje mu sodnik.

Predseduje mu sodnik.

Mirovno sodišče

Prva stopnja

Mirovno sodišče ima na civilnem področju le nižjo pristojnost na prvi stopnji, ki je na splošno omejena na zahtevke, ki ne presegajo 15 000 EUR.

Na kazenskem področju ima sodišče dvojno pristojnost: kot sodišče za kazenske zadeve, ki spadajo v njegovo pristojnost, in kot kazensko preiskovalno sodišče za kazniva dejanja, ki spadajo v pristojnost kazenskega sodišča.

(i) Sodišče za kazenske zadeve – to sodišče je pristojno za obravnavo vseh zadev, povezanih s kaznivimi dejanji, ki se kaznujejo z zaporno kaznijo do šest mesecev.

(ii) Kazensko preiskovalno sodišče – to sodišče izvaja predhodne preiskave v zvezi s kaznivimi dejanji in posreduje ustrezne spise generalnemu državnemu tožilcu. Če obtoženec ne poda ugovora, lahko generalni državni tožilec zadeve, ki se kaznujejo z zaporno kaznijo do deset let, preda nazaj mirovnemu sodišču, da zadevo obravnava in odloči v njej.

Predseduje mu mirovni sodnik.

Mirovno sodišče za otok Gozo

Prva stopnja

Na civilnem področju ima mirovno sodišče za otok Gozo dvojno pristojnost:

nižjo pristojnost, primerljivo s pristojnostjo mirovnega sodišča na Malti, in višjo pristojnost, v okviru katere ima enake pristojnosti kot prvi senat civilnega sodišča (razen njegove ustavnosodne pristojnosti) in kot nepravdni oddelek civilnega sodišča.

Na kazenskem področju ima mirovno sodišče za otok Gozo enake pristojnosti kot mirovno sodišče v vlogi sodišča za kazenske zadeve in kazenskega preiskovalnega sodišča.

Predseduje mu mirovni sodnik.

Sodišče za mladoletnike

Prva stopnja

Sodišče za mladoletnike odloča o obtožbah proti mladoletnim osebam, mlajšim od 16 let, in vodi druge postopke v zvezi z njimi ter lahko izda tudi odredbe o skrbništvu.

Predsedujejo mu mirovni sodnik in dva člana.

Razsodišče za spore majhne vrednosti

Prva stopnja

To razsodišče na podlagi načela pravičnosti v skladu z zakonodajo po skrajšanem postopku odloča o zahtevkih, ki ne presegajo vrednosti 5 000 EUR.

Predseduje mu razsodnik.

Pravne zbirke podatkov

Na uradnem vladnem spletišču Povezava se odpre v novem oknuMinistrstva za pravosodje, kulturo in lokalno samoupravo so na voljo različne spletne storitve. Spletišče vsebuje informacije v malteškem in angleškem jeziku o Ministrstvu za pravosodje, kulturo in lokalno samoupravo ter o sodiščih, pravosodnem sistemu in sodstvu, Uradu generalnega državnega tožilca, storitvah sodišč in pravnih storitvah.

V nadaljevanju so povezave na različne storitve sodišč in pravne storitve, ki so na voljo:

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje, kulturo in lokalno samoupravo

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč – Sentenzi Online

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč – sodni postopki

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč – razpored obravnav po sodnih dvoranah

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč– statistični podatki

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč – sodne dražbe

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč – sodni obrazci (v malteščini)

Povezava se odpre v novem oknuSodni izvedenci

Povezava se odpre v novem oknuPravne storitve (Zakonodaja Malte)

Zadnja posodobitev: 22/12/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Nizozemska

Ta del vsebuje pregled sodnega sistema na Nizozemskem.

Organizacija sodstva – sodni sistemi

Upravljanje sodišč

Pravosodni svet je del pravosodnega sistema, vendar ne sodi sam. Od ministra za pravosodje je prevzel odgovornost za številne naloge. Te naloge so operativnega značaja in zajemajo dodelitev proračunskih sredstev, nadzor nad finančnim poslovanjem, kadrovsko politiko, IKT ter stavbno politiko. Svet podpira sodišča pri izvrševanju njihovih nalog na teh področjih. Prav tako ima nalogo spodbujati kakovost pravosodnega sistema in svetovati pri novi zakonodaji, ki lahko vpliva na izvajanje sodstva. Svet nastopa tudi kot uradni predstavnik sodstva v javnih in političnih razpravah.

Naloge Sveta se nanašajo na operativne zadeve (v najširšem smislu tega izraza), proračunske zadeve in kakovostne vidike pravosodja.

Svet ima ključno vlogo pri pripravi in izvrševanju proračuna sodnega sistema ter odgovarja za uporabo proračunskih sredstev. Proračunski sistem temelji na sistemu merjenja delovne obremenitve, ki ga vzdržuje Svet. Svet spodbuja in nadzoruje razvoj operativnih postopkov pri vsakdanjem delovanju sodišč. Te določene naloge so kadrovska politika, stavbna politika, IKT in zunanje zadeve. Svet ima številna formalna zakonska pooblastila, ki mu omogočajo izvrševanje teh nalog. Tako ima na primer pooblastilo, da izda zavezujoča splošna navodila o operativni politiki, čeprav tega pooblastila raje ne uveljavlja.

Svet skrbi za zaposlovanje, izbiro in usposabljanje sodnikov in drugih sodnih delavcev. Svoje naloge na teh področjih izvaja v tesnem posvetovanju s sodnimi sveti. Svet ima odločilno besedo pri imenovanju članov v sodni svet.

Naloga Sveta v zvezi s kakovostjo sodnega sistema vključuje spodbujanje enotne uporabe zakona in povečevanje sodne kakovosti. Glede prekrivanja vsebine sodnih odločb Svet nima obveznih pooblastil.

Svet ima tudi splošno svetovalno nalogo. Vladi svetuje o novih zakonih, ki lahko vplivajo na sodni sistem. Ta postopek se izvede v rednem posvetovanju s člani sodnih svetov.

Čeprav Svet razpolaga s formalnimi pristojnostmi, se odnos med Svetom in sodišči ne sme razumeti kot hierarhični. Svet za svoj temeljni cilj postavlja podpiranje sodišč pri izpolnjevanju njihovih nalog. Za zagotovitev, da so različne naloge ustrezno izvršene, se Svet redno posvetuje s predsedniki sodišč, vodji operative, vodji oddelkov in Odborom predstavnikov (svetovalno telo, sestavljeno iz predstavnikov sodišč).

