Ta stran vsebuje pregled latvijske osrednje elektronske zemljiške knjige in latvijskega katastrskega informacijskega sistema.
Poišči informacije po področjih
V Latviji se vodita dva registra:
Latvijsko osrednjo elektronsko zemljiško knjigo vodi in vzdržuje sodna uprava (Tiesu administrācija).
Nepremičnine so registrirane v zemljiških knjigah, v katerih so evidentirane tudi z njimi povezane premoženjske pravice. Zemljiške knjige so dostopne javnosti in vpisi v njih so uradni. Zemljiške knjige vodijo oddelki za zemljiško knjigo na okrožnih ali mestnih sodiščih (rajona tiesa ali pilsētas tiesa).
Osrednja elektronska zemljiška knjiga je elektronska podatkovna zbirka, v kateri se stalno in brez sprememb shranjujejo zemljiške knjige, evidence in abecedni indeksi ter ki omogoča, da se ti podatki prikličejo na zaslon računalnika in neposredno natisnejo.
Osredotočena je na pravne in dejanske okoliščine, povezane z nepremičninami, ter vsebuje informacije o splošnih vprašanjih, vključno s:
Zemljiške knjige so sestavljene iz zemljiškoknjižnih vpisov, razdeljenih na štiri dele.
Prvi del se uporablja za registracijo podatkov o:
Drugi del se uporablja za registracijo podatkov o:
Tretji del se uporablja za registracijo podatkov o:
Četrti del se uporablja za registracijo podatkov o:
Iskanje vpisanih nepremičnin je brezplačno. Za vpogled v zemljiškoknjižni vpis pa je treba plačati 4,27 EUR.
Mesečna pogodbena naročnina znaša 49,80 EUR, taksa za vpogled v zemljiškoknjižni vpis pa znaša 2,85 EUR.
Informacije o nepremičninah, vpisanih v osrednjo elektronsko zemljiško knjigo, se lahko iščejo glede na:
Informacije o nepremičninah so na voljo pri sodni upravi, ki vodi osrednjo elektronsko zemljiško knjigo, pri oddelkih za zemljiško knjigo na okrožnih in mestnih sodiščih ter na spletu.
Državni organi in uradniki, ki jim sodna uprava zagotavlja podatke iz elektronskih evidenc, nepremičninskih zadev in indeksa oseb, so določeni v uredbi kabineta ministrov.
To je pomembno obdobje v operativnem razvoju zemljiške knjige po prehodu na elektronske zemljiške knjige in uvedbi latvijske osrednje elektronske zemljiške knjige. Potekal je postopen, ciljno usmerjen prehod na sodobno elektronsko zemljiško knjigo, in sicer od nakupa prvih računalnikov, ki so se uporabljali kot pisalni stroji, do vzpostavitve sistema za evidentiranje nepremičnin, pretvorbe vseh podatkov iz zemljiške knjige iz papirne v elektronsko obliko ter poenotenja podatkovnih zbirk vseh 27 oddelkov za zemljiško knjigo na okrožnih ali mestnih sodiščih v enotno nacionalno podatkovno zbirko zemljiške knjige, ki je edina podatkovna zbirka z zakonsko veljavnimi podatki.
V procesu elektronizacije je bilo prelomno leto 1998, ko je bil spremenjen zakon o zemljiški knjigi, in sicer z dodatkom novega poglavja o elektronski zemljiški knjigi. Po teh spremembah je bilo potrebnega veliko dela do prve polovice leta 2001, ko so bili postopno vsi oddelki vključeni v osrednjo elektronsko zemljiško knjigo. Vzporedno z uvajanjem registracijskega sistema za zemljiško knjigo je potekalo delo za razvoj razširjanja podatkov in izboljšanje spletišča.
Elektronska zemljiška knjiga se vodi z namenom hranjenja vseh podatkov zemljiške knjige v enotni osrednji podatkovni zbirki. Samo podatki iz te enotne podatkovne zbirke so pravno veljavni, dostop do njih pa imajo samo uslužbenci oddelkov za zemljiško knjigo. Med prehodom na elektronsko zemljiško knjigo so ostala načela organiziranosti zemljiških knjig nespremenjena – krajevna pristojnost je bila ohranjena in oddelki za zemljiško knjigo tako kot prej sprejemajo zahtevke za vnose podatkov ter odločajo o registraciji nepremičnin in evidentiranju z njimi povezanih premoženjskih pravic v zemljiško knjigo.
