Sodna praksa

Izraz „sodna praksa“ pomeni pravila in načela, razvita v sodbah in sodnih mnenjih sodišč. Pri odločanju v zadevi sodišča razlagajo pravo, kar je del sodne prakse. Sodna praksa se objavlja na različne načine (v pravnih poročilih in pravnih dnevnikih, na spletnih straneh sodišč, v pravnih podatkovnih zbirkah).

Sodbe in mnenja sodišč razlagajo pravo. Te razlage lahko nato citirajo druga sodišča ali organi kot „precedenčne primere“ in/ali sodno prakso. Vpliv sodne prakse je lahko zlasti pomemben na območjih ali delih območij, na katerih ne velja t. i. zakonodaja, pisani predpisi, ki jih sprejme zakonodajni organ (kot je parlament). To pomeni, da lahko v določenih okoliščinah pravo nastaja tudi na sodiščih.

V nekaterih državah je sodna praksa glavni vir prava, sodne odločbe najvišjih sodišč, ki odločajo o pravnih sredstvih, pa se štejejo za predpise – določajo pravila, ki bi jih bilo treba ali jih v nekaterih primerih je treba uporabiti pri odločanju o podobnih pravnih sporih (t. i. „zavezujoči precedens“, zlasti v državah s sistemom občega prava). V številnih drugih državah (zlasti med tistimi, ki sledijo tradiciji civilnega prava, ki izvira iz rimskega prava) sodišča niso strogo zavezana uporabljati pravil in načel sodne prakse.

Večina

je na voljo v številnih podatkovnih zbirkah. Evropski portal e-pravosodja zagotavlja osrednjo vstopno točko za takšne podatkovne zbirke, nima pa namena vsebovati vseh. Večina teh podatkovnih zbirk je dostopnih brezplačno, dostop do nekaterih pa je treba plačati.

Zadnja posodobitev: 28/01/2021

Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.