Vrste sodišč – kratek opis

Okrožna sodišča

Nizozemska je razdeljena na 11 okrožij, od katerih ima vsako svoje sodišče, vsako sodišče pa ima več kantonskih izpostav. Okrožno sodišče ima največ pet oddelkov. Ti vedno vključujejo upravni, civilni, kazenski in kantonski oddelek. Družinske zadeve in zadeve, ki vključujejo mladoletnike, pogosto spadajo v ločen oddelek, enako pa včasih velja tudi za zadeve s področja prava tujcev. Sodni svet sam odloča o teh vidikih.

Oddelki

Kanton

Za navadne državljane je precej preprosto, da se njihove zadeve obravnavajo na kantonskem oddelku. To pomeni, da imajo pravico, da se sami zagovarjajo, in ne potrebujejo odvetnika, ki bi jih zastopal na sodišču. V civilnih zadevah kantonski sodnik obravnava zadeve o najemu, nakupu in zadeve s področja delovnega prava, pa tudi vse spore v zvezi z zneski do 25 000 EUR.

V kazenskem pravu kantonski sodnik obravnava samo manjša kazniva ravnanja. Pogosto so to zadeve, v katerih sta policija ali državni tožilec predlagala poravnavo. Če obtoženi zavrne takšno poravnavo, zadevo obravnava kantonski sodnik. Le-ta običajno izreče ustno sodbo takoj po zaključku zasedanja.

Kazensko pravo

Sodniki kazenskega oddelka obravnavajo vse kazenske zadeve, ki jih ne obravnava kantonski sodnik. Te zadeve se lahko obravnavajo pred sodnikom posameznikom ali pred senatom v polni sestavi s tremi sodniki. Senat v polni sestavi odloča o bolj zapletenih zadevah in v vseh zadevah, v katerih tožilstvo zahteva več kot enoletno zaporno kazen.

Civilno pravo / družinsko pravo

Civilni oddelek prav tako obravnava primere, ki niso posebej dodeljeni kantonskemu sodniku. O večini teh primerov odloča sodnik posameznik, vendar bolj zapletene primere tudi tukaj obravnava senat v polni sestavi s tremi sodniki. Številna okrožna sodišča imajo ločen oddelek za družinske zadeve in zadeve mladoletnikov, kadar gre za znatno število takšnih primerov.

Upravno pravo

Z redkimi izjemami se upravni spori obravnavajo na okrožnem sodišču; v mnogih zadevah se obravnava pred sektorjem upravnega prava začne šele po koncu ugovornega postopka pod okriljem upravnih organov. Za te primere je običajno, da jih obravnava sodnik posameznik, vendar lahko tudi tukaj okrožno sodišče imenuje tri sodnike za zapleten primer ali primer, ki vključuje temeljna vprašanja. Če zadevno okrožno sodišče nima ločenega oddelka za obravnavo zadev s področja prava tujcev, takšne zadeve obravnava sektor upravnega prava ali njegov oddelek. V primerih, ki vključujejo javne uslužbence in vprašanja socialne varnosti, se pritožba vloži pri posebnem pritožbenem sodišču – Osrednje pritožbeno sodišče – in v večini drugih primerov pri Upravnem oddelku Državnega sveta.

Pritožbena sodišča

Enajst okrožij je razdeljenih v štiri območja pristojnosti pritožbenih sodišč: Haag, Amsterdam, Arnhem-Leeuwarden in Hertogenbosch. V zadevah kazenskega in civilnega prava pritožbeno sodišče obravnava samo zadeve, kjer je bila vložena pritožba zoper sodbo, ki jo je izdalo okrožno sodišče. Pritožbeno sodišče ponovno presodi dejstva primera ter sprejme lastne zaključke. V večini primerov je mogoče izpodbijati odločitve pritožbenega sodišča s kasacijsko pritožbo na Vrhovno sodišče Nizozemske. Poleg kazenskih in civilnih zadev pa pritožbeno sodišče v svoji vlogi upravnega sodišča obravnava tudi vse pritožbe zoper davčne odmere.

Specializirana sodišča

Osrednje pritožbeno sodišče je odbor za pritožbe, ki je aktiven predvsem na pravnih področjih, ki se nanašajo na socialno varnost in državno upravo. Na teh področjih je najvišji pravosodni organ. Sodišče ima sedež v Utrechtu.

Pritožbeno sodišče za trgovino in industrijo je posebno upravno sodišče, ki odloča v sporih na področju socialnega in gospodarskega upravnega prava. Poleg tega odloča tudi o pritožbah v zvezi s posebnimi zakoni, kot sta zakon o konkurenci in zakon o telekomunikacijah. Sodišče ima sedež v Haagu.

Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče Nizozemske s sedežem v Haagu preverja, ali je nižje sodišče pri odločanju pravilno uporabilo zakonodajo. Na tej stopnji dejansko stanje, kot ga je ugotovilo nižje sodišče, ni več predmet razprave. Kasacijska pritožba torej izpolnjuje pomembno funkcijo pri razvijanju enotnosti prava.

Pravne zbirke podatkov

Informacije so na voljo na spletni strani o Povezava se odpre v novem oknupravosodnem sistemu na Nizozemskem.

Sodna praksa je dostopna v Povezava se odpre v novem oknupravni zbirki podatkov.

Ali je dostop do teh zbirk podatkov brezplačen?

Da, dostop je brezplačen.

Povezave

Povezava se odpre v novem oknuNizozemsko sodstvo

Zadnja posodobitev: 07/03/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Avstrija

Ta stran vsebuje pregled sodišč v Avstriji.

Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi

Poleg zakonodajne in izvršilne veje oblasti se sodstvo šteje za tretji steber v pravni državi. V skladu z zveznim ustavnim zakonom spadajo redna sodišča pod zvezno pristojnost. Pravosodni sistem je na vseh ravneh ločen od izvršilne veje. Na pravosodnih področjih, na katerih delujejo neodvisna razsodišča, veljajo posebna pravila.

Avstrijski pravosodni sistem poleg ministrstva za pravosodje obsega redna sodišča, državna tožilstva, zapore (zavode za izvrševanje kazni zapora ter sodne zapore) in organe za pomoč obsojencem ob pogojnem odpustu, ki jih večinoma upravljajo zasebniki.