Elektronska zemljiška knjiga se uradno uporablja od 5. julija 2001. Na ta dan je začela delovati osrednja elektronska zemljiška knjiga, splošni javnosti pa je od takrat na voljo spletna stran http://www.zemesgramata.lv/. Spletna stran ponuja dostop do informacij o statističnih podatkih oddelkov za zemljiško knjigo, novic in objav v zvezi z zemljiško knjigo, naslovov in uradnih ur oddelkov za zemljiško knjigo, informacij o taksah, informacij o dokumentih, ki so potrebni pri obisku oddelka za zemljiško knjigo, in, kar je najpomembneje, do podatkov o vseh nepremičninah, vpisanih v zemljiško knjigo, njihovih lastnikih, bremenih in hipotekah.
Sodna uprava je od 1. aprila 2004 v celoti odgovorna za organizacijsko in tehnično vzdrževanje osrednje elektronske zemljiške knjige.
Do 1. decembra 2012 je bilo v zemljiških knjigah odprtih že 1,2 milijona zemljiškoknjižnih vpisov. Vsak mesec se izvršijo vpogledi v povprečno 145 000 zemljiškoknjižnih vpisov v osrednji elektronski zemljiški knjigi.
Latvijski katastrski informacijski sistem je enoten sistem za evidentiranje nepremičnin, ki zagotavlja, vzdržuje in uporablja uradne najnovejše vsebinske in prostorske podatke o nepremičninah na ozemlju Republike Latvije, parcelah, objektih, skupinah prostorov in delih parcel, ki sestavljajo te nepremičnine, ter o njihovih lastnikih, zakonitih posestnikih in uporabnikih.
Vzdržuje ga državna zemljiška služba (Valsts zemes dienests).
Premoženje v nepremičninah v Latviji sestavljajo naslednje štiri vrste premoženja:
Zemljišče kot kategorija nepremičnin pomeni nepremičnino v najširšem pomenu besede, tj. zemljišče skupaj z objekti, ki pripadajo lastniku, ter premoženje, ki ga sestavljajo samo nepozidana zemljišča. Premoženje v obliki objekta je nepremičnina, ki zajema samo objekt na zemljišču, ki pripada drugemu lastniku. Premoženje v obliki stanovanja v zgradbi, ki jo sestavlja več bivališč, ki pripadajo več lastnikom, je premoženje vsakega posameznega lastnika, skupaj s hipotetičnim delom zadevnega skupnega premoženja.
Katastrske informacije sestavljajo:
Katastrski podatki se uporabljajo za naslednje namene:
Portal državne zemljiške službe za objavo podatkov zagotavlja brezplačen dostop do podatkov, kot so katastrska številka nepremičnine; katastrski opis parcele, objekta ali skupine prostorov, naslov parcele, objekta ali skupine prostorov, lastništvo nepremičnine, številka zemljiškoknjižnega vpisa (če so premoženjske pravice vpisane v zemljiško knjigo) in vizualna predstavitev lokacije parcele ali objekta z uporabo simbola na satelitski sliki (M 1:50 000).
Taksa za vpogled v podrobnejše katastrske informacije (brez naročnine) je 2,85 EUR za vsako posamezno nepremičnino, vključno s katastrskimi sestavinami.
Informacije na portalu so na voljo tudi pooblaščenim uporabnikom, ki so sklenili pogodbo o naročnini. Informacije o sklenitvi pogodbe o naročnini z državno zemljiško službo so na voljo tukaj.
Katastrski informacijski sistem se lahko uporablja za iskanje nepremičnin, parcel, objektov in skupin prostorov. Dodatne informacije o uporabi funkcije iskanja so na voljo tukaj.
Začetki sodobnega katastrskega informacijskega sistema segajo v leto 1992. Njegov začetek je sovpadel z zemljiško reformo, ki je bila bistveni del ponovne latvijske osamosvojitve in prehoda na tržno gospodarstvo. Lastninske pravice posameznikov do zemljišč so bile uradno ponovno uvedene leta 1993.
Vsebina latvijskega katastrskega informacijskega sistema se je postopno širila. V prvih štirih letih po njegovi ponovni uvedbi v začetku 90. let prejšnjega stoletja so se vpisovale samo parcele, zemljiška posestva in zemljiška raba. Leta 1996 so se začeli vnašati tudi podatki o objektih, od leta 2000 pa se vpisujejo tudi stanovanja.
Katastrski informacijski sistem je bil v prvih osmih letih svojega delovanja namenjen predvsem zbiranju podatkov in njihovi prvotni registraciji. Od leta 2001 je glavna prednostna naloga vzdrževanje ažurnosti podatkov in zagotavljanje kakovosti.
V katastrskem informacijskem sistemu je evidentirano celotno nacionalno ozemlje, vpisi pa se upravljajo v digitalni obliki.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.