Izvirna jezikovna različica te strani madžarščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Pravosodni sistemi držav članic

Madžarska

Ta stran vsebuje pregled sodnega sistema na Madžarskem.

Vsebino zagotavlja
Madžarska

Organizacija sodstva – sodni sistemi

Upravljanje sodišč

Osrednjo upravo sodišč vodi predsednik nacionalnega urada za sodstvo (NUS), ki mu pomaga generalni podpredsednik in ostali podpredsedniki ter osebje NUS. Upravno delo predsednika NUS nadzira nacionalni svet za sodstvo (NSS). Predsednik NUS je odgovoren za vodenje in učinkovitost osrednje uprave sodstva ter za izvajanje nalog sodstva v skladu z ustavnimi načeli neodvisnosti sodstva, kot je določeno z zakonom. Predsednik NUS pri izvajanju svojih upravnih pooblastil izdaja sklepe, uredbe in priporočila.

Predsednika NUS z dvotretjinsko večino izvolijo poslanci madžarskega parlamenta, na priporočilo predsednika republike. Za predsednika NUS se lahko izvoli le oseba, ki je sodnik.

Nacionalni svet za sodstvo

Nacionalni svet za sodstvo (NSS) je organ, ki nadzira osrednjo upravo sodišč. NSS ima sedež v Budimpešti in ima 15 članov. Predsednik vrhovnega sodišča (Kúria) je član NSS, medtem ko se ostalih 14 članov izvoli izmed delegatov s tajnim glasovanjem z navadno večino na seji sodnikov delegatov. Na prvi seji sodniki delegati izvolijo enega sodnika s prizivnega sodišča, pet s splošnih sodišč, sedem z okrajnih sodišč in enega z delovnega sodišča. (Okrožna ter upravna in delovna sodišča bodo s postopki začela 1. januarja 2013.)

Organizacija sodišč

In Hungary, justice is exercised by the following types of courts:

  • vrhovno sodišče Madžarske (Kúria);
  • regionalna prizivna sodišča (ítélőtáblák);
  • splošna sodišča (törvényszékek);
  • okrožna sodišča (járásbíróságok) ter
  • upravna in delovna sodišča.

Področje sodne pristojnosti na splošno sovpada z upravnimi mejami in sodišče nosi ime mesta, v katerem ima sedež.

Nepoklicni sodniki (nem hivatásos bíró) lahko v sodnih postopkih sodelujejo kot porotniki v nekaterih primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom, vendar lahko le poklicni sodniki opravljajo nalogo sodnika posameznika (egyesbíró) ali predsednika sveta (tanácselnök).

Professional judges are appointed by the President of the Republic and may be removed from office only on the grounds, and in accordance with the procedures, specified by law. Judges are independent and subject only to the law, and they may not be members of political parties or involved in political activities.

Hierarhija sodišč

Okrožna ter upravna in delovna sodišča zadeve obravnavajo na prvi stopnji. (Do 31. decembra 2012 zadeve na prvi stopnji obravnavajo okrajna in delovna sodišča).

Upravna in delovna sodišča obravnavajo zadeve v zvezi s sodno revizijo upravnih odločb ali v zvezi z zaposlitvijo in podobnimi razmerji (ter druge zadeve, ki so jim dodeljene z zakonom).

Za obravnavanje posebnih vrst zadev se lahko v okviru okrožnih ter upravnih in delovnih sodišč vzpostavijo oddelki.

Regionalna prizivna sodišča

Splošna sodišča obravnavajo zadeve na prvi stopnji, ko zakon tako določa, obravnavajo pa tudi pravna sredstva, vložena zoper odločbe, ki so jih izdala okrajna in delovna sodišča pred 31. decembrom 2012 ali okrožna ter upravna in delovna sodišča po 1. januarju 2013.

Splošna sodišča delujejo v obliki senatov (tanács), oddelkov in enot za kazenske, civilne, gospodarske, upravne in delovnopravne zadeve (kollégium). Različne enote lahko delujejo tudi kolektivno.

Posebne zadeve obravnavajo vojaška sodišča (katonai tanács) na določenih splošnih sodiščih in v okviru področij sodne pristojnosti.

Področja sodne pristojnosti:
  • regionalno prizivno sodišče Szeged: okrožja Csongrád, Bács-Kiskun és Békés,
  • regionalno prizivno sodišče Pécs: okrožja Baranya, Somogy és Tolna,
  • regionalno prizivno sodišče Debrecen: okrožja Hajdú-Bihar, Borsod-Abaúj-Zemplén, Jász-Nagykun-Szolnok és Szabolcs-Szatmár-Bereg,
  • regionalno prizivno sodišče Győr: okrožja Győr-Moson-Sopron, Komárom-Esztergom, Vas, Veszprém és Zala,
  • regionalno prizivno sodišče v Budimpešti: Budimpešta, okrožja Fejér, Heve, Pest, Nógrád.

Vrhovno sodišče (Kúria)

Vrhovno sodišče (Kúria) je najvišji organ sodstva na Madžarskem in ima sedež v Budimpešti. Zagotavlja, da sodišča enotno uporabljajo pravo, in v ta namen sprejema odločbe o enotnosti razlage, ki so zavezujoče za vsa sodišča.

Predsednika vrhovnega sodišča izvoli madžarski parlament z dvotretjinsko večino vseh poslancev, na priporočilo predsednika republike. Za predsednika vrhovnega sodišča se lahko izvoli le oseba, ki je sodnik. Predsednik republike imenuje podpredsednike vrhovnega sodišča na priporočilo predsednika vrhovnega sodišča.

Vrhovno sodišče (Kúria):

  • obravnava pravna sredstva, vložena zoper odločbe splošnih sodišč in regionalnih prizivnih sodišč (v primerih, določenih z zakonom);
  • obravnava predloge za revizijo (felülvizsgálati kérelem);
  • sprejema odločbe o enotnosti razlage (jogegységi határozat), ki so zavezujoče za vsa sodišča;
  • preučuje sodno prakso, ki se je ustalila s pravnomočnimi sodbami, ter revidira in pregleduje splošno prakso odločanja sodišč;
  • sprejema sodne odločbe in odloča o pravnih načelih;
  • sprejema odločitve o nezdružljivosti odlokov lokalnih organov z drugimi zakoni ter o razveljavitvi takih odlokov;
  • sprejema ugotovitvene odločbe o tem, ali lokalni organ ni izpolnil obveznosti ravnanja v skladu z zakonodajo, kot je določeno z zakonom, in
  • obravnava druge zadeve v okviru svoje sodne pristojnosti.

V okviru vrhovnega sodišča so pritožbeni senati in senati za usklajevanje (ítélkező és jogegységi tanács), senati za obravnavanje občinske uprave in odločanje o pravnih načelih, ter kazenske, civilne, upravne in delovnopravne enote (kollégium) in oddelki za preučevanje sodne prakse.

Zadnja posodobitev: 17/11/2015

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.