  1. Redna sodišča (ordentliche Gerichte) so državne institucije, ki v formalnih postopkih odločajo o zahtevkih civilnega prava in obtožbah kazenskega prava. Ustanovljena so z zakonom, na sodiščih pa sodijo neodvisni in nepristranski sodniki, ki jih ni mogoče odstaviti ali premestiti in ki so vezani samo na ustavo in zakon.
  2. Državna tožilstva (Staatsanwaltschaften) so posebni organi, ki so ločeni od sodišč. Varujejo predvsem javni interes v kazenskem pravosodju, in sicer z vodenjem preiskovalnih postopkov, vlaganjem obtožnic in zastopanjem obtožnic v kazenskih postopkih. Štejejo za del rednega sodnega sistema.
  3. Zapori so pristojni za izvrševanje kazni zapora in drugih ukrepov odvzema prostosti.
  4. Organi za pomoč obsojencem ob pogojnem odpustu so prav tako del pravosodnega sistema. Skrbijo za obsojence, ki jim je naložena pogojna kazen, in obsojence, ki so bili pogojno odpuščeni. Te naloge večinoma opravljajo zasebna združenja, ki so pod nadzorom Zveznega ministrstva za pravosodje.

Pravosodno upravo vodi zvezni minister/zvezna ministrica za pravosodje. Zvezno ministrstvo za pravosodje je eden izmed vrhovnih upravnih organov zvezne države. Zvezni minister/zvezna ministrica za pravosodje je član/članica zvezne vlade, pristojen/pristojna za politično usklajevanje in vodenje, prav tako pa je najvišji organ nadzora nad vsemi zadevnimi pristojnimi službami.

Poleg rednih sodišč v Avstriji obstajajo še ustavno sodišče (Verfassungsgerichtshof), vrhovno upravno sodišče (Verwaltungsgerichtshof) in od 1. januarja 2014 upravna sodišča (Verwaltungsgerichte). Na zvezni ravni obstajata tudi zvezno upravno sodišče (Bundesverwaltungsgericht) in zvezno finančno sodišče (Bundesfinanzgericht), ki imata sedeža na Dunaju, vendar zasedata tudi v drugih krajih. V vseh deželah je tudi deželno upravno sodišče (Landesverwaltungsgericht). Upravna sodišča ne spadajo pod pristojnost ministrstva za pravosodje.

Organizacija rednih sodišč po stopnjah

  • okrožna sodišča (Bezirksgerichte),
  • deželna sodišča (Landesgerichte), imenovana tudi „sodišča prve stopnje“ (Gerichtshöfe erster Instanz),
  • višja deželna sodišča (Oberlandesgerichte), imenovana tudi „sodišča druge stopnje“ (Gerichtshöfe zweiter Instanz),
  • vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof).

Pravne zbirke podatkov

Portal Povezava se odpre v novem oknuavstrijskega pravosodja vsebuje splošne informacije o avstrijskem pravosodnem sistemu.

Ali je dostop do pravne zbirke podatkov brezplačen?

Da, dostop do portala Povezava se odpre v novem oknuavstrijskega pravosodja je brezplačen.

Zadnja posodobitev: 29/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Poljska

Ta stran vsebuje pregled sistema sodišč na Poljskem.

Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi

Poglavje VIII poljske Ustave obravnava sodišča in tribunale ter našteva organe, pooblaščene za sojenje na Poljskem, in sicer:

  • Vrhovno sodišče (Sąd Najwyższy),
  • splošna sodišča (sądy powszechne),
  • upravna sodišča (sądy administracyjne),
  • vojaška sodišča (sądy wojskowe).

Upravljanje sodišč

Vrste sodišč – kratek opis

Sistem splošnih sodišč vključuje pritožbeno (sądy apelacyjne), okrožno (sądy okręgowe) in okrajno sodišče (sądy rejonowe). Ta sodišča med drugim odločajo o zadevah kazenskega, civilnega, družinskega in mladoletniškega prava, gospodarskega prava, delovnega prava in prava socialne varnosti – razen o zadevah, dodeljenih specializiranim sodiščem (npr. vojaškemu). Splošna sodišča tudi vodijo zemljiško knjigo in hipotekarni register, poroštveni register, nacionalni sodni register in nacionalni kazenski register.

Sistem upravnih sodišč vključuje Višje upravno sodišče (Naczelny Sąd Administracyjny) in območna upravna sodišča – eno na wojvodstvo oziroma pokrajino (wojewódzkie sądy administracyjne).

Vrhovno sodišče (Sąd Najwyższy) je najvišji sodni organ na Poljskem. Izvaja sodni nadzor nad sodbami vseh ostalih sodišč in zagotavlja enotnost pri razlagi zakonov ter v sodni praksi. Vrhovno sodišče ni splošno sodišče.

V poljskem pravnem sistemu Ustavno sodišče (Trybunał Konstytucyjny) ne šteje za splošno sodišče. Ustavno sodišče odloča o:

  • ustavnosti nacionalne zakonodaje in mednarodnih sporazumov,
  • skladnosti nacionalne zakonodaje z mednarodnimi sporazumi, ki jih je treba ratificirati preden jih potrdi parlament,
  • skladnosti pravnih predpisov, ki jih izdajo centralni državni organi, ratificiranih mednarodnih sporazumov in pravnih aktov z Ustavo,
  • ustavnosti ciljev ali dejavnosti političnih strank,
  • ustavnih pritožbah.

Državni tribunal (Trybunał Stanu) odloča v zadevah, v katerih so posamezniki, ki zasedajo (ali so zasedali) najvišje položaje v državi, obtoženi kršitve Ustave ali drugih zakonodajnih aktov.

Hierarhija sodišč

  • okrajna sodišča (sądy rejonowe) –  splošno zadeve na prvi stopnji,
  • okrožna sodišča (sądy okręgowe) – pritožbe ali določene zadeve na prvi stopnji,
  • pritožbeno sodišče (sądy apelacyjne) – pritožbe,
  • Vrhovno sodišče – najvišji sodni organ.

Pravne zbirke podatkov

Povezave do informacij o vseh splošnih sodiščih, njihovih spletnih strani in kontaktnih podatkih (naslovi, telefonske številke, elektronski naslovi itd.) lahko najdete na spletni strani Povezava se odpre v novem oknupoljskega Ministrstva za pravosodje (podatki o sodiščih)

Zadnja posodobitev: 10/12/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Portugalska

Na tej strani je na voljo pregled sodnega sistema na Portugalskem.

Sodišča – splošna načela

Členi 202 in naslednji portugalske ustave določajo načela, na katerih temelji delovanje sodnega sistema in sodišč na Portugalskem. Sodišča so neodvisni organi, ki so pristojni za izvajanje sodne oblasti v imenu ljudstva. Pristojna so za zaščito pravno varovanih pravic in interesov državljanov, kaznujejo kršitve demokratične vladavine prava ter rešujejo javne in zasebne spore.

Sodišča so neodvisna in jih zavezuje le zakonodaja. Njihove odločitve so zavezujoče za vse javne in zasebne subjekte ter prevladajo nad odločitvami vseh drugih organov.

Sodne obravnave so javne, razen kadar zadevno sodišče s pisnim sklepom, v katerem utemelji svojo določitev, odloči drugače, da bi zavarovalo osebno dostojanstvo ali javno moralo ali zagotovilo ustrezno delovanje sodišča.

Organizacija sodstva – pravosodni sistem

Portugalska ima na podlagi člena 209 in naslednjih svoje ustave dva ločena sistema sodišč – sodišča splošne pristojnosti in upravna sodišča. Poleg teh obstajajo še naslednja sodišča:ustavno sodišče (Tribunal Constitucional), računsko sodišče (Tribunal de Contas), arbitražna sodišča (tribunais arbitrais) in mirovna sodišča (julgados de paz).

Na področju splošne pristojnosti odločajo redna sodišča, pristojna za civilne in kazenske zadeve, ki so organizirana v tri instance. Od najvišje do najnižje instance in po obsegu krajevne pristojnosti so to: Vrhovno sodišče (Supremo Tribunal de Justiça, pristojno za celotno območje države), pritožbena sodišča (tribunais da relação, eno na sodno okrožje in dve v sodnem okrožju mesta Porto) in okrožna sodišča (tribunais de comarca, na prvi stopnji).

Sodišča prve stopnje spadajo v tri kategorije, odvisno od predmeta spora in njegove denarne vrednosti, in sicer: sodišča splošne pristojnosti, sodišča s posebno pristojnostjo (kazenske zadeve, družinske zadeve, zadeve v zvezi z mladoletniki, delovnopravne zadeve, gospodarskopravne zadeve, pomorske zadeve in izvrševanje kazenskih sankcij) ali specifične pristojnosti (civilni, kazenski ali kolegijska sodišča; civilni ali kazenski senati; civilni ali kazenski senati, ki obravnavajo zadeve manjšega pomena).

Med upravna sodišča spadajo upravna sodišča prve stopnje in davčna sodišča, osrednji upravni sodišči (severno in južno) in Vrhovno upravno sodišče (Supremo Tribunal Administrativo, ki je pristojno za celotno območje države).

V sporih o pristojnosti med sodišči odloča Tribunal de Conflitos.

Vrste sodišč – kratek opis

Kategorije sodišč v portugalskem sodnem sistemu so:

  • ustavno sodišče, katerega glavna naloga je presoja ustavnosti ali zakonitosti zakonov in drugih predpisov ter ustavnosti neizdaje predpisov;
  • računsko sodišče, ki je najvišji organ, pristojen za nadzor zakonitosti javnih izdatkov in pregled računovodskih izkazov, ki mu jih je treba predložiti v skladu z zakonodajo;
  • sodišča, ki so splošno pristojna v civilnih in kazenskih zadevah ter izvršujejo sodno pristojnost v vseh zadevah, ki niso dodeljene drugim organom. Ta sodišča so: vrhovno sodišče, drugostopenjska sodišča (praviloma pritožbena sodišča) in prvostopenjska sodišča (praviloma okrožna sodišča);
  • upravna in davčna sodišča, katerih naloga je reševanje sporov v zvezi z upravnimi in davčnimi zadevami. Ta sodišča so vrhovno upravno sodišče, osrednji upravni sodišči, okrožna upravna sodišča in davčna sodišča;
  • mirovna sodišča so sodišča s posebnimi značilnostmi in pristojnostmi v civilnih postopkih, v katerih vrednost zahtevka ne presega 15 000 EUR;
  • V vojnem stanju se lahko ustanovijo tudi vojaška sodišča (tribunais militares).

Uporabne povezave

Povezava se odpre v novem oknuUstavno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuRačunsko sodišče

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuPritožbeno sodišče v Lizboni

Povezava se odpre v novem oknuPritožbeno sodišče v Portu

Povezava se odpre v novem oknuPritožbeno sodišče v Coimbri

Povezava se odpre v novem oknuPritožbeno sodišče v Guimarãesu

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno upravno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuOsrednje upravno sodišče, jug

Zadnja posodobitev: 23/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Romunija

Ta del Portala vsebuje pregled sodišč v Romuniji.

Organizacija pravosodja – pravosodni sistem

Načela, struktura in organizacija romunskega pravosodnega sistema so predpisani v romunski ustavi in Zakonu št. 304/2004 o organizaciji pravosodja.

Pravosodni sistem sestavljajo naslednja sodišča:

  • vrhovno kasacijsko sodišče;
  • pritožbena sodišča;
  • drugostopenjska sodišča;
  • specializirana sodišča;
  • okrožna sodišča in
  • vojaška sodišča.

Hierarhija sodišč

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno kasacijsko sodišče deluje v Romuniji kot vrhovno sodišče. Zagotavlja, da druga sodišča enako razlagajo in uporabljajo pravo.

  • 15 pritožbenih sodišč ima v svoji pristojnosti sodišča in specializirana sodišča.
  • 42 drugostopenjskih sodišč je organiziranih na ravni okraja in v Bukarešti, praviloma pa jih najdemo v glavnem mestu vsakega okraja.
  • 4 specializirana sodišča delujejo kot ločena sodišča za zadeve v zvezi s pravom mladoletnih oseb in družinskim pravom (1) ter gospodarske zadeve (3).
  • Drugostopenjska sodišča imajo v svoji pristojnosti 176 okrožnih sodišč.

Vrste sodišč – kratek opis

Več prvostopenjskih sodišč izvaja sodno dejavnost znotraj pristojnosti vsakega od 42 drugostopenjskih sodišč.

Vseh 176 delujočih sodišč je organiziranih na ravni okraja in v okrožjih Bukarešte.

Vsako sodišče vodi predsednik z vodstveno vlogo. Posebne oddelke sodišča vodi predsednik oddelka. Vodilni odbor na vsakem sodišču odloča o splošnih zadevah, povezanih z vodenjem sodišča.

Vojaška sodišča so organizirana v štiri vojaška razsodišča, območno vojaško razsodišče v Bukarešti in vojaško pritožbeno sodišče v Bukarešti. Vsako od vojaških razsodišč ima status vojaške enote.

  • Povezava se odpre v novem oknuVrhovni sodni svet je organ, ki v skladu z ustavo zagotavlja neodvisnost sodstva. Poleg tega zagotavlja spoštovanje zakonodaje ter meril pristojnosti in poklicne etike pri opravljanju poklicev sodnikov in tožilcev.
  • Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje prispeva k pravilnemu delovanju pravosodnega sistema, zagotavlja, da pravosodje v skladu z ustreznimi pogoji deluje kot javna storitev, ter zagovarja pravni red in državljanske pravice in svoboščine.

Pravne zbirke podatkov

Na spletu so na voljo naslednje pravne zbirke podatkov:

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da, dostop do zbirke podatkov je brezplačen.

Ustrezne povezave

Povezava se odpre v novem oknuOrganizacija pravosodja – Romunija

Povezava se odpre v novem oknuIskanje pristojnih sodišč

Zadnja posodobitev: 10/02/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Slovenija

Na tej strani je na voljo pregled sodnega sistema v Sloveniji.

Organizacija sodstva – sodni sistem

V Republiki Sloveniji v skladu z načeli ustavnosti, neodvisnosti in pravne države delujejo sodišča splošne pristojnosti in specializirana sodišča

Vrste sodišč – kratek opis

Enotni sistem sodišč je sestavljen iz sodišč splošne pristojnosti in specializiranih sodišč.

  • Med sodišči splošne pristojnosti je 44 okrajnih, 11 okrožnih in 4 višja sodišča ter vrhovno sodišče.
  • Specializirana sodišča so 3 delovna sodišča, 1 delovno in socialno sodišče in višje delovno in socialno sodišče (ki odločajo o delovnih sporih in socialnih sporih) ter upravno sodišče, ki zagotavlja pravno varstvo v upravnih zadevah in ima status višjega sodišča.

Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti, zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V razmerju do drugih državnih organov je samostojen in neodvisen državni organ. V okviru svoje pristojnosti lahko razveljavi dejanja zakonodajnega telesa z razveljavitvijo akta ali dela akta.

Ustavne sodnike izvoli državni zbor na predlog predsednika republike. Izvoljenih je devet sodnikov za devet let brez možnosti ponovne izvolitve. V delo ali sodbe sodnikov ustavnega sodišča ter specializiranih sodišč in sodišč splošne pristojnosti ne sme posegati noben državni organ.

Pravne zbirke podatkov

Več informacij o sodiščih v Sloveniji je na voljo na Povezava se odpre v novem oknuuradni spletni strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknu Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zadnja posodobitev: 20/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani slovaščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Slovaška

Ta stran vsebuje pregled sodnega sistema na Slovaškem.

Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi

Delovanje sodnega sistema

Sodno oblast na Slovaškem izvajajo redna sodišča in ustavno sodišče Slovaške republike.

Sodno oblast izvajajo neodvisna in nepristranska sodišča. Pravosodne zadeve so na vseh stopnjah ločene od zadev drugih nacionalnih organov.

Za upravljanje sodišč so odgovorni njihovi predsedniki.

Upravljanje sodišč

Sodišča na Slovaškem v skladu z zakonom upravljajo Ministrstvo za pravosodje Slovaške republike in predsedniki sodišč, ki so za to z zakonom določeni. Sodišča v skladu z zakonom upravljajo tudi upravni direktorji sodišč.

Vrste sodišč – kratek opis

Redna sodišča

  • okrožna sodišča (54),
  • območna sodišča (8),
  • vrhovno sodišče Slovaške republike,
  • specializirano kazensko sodišče.

Hierarhija sodišč

V skladu z Zakonom št. 757/2004 o sodiščih in spremembi nekaterih zakonov:

  1. okrožna sodišča delujejo kot sodišča prve stopnje v civilnih in kazenskih zadevah, če predpisi o sodnih postopkih ne določajo drugače;
  2. okrožna sodišča odločajo tudi o zadevah v zvezi z volitvami, če to določajo posebni predpisi;
  3. območna sodišča delujejo kot sodišča druge stopnje v civilnih in kazenskih zadevah, o katerih so na prvi stopnji odločala okrožna sodišča;
  4. predpisi o sodnih postopkih določajo, v katerih civilnih in kazenskih zadevah morajo območna sodišča delovati kot sodišča prve stopnje;
  5. območna sodišča delujejo kot sodišča prve stopnje v upravnih zadevah, če zakon ne določa drugače;
  6. območna sodišča odločajo tudi o drugih zadevah, če to določajo posebni predpisi (Zakon št. 166/2003 o varstvu zasebnosti pred nepooblaščeno uporabo informacijske tehnologije in spremembi nekaterih zakonov ter Zakon o zaščiti pred prestrezanjem komunikacij);
  7. vrhovno sodišče deluje in odloča:
    • o rednih pravnih sredstvih zoper sodne odločbe območnih sodišč in specializiranega kazenskega sodišča,
    • o izrednih pravnih sredstvih zoper sodne odločbe okrožnih sodišč, območnih sodišč, specializiranega kazenskega sodišča in vrhovnega sodišča,
    • o sporih glede pristojnosti med sodišči in javnimi organi,
    • o umiku in dodelitvi zadeve sodišču, ki ni pristojno sodišče, če predpisi o sodnih postopkih tako določajo,
    • v ostalih zadevah, kjer tako določa zakon ali mednarodna pogodba.

Vrhovno sodišče izvaja revizije sodnih postopkov odločanja v zaključenih zadevah.

Vrhovno sodišče tudi spodbuja enotno razlago in dosledno uporabo zakonov in ostalih splošnih pravno zavezujočih predpisov:

  • prek lastnega postopka odločanja,
  • s sprejemanjem mnenj, namenjenih poenotenju razlage zakonov in ostalih splošnih pravno zavezujočih predpisov,
  • z objavljanjem veljavnih sodb primarnega pomena v „zbirki mnenj“ vrhovnega sodišča in sodb sodišč Slovaške republike.

Pravne zbirke podatkov

Več informacij lahko najdete na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuMinistrstva za pravosodje Slovaške republike.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Zadnja posodobitev: 18/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Finska

Na tej strani je na voljo pregled pravosodnega sistema na Finskem.

Pravosodje – pravosodni sistem

Splošno gledano finski pravosodni sistem sestavljajo:

  • neodvisna sodišča, splošna sodišča, upravna sodišča in specializirana sodišča,
  • organi pregona,
  • organi izvrševanja (ki skrbijo za izvršbo sodb),
  • uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (ki izvaja kazen zapora),
  • javni ponudniki pravne pomoči, odvetniki in pooblaščeni pravni svetovalci.

Izraz sodstvo se nanaša samo na sodišča.

V členu 98 finske Ustave so navedene različne vrste sodišč. Splošna sodišča so Vrhovno sodišče, pritožbena sodišča in okrožna sodišča. Splošna upravna sodišča so Vrhovno upravno sodišče in lokalna upravna sodišča.

Najvišji organ sodne oblasti v civilnih in kazenskih zadevah je Povezava se odpre v novem oknuVrhovno sodišče, v upravnih zadevah pa Povezava se odpre v novem oknuVrhovno upravno sodišče. Obe vrhovni sodišči tudi nadzorujeta uporabo zakonodaje na področju njune pristojnosti. Na Finskem so tudi specializirana sodišča, katerih delovanje urejajo posebni predpisi.

Neodvisen in avtonomen položaj sodnikov varuje določba ustave, ki določa, da lahko sodniku preneha mandat samo na podlagi sodne odločbe. Sodnikov ni mogoče premestiti na drugo delovno mesto brez njihove privolitve, razen če je premestitev del reorganizacije sodnega sistema.

V členu 21 Ustave je določena pravica posameznika, da o njegovi zadevi brez nepotrebnega odlašanja in na primeren način odloči pristojno sodišče ali drug organ. V skladu s členom 21(2) zakonodaja določa pravico do javnosti postopka, pravico do izjave, pravico do prejema obrazložene odločbe in pravico do pritožbe zoper odločbo, poleg tega pa tudi pravico do poštenega sojenja in dobrega upravljanja. V tem členu so določene tudi zahteve glede kakovosti sodnih postopkov.

Sodna uprava

Mnogo dolžnosti in nalog v zvezi s sodnim varstvom in razvojem sodnih dejavnosti je praviloma v pristojnosti Ministrstva za pravosodje.

Dodatne informacije

Na Povezava se odpre v novem oknuspletišču finskih sodišč so na voljo informacije o pravosodnem sistemu Finske. To je portal, na katerem so na enem mestu zbrane informacije o sodiščih, tožilstvih, organih izvrševanja in pravni pomoči.

Med drugim vsebuje najnovejšo sodno prakso pritožbenih in upravnih sodišč.

V brezplačno dostopni Povezava se odpre v novem oknupodatkovni zbirki Finlex so na voljo sodna praksa, zakonodaja Finske v elektronski obliki ter prevodi finskih zakonov in podzakonskih aktov.

Zadnja posodobitev: 08/02/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani švedščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Švedska

Ta stran vsebuje pregled sodnega sistema na Švedskem.

Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi

Vrste sodišč – kratek opis

Pravosodni sistem se običajno nanaša na organe in agencije, pristojne za pravno državo in pravno varnost. Sodišča so ključni del pravosodnega sistema, ki vključuje tudi organe, pristojne za preprečevanje kriminala in za preiskave, in sicer:

Drugi organi, kot je na primer Povezava se odpre v novem oknuKronofogden (služba za izvrševanje), imajo lahko naloge, povezane s pravosodnim sistemom.

Hierarhija sodišč

Švedska ima dve vzporedni vrsti sodišč:

  • redna sodišča, ki obravnavajo kazenske in civilne zadeve, in
  • redna upravna sodišča, ki obravnavajo zadeve v zvezi z javno upravo.

Redna sodišča so organizirana v tristopenjskem sistemu: okrožna sodišča, pritožbena sodišča in vrhovno sodišče.

Tristopenjska so tudi upravna sodišča: okrajna upravna sodišča, upravna pritožbena sodišča in vrhovno upravno sodišče. Poleg tega je bilo ustanovljenih nekaj posebnih sodišč in razsodišč za obravnavo posebnih vrst primerov in zadev.

Upravljanje sodišč

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje je pristojno za zadeve v zvezi s sodišči, skupaj s procesnimi zakoniki in organizacijo sodišč. Vendar niti vlada niti katera koli druga agencija nista pooblaščeni za odločanje o tem, kako naj sodišče razsodi v posameznih primerih.

Povezava se odpre v novem oknuNacionalna sodna uprava je osrednja upravna agencija za javna sodišča, javna upravna sodišča, regionalna razsodišča za zakup, regionalna razsodišča za najem in Povezava se odpre v novem oknunacionalni organ za pravno pomoč.

Zadnja posodobitev: 06/11/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani angleščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Anglija in Wales

Na tej strani je na voljo kratek pregled sodišč v Angliji in Walesu.

Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi

V Združenem kraljestvu so tri jurisdikcije: jurisdikcija Anglije in Walesa, jurisdikcija Škotske ter jurisdikcija Severne Irske. Ta stran obravnava jurisdikcijo Anglije in Walesa.

Upravljanje sodišč

Za upravljanje številnih sodišč v Angliji in Walesu je pristojna sodna služba njenega veličanstva (Her Majesty’s Courts Service – Povezava se odpre v novem oknuHMCTS). Sodna služba njenega veličanstva je organ v sestavi Povezava se odpre v novem oknuministrstva za pravosodje, ki je pristojno za sodni sistem v Angliji in Walesu.

Vrste in hierarhija sodišč – kratek opis

Kazenske zadeve v Angliji in Walesu obravnavajo magistratna sodišča (magistrates' courts), kronsko sodišče (Crown Court), oddelki višjega sodišča (High Court) in kazenski oddelek pritožbenega sodišča (Court of Appeal).

Civilne zadeve v Angliji in Walesu obravnavajo grofijska sodišča (county courts), višje sodišče in civilni oddelek pritožbenega sodišča.

Novo vrhovno sodišče (Supreme Court) Združenega kraljestva je v Združenem kraljestvu najvišje pritožbeno sodišče tako za kazenske kot civilne zadeve, čeprav v škotskih kazenskih zadevah pri vrhovnem sodišču ni mogoče vložiti pravnega sredstva.

Več informacij o sodiščih v Angliji in Walesu je na voljo na spletni strani, ki opisuje redna sodišča v Angliji in Walesu, in na spletni strani Povezava se odpre v novem oknusodne službe njenega veličanstva. Informacije o nekaterih tribunalih in specializiranih sodiščih v Angliji in Walesu so na voljo na strani, ki opisuje specializirana sodišča v Angliji in Walesu.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSodna služba njenega veličanstva – HMCTS, Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje, Povezava se odpre v novem oknuSodna služba njenega veličanstva

Zadnja posodobitev: 12/12/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Severna Irska

Ta stran vsebuje pregled sodišč na Severnem Irskem.

Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi

Združeno kraljestvo zajema tri jurisdikcije: Anglijo in Wales, Škotsko ter Severno Irsko.

Vrste sodišč – kratek opis

Vrhovno sodišče (The Supreme Court)

Leta 2009 je bila na novo Vrhovno sodišče Združenega kraljestva prenesena pristojnost pritožbenega odbora zgornjega doma. Sodišče je prevzelo tudi naloge, ki jih je prej opravljal sodni odbor Tajnega sveta (Judicial Committee of the Privy Council – najvišje pritožbeno sodišče v mnogih neodvisnih državah Commonwealtha, čezmorskih ozemljih Združenega kraljestva in samostojnih ozemljih pod suverenostjo Združenega kraljestva).

Vrhovno sodišče je zadnje pritožbeno sodišče v Združenem kraljestvu za kazenske in civilne zadeve, čeprav se v škotskih kazenskih zadevah ni mogoče pritožiti na vrhovno sodišče. V takšnih zadevah je pritožba na vrhovno sodišče običajno dovoljena le, če vključujejo pravna vprašanja javnega pomena.

Pritožbeno sodišče (Court of Appeal)

Pritožbeno sodišče obravnava pritožbe zoper odločbe kronskega sodišča v kazenskih zadevah in pritožbe zoper odločbe Višjega sodišča v civilnih zadevah.

Višje sodišče (The High Court)

Višje sodišče obravnava civilne zadeve in pritožbe v kazenskih zadevah ter je pristojno tudi za presojo dejanj posameznikov ali organizacij za zagotovitev, da so ravnali zakonito in pravično. Višje sodišče običajno obravnava zadeve, če višina zahtevka presega 30 000 GBP. V nekaterih okoliščinah se lahko zadeva, v kateri višina zahtevka presega 30 000 GBP, prenese z Višjega sodišča na grofijsko sodišče, zadeva, v kateri je vrednost zahtevka nižja od 30 000 GBP, pa se lahko z grofijskega sodišča prenese na Višje sodišče.

Višje sodišče ima naslednje tri oddelke:

  • Oddelek za družinske zadeve (The Family Division) –
    obravnava zapletene zadeve v zvezi z nesporazumnimi razvezami zakonske zveze, skrbništvom, posvojitvijo, nasiljem v družini itd. Obravnava tudi pritožbe zoper odločbe magistratnih in grofijskih sodišč v zakonskih zadevah, zadeve duševno bolnih ljudi in enostavne zapuščinske zadeve.
  • Oddelek za gospodarske in davčne kazenske zadeve ter pomorsko pravo (The Queens Bench Division) –
    obravnava visoke in/ali zapletene odškodninske zahtevke. Obravnava tudi nekatere pritožbe zoper odločbe magistratnih in kronskih sodišč, presoja zakonitost dejanj organizacij ter obravnava tožbe zaradi ustnega in pisnega obrekovanja.
  • Premoženjskopravni oddelek (The Chancery Division) –
    obravnava zadeve v zvezi s skrbniškimi skladi, izpodbijanjem oporok, likvidacijami podjetij, stečaji, hipotekami, dobrodelnimi ustanovami, napovedmi davkov (običajno davka na dohodek) itd.

Kronsko sodišče (The Crown Court)

Kronsko sodišče obravnava naslednje vrste zadev:

  • hujša kazniva dejanja, o katerih odločata sodnik in v večini zadev porota,
  • obsodbe na magistratnih sodiščih, ki so predložene kronskemu sodišču za odmero kazni.

Kronsko sodišče izreka višje zaporne in denarne kazni kot magistratna sodišča.

Grofijsko sodišče (The County Court)

Grofijska sodišča odločajo o civilnih zadevah, sodi pa sodnik posameznik. Grofijsko sodišče običajno obravnava zadeve v vrednosti pod 30 000 GBP (ali 45 000 GBP v premoženjskih zadevah). Zadeve višje vrednosti obravnava Višje sodišče – glej zgoraj. Vse zahtevke, ki izhajajo iz zakonsko reguliranih kreditnih pogodb, je treba ne glede na njihovo višino najprej predložiti grofijskemu sodišču.

Primeri zadev, ki jih obravnava grofijsko sodišče:

  • spori med najemodajalcem in najemnikom: na primer posest (prisilna izselitev), zamude pri plačilu najemnine, popravila;
  • potrošniški spori: na primer blago z napako ali neustrezne storitve;
  • zahtevki v zvezi z osebnimi poškodbami (poškodbe, povzročene iz malomarnosti): na primer prometne nesreče, poškodbe zaradi lukenj na pločniku, nesreče pri delu;
  • sporazumne razveze zakonske zveze, vendar le pred nekaterimi grofijskimi sodišči;
  • zadeve v zvezi z rasno in spolno diskriminacijo;
  • težave z dolgovi: na primer upnik, ki zahteva poplačilo;
  • delovni spori: na primer neizplačana mezda ali plača ali nadomestilo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
  • pritožbe zoper odločbe magistratnih sodišč v zadevah, o katerih odloča sodnik (in vsaj dva sodnika porotnika, če je obtoženec mladostnik).

Spori majhne vrednosti

Grofijsko sodišče obravnava tudi spore majhne vrednosti. Na splošno gre pri sporih majhne vrednosti za zahtevke v višini največ 3 000 GBP.

Magistratna sodišča (The Magistrates’ Court)

Magistratna sodišča obravnavajo kazenske in nekatere civilne zadeve. Sodijo mirovni sodniki (magistratno sodišče).

  • Kazenske zadeve pred magistratnim sodiščem
    Magistratna sodišča obravnavajo kazniva dejanja, pri katerih obtoženec nima pravice do porotnega sojenja. Ta se imenujejo lažja kazniva dejanja. Najvišja zagrožena kazen za lažja kazniva dejanja je šest mesecev zapora in/ali denarna kazen do 5 000 GBP.
    Magistratna sodišča obravnavajo tudi kazniva dejanja, pri katerih lahko obtoženec izbere porotno sojenje, vendar se odloči, da bo njegova zadeva obravnavana pred magistratnim sodiščem. Če obtoženec izbere porotno sojenje, se zadeva predloži kronskemu sodišču.
  • Sodišče za mladoletnike (The Youth Court)
    Sodišče za mladoletnike obravnava mladostnike, ki so storili kazniva dejanja ter so stari med 10 in 17 let. Sodišče za mladoletnike je del magistratnega sodišča, o zadevah pa odločajo mirovni sodnik (magistratno sodišče) in dva posebej usposobljena sodnika porotnika. Če je mladostnik obtožen hudega kaznivega dejanja, za katero se sme odraslemu izreči kazen 14 ali več let zapora, lahko sodišče za mladoletnike zadevo predloži kronskemu sodišču.
  • Civilne zadeve pred magistratnim sodiščem
    Magistratna sodišča obravnavajo le nekatere civilne zadeve:
    • nekatere dolgove: na primer zamude pri plačilu davka na dohodek, zamude pri plačilu prispevkov za socialno varnost, zamude pri plačilu DDV, zamude pri plačilu na obroke;
    • dovoljenja: na primer izdaja, podaljšanje ali odvzem dovoljenj za pivnice in nočne lokale;
    • nekatere zakonske zadeve: na primer preživnina in odstranitev zakonca iz skupnega doma;
    • varstvo in vzgoja otrok: na primer odločitve o varstvu in ukrepih nadzorstva s strani lokalnih organov, postopki posvojitve in odločitve o kraju prebivanja.

Preiskovalna sodišča (Coroners’ Courts)

Preiskujejo okoliščine nenadnih, nasilnih ali nenaravnih smrti.

Hierarhija sodišč

Dodatne podrobnosti in diagram strukture sodišč na Severnem Irskem so na voljo na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuSodne službe Severne Irske (Northern Ireland Courts and Tribunals Service).

Upravljanje sodišč

Za upravljanje sodišč na Severnem Irskem je pristojna Povezava se odpre v novem oknuSodna služba Severne Irske (Northern Ireland Courts and Tribunals Service).

To vključuje:

  • zagotavljanje upravne podpore sodiščem in sodstvu Severne Irske,
  • izvrševanje sodb civilnih sodišč prek centralizirane službe za izvrševanje Urada za izvrševanje sodnih odločb,
  • zagotavljanje upravne podpore tribunalom.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuspletna stran Sodne službe Severne Irske (Northern Ireland Courts and Tribunals Service)

Zadnja posodobitev: 28/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani angleščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pravosodni sistemi v državah članicah - Škotska

Ta stran vsebuje pregled sodišč na Škotskem.

Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi

Združeno kraljestvo ima tri jurisdikcije: Anglijo in Wales, Škotsko ter Severno Irsko.

Upravljanje sodišč

Na Škotskem je za upravljanje sodišč pristojna Povezava se odpre v novem oknuŠkotska sodna služba (Scottish Court Service). Škotska sodna služba je neodvisen subjekt s pravno osebnostjo. Predseduje ji Lord President, najvišji sodnik na Škotskem.

Vrste in hierarhija sodišč – kratek opis glavnih sodišč

Organizacija različnih sodišč na Škotskem je naslednja:

postopki na kazenskih sodiščih se delijo na „redne“ (postopki v zvezi z najhujšimi kaznivimi dejanji, v katerih odloča porota) in „skrajšane“ (postopki v zvezi z manj hudimi kaznivimi dejanji, v katerih odloča sodnik posameznik).

Vrhovnemu kazenskemu sodišču (High Court of Justiciary) predseduje Lord Justice General, ki je tudi Lord President. To je najvišje kazensko sodišče na Škotskem, ki obravnava najhujša kazniva dejanja, kot so umori in posilstva. Prav tako je najvišje pritožbeno sodišče za kazenske zadeve.

Večino postopkov v kazenskih zadevah, tako rednih kot skrajšanih, vodi grofijsko sodišče (Sheriff Court), skrajšane postopke v zvezi z manj hudimi kaznivimi dejanji pa vodi mirovno sodišče (Justice of the Peace Court). Na slednjem odločajo mirovni sodniki (sodniki porotniki, ki delujejo skupaj s pravno usposobljenim svetovalcem, ali poklicni sodniki, ki imajo pravno izobrazbo).

Civilna sodišča obravnavajo spore v različnih zadevah, vključno z izterjavo dolgov ter družinskopravnimi in gospodarskopravnimi zadevami. Glavno civilno sodišče (Court of Session) je najvišje civilno sodišče na Škotskem. Ima zunanji dom (outer house), ki je sodišče prve stopnje, ter notranji dom (inner house), ki načeloma obravnava pritožbe. Glavni sodnik je Lord President.

Revizija se lahko vloži pri novem Vrhovnem sodišču Združenega kraljestva (Supreme Court of the United Kingdom).

Grofijska sodišča lahko obravnavajo zadeve, podobne tistim, ki jih obravnava Glavno civilno sodišče, v skrajšanih postopkih pa obravnavajo tudi zadeve v zvezi z zahtevki do vrednosti 5 000 GBP, v katerih pomoč pravnih zastopnikov ni potrebna.

Podrobnejše informacijo o sodiščih na Škotskem so na voljo na spletišču Povezava se odpre v novem oknuŠkotske sodne službe (Scottish Court Service).

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuŠkotska sodna služba, Povezava se odpre v novem oknuVlada Škotske

Zadnja posodobitev: 08/06/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.